IZ POROČILA PREDSEDNIKA SD SLOVENIJE ZA POSLOVNO LETO 1959/60
V skladu s sugestijami zadnjega občnega zbora se je upravni odbor SD v preteklem letu trudil, da bi si ustvaril kar se da trdne zveze s slavisti, ki poučujejo v teh ali drugih učnih zavodih in dal tem zvezam tudi organizacijske temelje. Zaradi tega se je posrečUo zgraditi prve pogoje za mrežo podružnic, ki naj bi v bodoče tvorile organizacijsko osnovo društva.
Pri delu za organizacijsko utrditev društva pa se je ,pojavüa dolga vrsta vprašanj, ki so v zvezi s splošnim položajem prosvetnih delavcev-slavistov, z metodami in obsegom pouka slovenščine in slovenske literature v naših nižjih in srednjih, zlasti pa še v strokovnih šolah. Da bi si ustvarili pregled nad vsemi temi vprašanji, je odbor v skladu z iniciativo članstva pričel pripravljati posebno anketo. Priprave za anketo so bile dolgotrajne in zamudne, a temeljite. Vsa potrebna pozornost je bila posvečena vprašalniku, pri čemer so sodelovali specialisti iz Zavoda za statistiko. Poleg tega je odbor izvršil tudi nekaj poskusnih anketiranj, ki so po svoje pri-SE>evala k izpopolnitvi vprašalnika, hkrati pa so pokazala, kako velik je interes za anketo.
Spričo pomanjkanja učU je dal odbor iniciativo in tudi vodil priprave za iadajio beril s področja slovenske in svetovne literature, hkrati pa je sodeloval pri pripravah za nove učne načrte. Ta dela seveda še niso končana, zlasti pa še ni rešen problem pouka slovenščine in slovenske literature na srednjih strokovnih šolah.
Kakor pri pripravah za nove učne načrte je SD prav tako intenzivno sodelovalo pri pripravah za oovo organizacijo znanstveno raziskovalnega dela na pKxi-ročju literaimüi in jezikovnih ved v naši republiki. Na poziv Sveta za znanost LRS je društvo pripravilo poseben načrt za nov inštitut za literarne in jezikovne vede. Hkrati je odbor storil vse, kar je bilo še mogoče storiti, da bi zagotovil sodelovanje slovenskih slavistov na lanskem zagrebškem jugoslovanskem slavističnem kongresu ter intenzivno sodeloval pri vseh dosedanjih pripravah za jugoslovanski slavistični kioagres, ki bo leta 1961 v Ljubljani.
V preteklem poslovnem letu je skušal odbor organizirati čim več znanstvenih in strokovnih predavanj. Za materialno pomoč je zaprosU okrajni odbor SZDL za Ljubljano mn s to pomočjo se mu je posrečilo prirediti dolgo vrsto predavanj. Za predavanja je odbor naprosil vse slovenske slaviste in nekatere vidnejše kulturne delavce, hkrati pa je povabil tudi predstavnike literarnih in jezikovnih ved iz drugih republik in taiko stvarno prispeval k utrditvi zvez med jugoslovanskimi slavisti.
SD je tudi v preteklem letu sikrbelo za izhajanje Slavistične revije in Jezika in slovstva. Delo redakcije teh dveh revij se je razširilo, uspehi uredniških prizadevanj pa bado zlasti očitni, ko bo izšla SR za leto 1959.
Ob vsestranski aktivnosti se je po eni strani izoblikovala in že deloma uveljavila nova koncepcija Slavističnega društva kot resnično živega faiktorja v našem ananstvenem, kulturnem in prosvetnem življenju. Po drugi strani pa so se pri tem pojavili še novi problemi, ki jih bo treba šele podrobno proučiti in najti zanje ustrezne rešitve. Zaradi teh dveh dejstev, ki lahko veljata za splošno oznako preteklega poslovnega leta, bo moralo društvo v bodoče izpopolniti ustroj svoje organizacije.
Logična posledica vsega tega dela, zlasti pa nove koncepcije društva in njegovega delovanja, je bilo piransko zborovanje slavistov. To zborovanje je omogočila vsestranska jiotnoč naših političnih in prosvetnih oblasti. Spričo dejstva, da bo prihodnje leto jugoslovanski slavistični kongres, se je odbor odlocü, da središče zborovanja ne bodo načelni metodološki problemi, marveč je zasnoval zborovanje tako, da so Mterami zgodovinarji posredovali predvsem nove dosežke in do©ianja o po-sameraiih obdobjih naše hterame preteklosti, zlasti pa še o novejši slovenski književnosti od modeme dalje. Podobno je bUo z lingvlstiko, kjer je bUo v ospredje poistavljeno zelo aktumo vprašanje sodobnega slovanskega knjižnega jezika in njegovih norm. Primemo mesto je büo odmerjeno tudi vprašanjem, ki so v zvezi s poukom slovenske književnosti in slovenskega jezika na nižjih in srednjih, zlasti pa strokovnih šolah.
Zbopoivanje ni imelo sairno in izrazito znanstveni značaj ter je vsestransko uspelo. Poleg tega, da je nudilo pregled nad najpomemtanejšimi novimi dognanji, je hkrati odprto vrsto novih vprašanj, zlasti takšnih, ki so v neposredni zvezi s poukom slovenščine in slovenske književnosti v nižjih in srednjih, zlasti še strokovnih šolah
79
ter opozorilo, da se je treba tudi teh vprašanj lotevati z resnično znanstvenimi me- 1 todami, ne pa se zadovoljevati samo z improvizacijami. Hkrati pa je bilo tudi začetek notranje, organizacijske utrditve društva.
Kljub vsemu opravljenemu delu je ostalo še marsikaj nerešenega ali komaj ria pol izvršenega. V preteklem poslovnem letu so postali očitni predvsem problemi^ ki jih življenje zastavlja društvu, ob njih so se izoblikovala tista splošna načela, ki naj usmerjajo delo društva, pojavile so se tudi že nekatere nove organizacijske oblike, izvršeni so bili celo že nekateri povsem konkretni ukrepi; — vsestranska utrditev društva, podroben študij posameznih vprašanj, hitro reagiranje na vse pereče zadeve itd., vsega tega pa v preteklem letu še ni bilo mogoče uresničiti. Splošna pripravljenost na sodelovanje, visoka zavest o pomembnosti zastavljenih nalog, volja do dela, kar vse se je tako intenzivno izrazilo na piranskem zborovanju, je dovolj trdno zagotovilo, da bo Slavistično društvo Slovenije res lahko postalo to, kar od njega pričakujejo njegovi člani in kar od njega terja sedanji položaj.
Dušan Pirjeoec