Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 24. marca 1907. Št. 10. Narodno-radikalno in narodno-gospodorsho glasilo za stajersho-hranjsho Posauje. Brežice Krško «Posavska Straža» izhaja vsaki čctrtek v tudnu, datiran z dncvom prihodnjo ncdcljc. — Narocnina za cclo lcto znaša dve kroni, pri vccjih naro- čilih popust po dogovoru in sc naprcj plačujc. — Cena oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za četrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šcst- najstinko strani 3 K, za dvaintridesetinko strani l"50 K; pri vcčkratnem ozna- nilu po dogovoru. Vse pošiljatve (pisma, dopisc, nakaznice, naročila, inscrate i. t. d.) je pošiljati na naslov «Posavska Straža> v Brežicah ali v Kriko. — Dopisi so pošiljajo na urcdništvo, naročnina in oznanila pa na upravniitvo. — Rokopisi sc nc vračajo. — Posamezna številka stane 10 vin. ¦v Clan 19. državnega osnovnega zakona o splosnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in ncgovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jczikov v šoli, v uradih invjavnem življcnju jcod države priznana". Zasedanje dež. zbora Stajersfcega. 8. seja. Posl. Kobič utemeljuje svoj predlog v prilog učiteljstvu, da se naj ljudske sole, katere so v 1JI. plačilnem razredu, pre- meste v II. plačilni razred. Opozarja na ne- ugoden ginoten položaj učiteljstva ter predlnga da se izroči njegov predlog solskemu odseku. Za predlog govori tudi dr. Schachert. Se sprejme. Posl. Schweiger utemeljuje svoj predlog za ustanovitev vzornega vinograda in zimske viniearske sole za ok raj Arvež in Ivnik. Se izroči vinorejskemu odseku. — Enak predlog stavi in utemeljuje posl. Rokitansky (nemška kmečka zveza) istotako za arveški okraj. Pri tern opozarja na važnost, ki jo ima ta okraj v narodnem oziru. Predlog se izroči vino- rejskemu odseku. — Posl. Kokitansky ute- meljuje svoj predlog v zadevi cest v arveškem okraju. Se izroči deželnokulturnemu odseku. Isti poslanec utemeljuje svoj predlog za varstvo planinskega posestva •— osobito na Zgornjem Stajerskem. Bogataši pokupujejo kmečka posestva, da si narede velike lovske revirje. To silno škoduje našemu kmečkemu stanu, radi tega se mora postavno zabraniti, kar se je na pr. zgodilo že na Solnograškem. Za predlog govori tudi Kesel. Se izroči de- želnokulturnemu odseku. — Voli se politični odsek. Izmed Slovencev sta voljena samo dr. Ploj in Koeevar. Odsek šteje 15 članov! Posl. Hagenhofer in tov. predlngajo spremenitev deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor: 1. Deželni odbor naj šteje 7 članov dva sta zastopnika iz skupine kmečkih občin. 2. Volilni red: a) nacelo interesnega zastopstva naj ostane v veljavi; b) volitev je tajna in direktna; c) v skupini velepo- sestva volijo vsi veleposestniki in ne samo oni, katerih posestva so na deželni deski; d) iz volilnih okrajev kmečkih občin se iz- ločijo vsa mestn in trgi ter vse one občine, v katerih je zemljiški davek nižji, kakor ostali direktni davki; e) število mandatov se razdeli na posamezne volilno skupine na podlagi davčne sile, pri tern se prištejejo mandati trgovske in obrtne zbornice volilni skupini mest in trgov; f) vsaka občina je volilni kraj. 9. seja dne 4. sušca. Posl. Kurz in Hagenhofer utemeljujejo svoje predloge, da se naj dovolijo podpore od vremenskih nezgod prizadetemu kmečkemu prebivalstvu na Srednjem in Zgornjem Stajerskem. Pre- dlog se izroči finančnemu odseku. Poslanec Stieg (nemška kmečka zveza) predlaga, da se uvrsti neka okrajna cesta II. razreda v lrdningu med okrajne ceste prvtfga razreda. Predlog posl. Hagenhoferja za ureditev služ- nostij (servitut) v gozdih in na pašnikih se izroči deželnokulturnemu odseku. Poslanec Robič je vložil peticijo «Zgodovinskega društva za Slovenski Stnjer> za podporo. Se izroči peticijskemu odseku. Isti poslanec je vložil interpelacijo radi ne- postavnega postopanja krajnega šolskega sveta v Selnici ob Dravi v zadevi razpisa uciteljskega mesta. Ta skrajno zagrizeni nemčurski krajni šolski svet je namreč v skoraj popolnoma slovenskem kraju zahteval učitelja nemškega mišljenja. Tak učitelj bi tudi dobil prosto stanovanje, slovenski pa ne! Na dnevnem reda je bil tudi predlog «molčečegn» posl. Stitger-ja iz Slovenske Bistrice, s katerim je hotel ta vzorni po- slanec predočiti deželnemu zboru bedno stanje občine Boč v mariborskem okraju in prositi za podporo. Ali danes, ko bi imel Stieger govoriti, — ga ni bilo. Prav se godi USTEK. Kmechi upor ali stara pravda. Zgodovlnska povcst iz 16. stolctja. Po Avg. Šenoa. XXVIII. Daljc. — Večno boš videl, večno boš čutil, večno boš živel — odgovarja živahno dekle — glej! ono ozvezdje dvojčok na nebu je najina slika, najina prilika. Nežno skloni devojka glavo na glavo mladeniča. Bajno šumi reka, milejše peva slavček na zeleni veji, močneje se leskeče mesečina v Savi. Molče sedi Marta v temi. Solza se ji zasveti na trepalnici, ko spre- govori: VAo gledaj na nas oče Ambrož v/. jasnih višav; ¦— počivaj v miru, saj se ti je srčna želja izpolnila ! XXIX. Nemalo so se čudili Ijudje drugega dne na vse zgodaj iz Brdovca v Zaprešič dvema JRhačama, ki sta urno jezdila na malih tur- ških konjičih. — Prvi je bil sodeč po obleki Uskok, drugi bled, bradat mož je bil oblečen v turško obleko, samo p0 kučmi in po dol- gih laseh se je spoznalo, da je človek __ kristjan. Molče jahajoč sta dospela skoraj onstran vasi, ko srečata mlado deklico kakih dvanajst let, ki je imela veliko čutaro obešeno ob rami. — Pomozi Bog, devojka! znkliče Uskok in potegne konju vajeti — bi li mi dala vode, da si ugasim žejo? — Drage volje -— odvrne devojka in i mu ponudi Čutaro. — Si li Brdovčanka? pozvedava Mogajič in vstavi konja. — Da. — Veš li — nadaljuje Mogajič — če sta slepec Jurko in njegova hči Anka doma? Nekako začudeno pogleda mladenka brhkega junaka in odgovori: — Onadva ne stanujeta več v Brdovcu, že davno sta se spravila k Matiji Gubecu na Stubico. — Na Stubico? — se preplaši Mogajič. — I, da! pritrjuje devojka. — Marko! zakliče svobodnik svojemu tovarišu •— obrniva konja, podajva se na Stubico. — Bog zna — nasmehne se Uskok, — kam se ti le tako mudi. Pojdiva v vas k stricu Gregoriču, popoldne pa odriniva na Stubico. — Zahtevajte in rozšipjajte pousod „Fosavsho Stražo!" takim slovenskim občinam, ki si volijo nem- čurske predstojnike, kateri se obracajo le äolako vzornih «ljudskih zastopnikov». V rjetköyi seji je posl. dr. Jurtela na- svfcwjval, 3a nnj bi sfe seje vršile v bodoče popoldne. Danes je deželni glavar vprašal zbornico, ali je za «predlog» dr. Jurtela, da se naj vrše seje popoldne. Dr. Jurtela stvarno omeni, da ni stavil «predloga> temveč le nasvet glavarju, ker ima vendar glavar pra- vico doloeevati seje. Skrajno neprijazen ton, v katerem je glavar odgovoril dr. Jurteli, bi bil zaslužil radikalen odgovor od strani slo- venskih poslancev! «Predlog» je seveda pro- pi j ga je stavil Slovenec! Zanj so gla>uvaii le Slovenci in oba socijalna de- mo krata. <' \ G; % e j a s e j e v r š i r a v 10 r e k d n e -o~ s u š c a. Posl. Rokitanski (nemškaktnečka stranka) utemeljuje svoj predlog za varstvo polje- delsva pred neopravičenim pögozdevanjem. Predlog je naperjen proti pogözdevanju v lovske sv*fce, s čimer se kmečkemu stanu škoduje. Se izroči deželnoiuilturnemu od- seku. Posl. Hagenhofer (konservativna stranka) Utemeljuje svoj predlog za varstvo planin- skega gospodarstva. Se izroči istemu od- seku. Posl. dr. Jankovie (slov. kmečka zveza) utemeljuje svoj predlog za ustanovitev strokovnih kmetskih zadrug. Svoj govor začne slovenski, kar pravicoljubnim Nemcem ni bilo prav. Veliki prijatelji slovenskih kmetov Ornig, Stieger, Stallner in Erber so mislili kar znoreti, ko so zaslišali slovenske besede. Celo staremu Kokošineku — pristni Nemec? —, ki je doslej vedno ležal na svoji klopi, kakor da sploh ne spada več na ta svet, je zrahljal slovenski govor kosti in nui dal zopet nekaj življenja. Erber menda samega veselja, da zopet sliši mile sloven- ske glasove, ni vedel druzega spregovoriti, kakor samo nek bolesten: A ! Ah ! A! Ah ! In spodnještajerske nemškutarske korifeje so dale povelje: «Nemci! Iz dvorane ven!> Bog daj norcem pamet, da bi šli in se ne vrnili več, saj ne spadajo v zakonodajno zastopstvo. Nato je posl. dr. Jankovič nadaljeval svoj govor v nemškem jeziku. Predlog se je izroeil deželnokulturneinu odseku. 11. seja sejevršiladne 6. s use a. Med vloženimi peticijami je omeniti po dr. Jurteli vloženo prošnjo in se sklicuje na neke price. Še enkrat in zadnjič izjavimo, da dr. Benkovič pred zborovanjem dne 17. svečana t. 1. nikomur ni dal častne besede; zato je tudi prelomiti ni mogel. S takimi otročjimi grožnjami kot so neke price «N. L.» pri dr. Benkoviču ne bo nič opravil. Basta! Laž o Faleschinijevem inseratu so brežiški privrženci narodne stranke name- noma zancsli v svoja trobila «N. L.> in «Slov. Narod», četudi so bili pravočasno obveščeni, da cela stvar temelji na neljubi pomoti, ker je dostavek k inseratu zaostal pri ekspediciji. Taki obrekovalci ne zaslu- | žijo drugega, nego da jim zakličemo : Fej \ Svaka sila do vremena! Kandidat se je določil na shodu za- upnikov «narodne stranke> v Zidanem mostu dne 14. t. m. Izvolitev je padla na g. Fer- dinanda Hoša, posestnika in župana v Trbovljah, ki že več let molči v deželnem zboru, kct bi bil mutec, ki je še pred par tcdni grozil, da bode pri volitvah delal za nemškega kandidata (ako se njega ne po- stavi), ki je že nedavno temu izjavil, da bi rad pristopil h kmečki zvezi (če bi ga ho- tela), o katerem smo v «Rdečem Praporu> in «Arbeiterwille», v glasilih socijalno-demo- kraške stranke čitali prav čudne stvari. Na shod je prišlo iz brežiškega okraja okrog 10 oseb, iz Rajhenburga 15, iz sevniške okolice 5; opazili smo le enega župana, namreč g. Antona Kuneja s Stolovnika; vrh tega je bilo na shodu blizu 100 delavcev iz Zidanega mosta. Volilni imeniki bodo razpoloženi te dni pri posameznih občinah. Kdor somišlje- nikov treba pomoči pri sestavi reklamacij, obrne naj se na uredništvo P. S., ki bode s s svetom in v dejanju pomagalo. Glejte, da vsakega somišljenika reklamirate v volilni imenik, če bi bil kdo izpuščen! O konzumu na Laškem je na zboro- vanju «narodne stranke» v Brežicah govoril dr. Kukovec, češ, da so duhovniki krivi propada tega kmetijskega društva. To za- drugo je res ustanovil duhovnik vikar Gorišek in je lepo prospevala, dokler jo je sam vodil, ko pa je moral vsled intrig nemčurjev iz Laškega Trga iti, brigal se ni nikdo več za zadrugo, ki je morala likvidirati; zgubil ni nikdo nič, ker je vikar Gorišek prevzel vse dolgove sam in jih pokril, Vprasamo g. dr. Kukovca: Zakaj pa ne poveste, kdo je bil kriv poloma pri delniški pivovarni pred dvema letoma, ko je primanjkovalo kar 400.000 K(štiristotisoč kron), katere so morali delničarji iz svojega žepa plačati. Se- veda tega so krivi njegovi pristaši, ki niso znali gospodariti, zato treba lepo o tem mol- čati. Ali je to pošteno? Ni naš namen raz- krivati tujemu naše rana; toda ako «na- rodna stranka» posega po takem orožju, udarili bodemo nazaj. V Brežicah je odstopila mestna obcina občinsko dvorano protestantom, da lahko v njej imajo svojo službo božjo. Tako ? Zaročil se je gospod dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah z gdč. Mici Šilar v Zagrebu. Čestitamo! Umrl je dne 15. t. m. nagle smrti g. Ivan Safer, umirovljeni sodnijski sluga v Brežicah. Pokojnik je bil poznan po celem okraju kot zelo miroljuben človek. Bodi mu lahka domaca gruda! Stajerska iztočna železnica. Vsi okrajni zastopi med Feldbachom in Brežicami, kakor tudi vsa mesta in vsi trgi v tem okolišu, izvzemši Radgone in Fehringa so vložili pe- ticije na deželni zbor, naj se zgradi želez- nica Feldbach-GIeichenberg-Purkla-Ptuj-Roga- tec-Brežice, da se doseše zveza proti jugu do Bosne in Hercegovine in skozi Dalmacijo do Dubrovnika. — Poškodbe po divjačini. Deželna po- slanca dr. Jankovič in Roškar sta stavila na deželni odbor sledeti predlog zaradi po- škodb po divjačini v tej zimi: Po časniških poročilih in osebnih naznanilih je vsled ve- likega snega in hude zime povzročila divja- čina kmetom n* sadnem drevju in na trtah veliko škodo. Posebno na Spodnjem Štajer- skem tarnajo kmetje, kako velikansko škodo so jim naredili zajci z oglodanjem sadnega drvja in trt čeravno so iste obvarovali z apnom. Da navedem samo nekatere slučaje, omenim, da znaša samo v Petrovčah skoda po divjačini 500 K, posestniku Stefanu Ko- želj v Teharjih so uničili zajci med 1000 drevesc okoli 300 2- do 3-letnih, čeravno jih je namazal z apnom. Lansko leto je apno varovalo drevesca. 0 zelo velikih po- skodbah se poroča iz savinjske doline, savske doline, murskega polja, Slovenskih goric ltd. Zaradi tega vprašajo podpisani: 1. Ali je visoki deželni odbor voljen, predložiti novo posebno postavo o poškodbah po div- jačini, ker nova lovska postava ne ščjti kmeta pred takšnimi poškodbami in je vsled tega trpel kmet letos velikanskoškodo; 2. če je voljan dati izjemoma odškodnino tudi tistim posestnikom, ki niso svoje nasade za- varovali, ker jih je prehitela letošnja huda zuma; 3. ali je voljan dati navodila, da bodo kmetje zn vse odškodovani. Slovenska kmetijska sola za Spodnje Štajersko se še menda vedno zavlačuje! Ministrstvo je dovolilo, oziroma obljubiio podporo. Deželni odbor in nemška večina je na obstrukcijo slovenskih poslanccv ob- Ijubila ustanovitev. Sedaj je zasedanje de- želnega zbora, a o naši prepotrebni kmetijski šoli se nič ne sliši. Slovenske občine, slo- venska društva, posebno pa slovenske poli- tične organizacije, govorite sedaj, zahtevajte pravočasno, naši poslanci naj kažejo na tisoče ljudstva, ki je to solo zahtevalo in jo spet zahteva. Slovensko časopisje, tukaj se je treba postaviti za korist kmeta! Železnica Rogatec - Brežice. Dežolni poslanec dr. Jankovič je stavil na deželni odbor v zadnjem deželnozborskem zasedanju v decembru sledečo interpelacijo zaradi železnice Rogatec-Brežice: Gotovo ni na celem Štajerskem niti enega okraja, s katerim bi dežela kakor država tako po mačehovsko postopala, kakor je okraj Kozje. Nezaslišano slabe ceste, vedno večje uboštvo prebivalstva in posledica tega vedno večje izseljevanje ljudi na Nemško in v Ameriko pričajo jasno, da se mora za okraj nekaj storiti, da se zabrani vedno vecje ubožanje ljudstva in se povzdigne okraj materijelno. To se stori tern lažje, ker je okraj bogat na naravnih zakladih. V okolici Rajhensteina so velikanske zaloge premoga, katere je nakupila trboveljska pre- mogokopna družba za 1,600.000 kron. V severnih delih okraja išče premog šafhau- zenska internacijonalna družba, ki ga je že v mnogih krajih našla, na drugih ga pa šele bo, kakor so izjavili veščaki. V okraju so tudi zaloge železa, ki se že v nekaterih okrajih izrabljajo, žal, da ne posebno plodo- nosno. Tudi vinogradništvo je v okraju raz- vito. Pri Bučah, St. Petru pod Sv. gorami, Virštanju, Koprivnici, Krizah in Gorjanih pridelujejo dobra vina, katera bi pri lazjih in boljših voznih zvezah lahko prodali, medtem ko so cene sedaj zelo nizke. Sadjarstvo je v razvitku; živinoreja je tudi važen vir zaslužka pri tamošnjih prebivalcih. To pri- čajo obilno obiskani sejrni v okraju, kakor v Veracah (na Filipovo), v Pilštanju, v Pod- cetrtku, in St. Petru pod Sv. gorami. Okraj ima tudi mnogo lesa, ki bi se pri boljših prometnih sredstvih lahko izvažal. Vzrokov torej dovolj, da se pomaga okraju z želez- nico, ki bi vezala končno postajo Rogatec s savsko dolino. S to železnico bi se začelo v okraju bolj živahno zivljenje in naravni zakladi bi se lahko bolj izrabljali. Pri tern bi dobili ljudje doma zaslužek in ne bilo bi jim treba iskati v tujini negotovega km ha. Vsled tega vprašajo podpisani slavni deželni odbor: 1. Ali so mil znani zgoraj navedeni vzroki o potrebi železnice. 2. Ali je voljen hitro in z vsem povdarkom skrbeti za ure- sničenje te zahteve po železnici med Ro- gatcem in savsko dolino? — Dr. Jankovič in tovariši. — Na to interpelacijo je odgo- voril v imenu deželnega odbora deželni odbornik Lind dne 26. m. m. sledeče: De- želni odbor mora samo pritrditi naziranju, da bi se s stavbo te železnice povzdignile gospodarske razmere okraja. Z ozirom na težkoče pa, ki bi jib. povzročila stavba te 45—50 km. dolge železnice, se ne more ista izvršiti brez večjega državnega doneska. Predpogoj za stavbo železnice pa je tudi, da se določi pot, po kateri se naj zida, na- dalje sestava glavnega načrta in proračuna ter proračun, ali se bo železnica izplačala. Z ozirom na sklepe 24. seje dezelnega zbom z dne 12. februatja 1896, v kateri se je sklenilo, da morajo plačati predpriprave dotični prizadeti, ni deželni odbor v stanu, potrebne preiskava in tehnična dela izvršiti na račun deželnega želczniškega zaklada. Priporoča se torej, da za izvršitev tega na- črta skrbijo dotični prizadeti, ki si naj izvo- lijo delniški odbor. Ta odbor naj izvrši predpriprave, kakor trasiranje, v sporazum- Ijenju z merodajnimi činitelji, skrbi za de- narna sredstva, s katerimi se naredijo potrebni načrti, kateri se predložijo želez- niškemu ministrstvu v odobrenje. Deželni odbor bo tačas že porabil svoj vpliv in podpiral delo odbora. Ncmški minister Prade je govoril med drugim tudi o j e z i k o v n i d e 1 i t v i d e ž e 1 e : «Ne da bi se celotnost dežele kršila, bi bila delitev mogoča in izvedljiva in jaz jo smatram za neizogibno potrebno, če nočemo, da se naše narodne, prosvetne in gospodarske ko- risti neprenehoma krčijo, in Če hočemo priti do urejene uprave naše dcžele. Postavno se mora urcditi jezikovno vprašanje pri dr- žavnih in samoupravnih oblastih, določiti se mora stališče Slovencev v deželnem zboru in v deželni upravi, popolnoma na novo se mora urediti državna uprava na Spodnjem Štajerskem in sicer na vseh poljih.> — Pre- stavili smo dobesedno to, kar je Prade rekel o Nemcih na Češkem, le da smo namesto Nemcev postavili Slovence in namesto Ce- škega vzeli Štajersko. Seveda pri nas Nemci drugače govorijo, ker imajo večino v deželi, in s tern vso moc v rokah. Toda če hočejo Nemci jezikovno delitev češke tležele, bodo morali privoliti tudi v delitev Stajerskega! Pravica mora biti za vse. Kar zahteva c. kr. nemški minister za Nemce, kjer so v manj- šini, samo to in nič vec zahtevamo mi za naše razmere, za naše slovenske pokrajine. Krške novice. II. roditeljski večer, kojega je priredilo tukajšnje učiteljstvo pretečeno soboto, se je obnesel zelo dobro, kar je najboljši dokaz, kako priljubljeni so postali roditeljski večeri med našim ljudstvom. Kakor pri prvem, tako je bila tudi pri drugem rod. večeru prostorna telovadnica polna poslušalcev, večinoma starisev in prijateljev šol. mladine; posebno veliko je bilo obrtnikov. Predavanje je otvoril okrajni šolski nadzornik g. Lj. Stiasny s prijaznim pozdravom na vse prisotne ter po- udarajoč, da se kažejo dobre posledice prvega rod. večera. V kratkih besedah nam je g. predavatelj pojasnjeval, da je nevednost naj- draža stvar v deželi. — Nato je predaval strokovni učitelj g. K. H u m e k o «zidar- skem gradivu», koje je pojasnjivalo 50 ski- optiških slik. Navzoie občinstvo je sledilo z vidnim zanimanjem predavanju. Gospoda predavatelja sta žela ob sklepu burno odo- bravanje od strani vseh prisotnih. III. roditeljski večer priredi krško uči- teljstvo dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v telovadnici meščanske. sole. Predaval bode g. I. Magerl «Popotovanje okoli zemlje». Kakor prejšnja predavanja, bode tudi to združeno s 50 skioptiškimi slikami. «O dekli- ški vzgoji> pa bode predavala g. A. Romih- Schmidinger. Vstop je prost. Posebna vabila se ne izdajo. Nabori v političncm okraju krškem. V Mokronogu dne 14. t. m. je bilo potrjenih od 175 fantov 43, torej 21%; v Kostanje- vici dne 10. t. m. izmed 216 fantov 58, torej 26%; v Krskem dne 18. in 20. izmed 276 fantov prvi dan 25, drugi dan 32, torej 41%. Mojstrska bol. blagajna za samostojne, v političnem okraju krškem nastanjene obrt- nike in njih soproge, se je ustanovila v Krškem. Prvo načelstvo sestoji iz nastopnih članov: g. Loreuc Glogovšek, mizarski mojster v Krškem, predstojnik prvega na- čelstva; g. 1 v a n J e r m a n, pekarski mojster; g. Karel C emetic, sedlarski mojster; g. M a r t i n P e č n i k, krojaški mojster; g. Š t e- f a n P o č e v a v š e k, mizarski mojster; g. Kristijan Spaniček, strugarski mojster; g. A n t o n K o z a m e r n i k, zidarski mojster ; g. Andrej Cebu 1 j ar, ključavničarski moj- ster, g. Jo sip llavelka, pleskarski mojster. KmetijshB zodruge (lovor poslanca dr. Jankovica v dcž. zboru Stajcrskem. Visoki deželni zbor! Ceprav je predmet mojega današnjega vtemeljevanja na vsem gospodarskega značaja vendar podvzamem prccej to prvo priliko, da govorim v visokem deželnem zboru v slovenskem jcziku, ker smatram to kot samoobsebi umevno dol- žnost našo in kot važno pravico sloven- skega naroda, ki zavzema dobro tretjino stajerskega ozcmlja. V tern oziru moramo biti dosledni, ker tako ravnanje zahteva naša narodna cast in naš narodni ponos. (Nadaljuje v nemškem jeziku.) Dragi gospodje! Prej ko začnem z ute- meljevanjem mojega predloga o ustanavljanju kmetijskih stanovskih zadrug, dovolite, da z ozirom na uvodne slovenske besede sledeče izjavim: Govoril sem zaradi tega slovensko, ker sem prepričan, da imajo štajerski Slo- venci, ki tvorijo velik del prebivalstva, pra- vico zahtevati, da dobi slovenski jezik tukaj v deželnem zboru tiste pravice, ki mu pri- slojijo in katere bi morali pripoznati tudi vi, velecenjeni gospodje, ako vam ni brezmejna prenapetost pri razpravi tega vprašanja mero- dajna. Predstavljajte si, da ste vi v našem položaju, da tvorite v dvojezični deželi na- rodno manjšino. Gotovo bi bilo za vas v tem slučaju samo ob sebi umevno, da bi se posluževali v govorih, interpelacijah in pred- logih svojega maternega jezika. In kar je za vas, velecenjeni gospodje, pravicno, mora biti tudi za nas. Posluževali se bodemo v bodoče torej večkrat svojega maternega je- zika, da dokažemo naše pravice. Sedaj pa dovolite, da utemeljim svoj prcdlog. Postava o obveznem ustanovljanju kmetijskih stanovskih zadrug je storila dolgo in težavno pot, predno se jc sklenila. Šest- krat jo je predložila vlada v državnem zboru. In to vsled tega, ker so se pojavila naspro- tujočase mnenja, posebno glede izvrševanja in se je v začetku tudi mislilo postavo o stal- nih domovih z njo zvezati. Zaradi tega so to zapreko odpravili. Ko so pozneje odpravili še eno za- preko, namreč postavo skleniti kot državno postavo, se je sklenila kot državni okvirni zakon in sc je dala s tem potrebna odlo- čitev deželnemu zboru glede na potrebe posameznih dcžel. Postava se je sprejela 1. 1901. Cesar jo jc potrdil 27. aprila 1. 1902. ___________ (Konec prih.) Luteranci — odpadniki od katoliške cerkve v Brežicah so gg.: dr. Josip Oswa- titsch, c. kr. sodni adjunkt, Rihard Knievvas- ser, urar in Emanuel Martini, c. kr. nad- gcometer. Ti so pred par leti odpadli od katoliške cerkve iz sovraštva do pode- dovnne vere. Sledilo bi jim še več bre- žiških nemškutarjev a la Matheis (ki svoje heere luteranom v zakon daje), Schnider- schitsch in drugi, a jim je še ljubši slovenski kruhek, nego luteranska — nemška vera. Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar, urar, kovae. Prieakovati imajo dober zn- služek. Prosimo za ponatis! Letni in živinski sejmi. Meseca sušca t. 1. vršili se bodo v polit. okraju Brežice letni in živinski sejmi sledeče dni: Dne 21. sušča v Artičah sod. okr. Brežice. „ 21. „ „ Žig. vrhu „ „ Sevnica ., 26. „ „ Dobovi „ „ Brežice. „ 26. „ na Bizeljskem „ „ „ 28. „ v Rajhenburgu,, „ Sevnica Ljudski tabor na Blanci se vrši na belo nedeljo, dne 7. aprila 1D07. popoldne ob 4. uri pod milim ncbom. Dnevni red: 1) Gospodarski program slov. kmecke zveze; govori g. Janez Koškar, načelnik kmečke zveze, deželni poslanec, posestnik in župan v Št. Juriju v Slov. Goricah. 2>) Slov. kmečka zveza in nje nasprot- niki; nacrt, sredstva in cilji slov. kmečke zveze; govori g. dr. Ivan R e n k o v i č \z Brežic. 3) Poročilo deželnega poslanca g. dr. FranaJankoviča o delovanju deželnega zbora in o političnem položaju. 4) Slučajnosti. Slovenski kmetje! Pridite v obilnem številu, ako so vam mar vase koristi, zdru- žujte se! Vabi vas odbor siov. kmečke zveze. Herman Mobiliar lilepar in hroucc s shli in eternitom 533 U v Krškem. ® tss Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se usojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telefone i. t. d. 7 Brežičnni — Slovenci! G. M. Krieger, steklar in pleskar v Krškem se priporoča p. n. slav. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V Brežicah ga pozna že marsikateri in pride v Brezice brezplačno v slučaju, da ga kdo rabi. in pisalnih strojep gjffS,. Ivan Jax in sin " Ljubljana, Dunajska cesta st. 17. Ceniki brezplačno! Slav. f)b?instvu naznanjam, da scm odprl zalogo trpcžnih, demo izdelEiilh eebIjeb «^ moških, žcnskih in otročjili od najmodernejše do navadnc oblikc, iz najsincjšcga kakor tudi trpež- nuga usiija. — I'riporocam sc tudi za naročila po meri (po sodajnih visokih cenah usnja) zelo zmcinih cunah vi razlicncga usnja in različne sazonc. A. OMERZU 5 —7 5evljar v Krškcm St. 103. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevsjte prl trgovcu kar na kratko Zavitek ali Zabojček ^Ciko- rije^, temveč določeno Znamko: DSP" Franck da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tern na te varstvene znamke in podpis, kajti naŠO zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim iiatisom ponareja. VftrstTen« rnAink*. 2>. X U67 J*. 02 I. VuritTona snamka. VarntrenK uumka. JII.U Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo i v Brežicah == kupuje svojim članom hiše, zida svojim članom hiše, posojuje svojim članom denar na menjice in zemljišča, eskomptira (prevzema v takojšnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s 5V8% do 6% in se vrača proti 7,% do 2°/o amortizaciji. Deln. družba združenih pivogarn Žalec in Lošhi trg v Ljubljani priporoea svoje 2 izborno pivo v sodcih in steklenicah. B** Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. "•¦ Zahtevajte povsod „Fosavsho Stražo" in naj ne manjka v nobeni gostilni ali havarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! Nfl^I tPflnUri ^n* tvrdka Uršič & I-Ipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio llUül liyUVtl yu. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laski trg (založnik pive g. Al. Schweiger), g. Miško Balon, lesni trgovec (skladišče na prostoru del. pivovarne Zalec-Laški trg) vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Rozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Presiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vridmu. Nfl^l nhrtnibi W sve^ar U1 medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip UUai UUlllimi DU. Holy? kr0J-ač pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc kesnik, slikar Franc Sikošek, mehanik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. Nfl^i nn^tilnifnUli CII' Anton Kostomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan UUai yuailllllLUIJl öü. Orobusek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, vJože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. mr Use naslove izveste u „Narodnem Domu". ~m Podpirajte sama ane trgooce, hrčmarje in oürtnihe, hi imnjo slovenshe napise! 8 SVOJI K SVOJIM! Kdop ponizuje se sam, podlega je tujceüi peti! Biti slQyenshe M, bodi Slovencu ponos! Fpva in najuecja sloBBnsha trgovina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakfurnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnizjih cenah in le zanesljivo dobro • blago. : Telika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. o Za mnogobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Ursic & Lipej, Nova slovenska trgovina „Pri novem s\?etu" 9 v Jos. Boecio v brkŽicah (pri frančišhanshi cerhui). Najvecja in najnovejsa zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepsa moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Fpodojam fudi use deželne pridelhc in hupujem isfe po nojuišjih rah. - Izvoz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peiesa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK 9 v Brežicah in v Krškem. Sprcjema usahourstna naročila za „Zadružno tisharno" in knjipeznico === po zmernih cenali. z wm- PQSQiiLNica u mii\\M -9% rcgistrovana zadruga z ncomejeno zavezo DOSOiUiC na zemI-l'^a in osebni kredil proti 5V,% aü 6% nbro- nhrRStUiß nranilne vl0^e s 4V2(7o (štin in pol od sto), plačuje da- ÜUILJIUJL vek od hraniinih viog (rentnj (iavck) sama; IlPflriniß vsa1c Ponde'Jelc i'1 četrtek od 872 ^° 12- ure dopoldne UlUUIIjCi v €jsjarotjnenl Uomu», I. nadstropje; \mH ClinlP sin^tilfiP v *NnroJnem Domu> z lepim hlcvoni in pro- Mill 5UÜJB yuMHiiü storni^ dvoriščem ter ^ On-6u> na k()ncu novega mostu čcz Savo; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HPflflilllE UlODB sPreJema od vsakogar, posojila daje le zadru/- Lela 190(3 do 1. grudna je bilo promcta dva milijona tritisoč kron. () L. 1906 je bilo promcta 2,772.709.87 K. ODROR. Izdajatclj in odgow urcdnik: Andrej Sever. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.