PRIMOR DNEVN GLASILO OSVOBODILNK FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE *® 1. Štev. 149 * Cena 3.- lire TRST, nedelja 4. novembra, 1945 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1 - L Tel, jt. 98806,93807,98808. Rokopisi »e n« vračajo Vsaka manifestacija, ki ne Izhaja iz bratske norezanisti med narodi v skopni borbi proti ostankom fasiflna, M s poudarkom italijanstva ne pou-dnrja in ne more poudarjati istočasno in y enaki meri tudi slovanstva in ostalih narodnosti, je v svojem bistvu nacionalistična, Šovinistična in zato odkrito protizaveznlika. Vi portiaroo i saluti di Firenze“ ,5ot>toj nekaj mesecev je pre-po od najstrašnejše vseh vojn, Me je primorskemu ljudstvu to prilika za obujanje žalost-P spominov. Nismo te dostoj-J^Pokopali vseh žrtev Osvajal-fašizma, in že nam kakor J. jilerajfnji manifestaciji, bito na ušesa spozdruvi iz Flo-gb, ki jim prebivalstvo Ju-‘we krajine dolguje vse pre-to gorje. Po prvi svetovni vojni je s Wi»nt pretepači postavil šoto-J® Trstu zloglasni Francesco toto, florentinec, in s kordbar J’* riciMMSoutm oljem in ben-'*0m širil italiianstvo po naši ItfeJi. i Marsikaj se je od takrat spre-med drugim tudi to, da " *adnja vojna odnesla črno to'co njemu in njegovim paj-njihove duše pa so osta-Nme in tako bodo ostale še JtoZje. Na tisoče njihovih si-!r® «e je včeraj zbmlo v Trstu, ’ tukajšnjemu prebivalstvu o-spomin. Zakaj ravno v to« in na predvečer b. no-tobro ? predvečer k. novembra, J* J« to njihov dan. Takrat se * prebivalstvo Julijske kra-to. tako slovanske kakor ita-fautke narodnosti začela kal-in je zato njihov praznik jtoiic imperialistične Italije, teptanja nacionalnih !>c in sovraštva do slovatt-k9a Uvlja. *aj so imeli povedati tukaj-prebivalstvu iz Italije jj*®tent fašistični izzivači in de-gospodje zavarovalnih ki so z balkonov ploskali |j^6Mrfno kričeči mladini? Nič, JI*® ni#, razen tega, kar za an-pšistič-ne borce Julijske kraji-}dejansko pomeni, na primer, i pijanska zastava, iz katere so ^Previdnosti izrezali savojski j J®« Proti temu se je prebival-{J0 Julijske krajine in Trsta 5r®?no borilo, ustvarilo dejanji Slovensko-italijansko brat-temeljno osnovo demokra-jj-Hega. zavezniškega bloka. Za-i..je bila včerajšnja manifesta-|5#a v bistvu protizavezniška. tefca manifestacija, ki ne iz-ya iz bratske povezanosti med jorfi v skupni borbi proti jankom fašizma, ki s poudaril italijanstva ne poudarja in r more poudarjati istočasno 'l® enaki men tudi slovanstva 'ostalih narodnosti, je v svo-?* bistvu nacionalistična, io-'n*«tična in zato odkrito proti-rtosnttfca. I 2«kaj 80 t0 manifestacijo pri-jtoK ravno v Trstu? Zato, ker L r»*t in ostala mesta Julijske Jtoifte za Italijo danes mrtva. L°®» stvarnost Julijske krajine ti^nes vsa v narodno osvobo-:^nih odborih delovnega Ijud-ra> je vsa v enotni Slovansko-toijanefci antifašistični uniji, l ®»a v nesporni volji tukaj-yega prebivalstva za priključi k novi Jugoslaviji ljudske ijhakracije. Za to se je naše ^stvo borilo in trpelo, za to . ga preganjali in streljali, za z italijanskimi antifašistič-borci bratsko delilo falost-L in vesele ure partizanske 2®*, »a to je zmagalo. Vse je preteklost in uvoz, ki kričanje tukajšnjih in w* 'tob šovinistov ne bo moglo »praviti na noge. Izjava finančnega ministra zvezna vlade Sretena Žujeviča Beograd. 3. Tanjug. — Finanč&i minister zvezne vlade ftreten 2u-jevie je poda! Izjavo o finančnem stanju Jugoslavije, v kateri je dejal: 'Redko kdaj je kdo stal pred tako težkimi in neurejenimi prilikami financ ln denarnega obtoka, kakor nova Jugoslavija po lanskem 20. oktobru. Ro razcepitvi Jugoslavije je sovražnik uvedel 7 ra/ličnih vrst denarja- Na osvobojenem, ozemlju smo našli prazne blagajne. Ko smo pričeli e pripravami za uvedbo enotnega denarja so bili veliki deli Jugoslavije ee vedno v sovražnih rokah. Pojavila so se težavna, vprašanja finansiranja vojne in obnove. pomoči poškodovancem ter plač delavcem in nameščencem. Denarni obtok Neizbežni in prvi pogoj za re#i-tev je bila odstranitev zmešnjave denarnega obtoka in uvedba enotnega denarja. Saboterji obnove, različni špekulanti in črnoborzijanci so nam povzročali največje težave. Kljub temu smo Uspeli v uspešno tešiti največji problem našega gospodarskega proevita. Uvedli »mo po vsej državi naš enotni denar. Okoli 360 milijard najrazličnejših okupacijskih bankovcev smo zamenjali samo z 6 milijard dinarjev. Med tem ko Je stara Jugoslavija po prvi svetovni vojni to vprašanje reševala mnogo let, ga je nova Jugoslavija popolnoma rešila v nekaj mesecih in v najtežjih okoliščinah. Danes je naša država v tem pogledu v mnogo boljšem položaju, kot pa katerakoli bogatejša dežela v Evropi. V deželah, ki so bile okupirane, besni še vedno inflacija z vsemi svojimi neizbežnimi posledicami. Naj bodo potreb© naše države še tako velike, se bomo vendarle trudili ohraniti vrednost našega denarja. Med pred kratkim sprejetimi finančnimi zakoni sta najvažnejša zakon, ki uraduje -predvojne obveznosti. ter zakon o kondm likvidaciji kmečkih dolgov. Predvojni dotgovi V začetku smo postavili vae predvojno dolgove pod moratorij. Sedaj je bilo potrebo ta moratorij ukiniti, da bi se mogel urediti finančni položaj podjetij. Za obveznosti, ki jih je tugba urediti, smo določili razmerje 10 predvojnih dinarjev za en novi dinar. To razmerje je v interesu države kot celote širokih množic zadolženih ljudi. Poudariti mordmo, da so znašali notranji dolgovi stare Jugoslavije okoli 11 milijard dinarjev. Posestniki državnih papirjev ne bodo pretrpeli velike izgube. Določeno razmerje je največje važnosti za široke ljudske množice, ki so bila zadolžene pri različnih takrat običajnih zavodih in pri posameznikih. Nedvomno bi bila z ugodnejšim razmerjem, .ki ga je predlagal« opozicija zaščitena peščica velikih finančnikov na škodo ljudstva. To p« je prav to, deear nifcmo želeli storiti. Množica malih upnikov je vsa po zakonu zaščitena. Verjetno bo zaradi tega razmerja nekaj bank v težavnem položaju, vami. ki delajo za obnovo našega rospedsratva. Ce pa bo prizadejalo parazitske banke, bo ta ukrep pomenil samo čiščenje našega kreditnega »laterna od n« lolidnih zavodov. Delegacija JRK v Ameriki Beograd, 3. Tanjug. — Tričlanska delegacija jugoslovanskega Rdečega Krite, ki jo vodi podpolkovnik Dr. Robert Neubauer, je odpotovala v Ameriko. Delegacija bo stopča v zvezo z ameriškim Rdečim Križem, da bi koordinirala delo jugoslovanskega ln ameriškega Rdečega Križa. Stopila bo nadalje v zvezo z raznimi jugoslovanskimi organizacijami v ZDA in Kanadi, ki so organiziralo zbiranje pomoči za stromoSue ln prizadete Jugoslovane. Tov. E. Kardelj operiran Pred nekaj dnevi Je bil operiran v Ljubljani na žolču tovori* Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne vlade Jugoslavije. Operacija je dobro uspela, njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo in se vidno zboljšujt. Slovansko bralstvo Izročitev vojnih zločincev Jugoslaviji Državna komisija za ugotavljanj* zločinov okupatorjev in njlho- atopnik vojne industrij* izpuščen m vth pomagačev je izdala naslednje poročilo: Ministrstvo zunanjih za- dev angleške vlad* je sporočilo z noto od 19. oktobra štev, R. 1263 državni komisiji po jugoslovanskem poslaništvu v Londonu, da bo v najkrajšem času izročila jugoslovanskim oblastem naslednje vojne zločince in izdajalce, ki so v rokah' angleških oblasti: Milana Nediča, Leona Rupnika, Milana Ačimoviča, «Vo a pomočjo uni-n« in ljudskih Oblasti ustanoviti Hooo % tonirarako kuhinjo, ki lahko da-». to obrokov revnim študentom * - Pa -potrebno. Jih bo dajal* j, to 8.000. ijijl^hčno minteti-stvo j« dalo h^/to dinai-Jov, isvrtni narodni od-j* Beograd 50.000, ma*‘«ni p* vkovali 1.100.000 dinarjev. j/dVO«!**.......... .. ta. jLondcn. 8, Na -r&erajfcajAm Proti ^pastirskemu pismu" zborovanju *o odobrili siadede Njegove cdinice »o sci* »lavo pri osvoboditvi Dalmacije, Herccgovi-ne. Uka, Slov. Primorja in Slovenije. Njegove visoke voJelk« vrline in njegova neomajna energija so čoštonj, *. Tanjug. — Kandidat za joitanjski okraj, Joše Lainpret, partizanski duhovnik, verski referent XIV. divizije, je imel te dni nekoliko prod vplivnih »hodov v šo-* te. n ju In po rasnih krajih Šaleške se pokazal« zlasti ob oevobotfitvl | I««™. v Stari Vasi, Velenju in drugih krajih. V Velenju j« Jot,- Lam- pret govoril pred rudarji is vetenj- , točke: 1. samo mogočna in ug-ladna mednarodna organteacija more ohraniti mir; J. mladina vsega eveta, ki ljubi mir, protestira proti zavlačevanju razprave prati vojnim žločinoem; 3, ker '/.eli svetovna mladina v i* namen sodelovati, zahteva uničenje fašističnih režimov v Španiji, Porrtugalski ln Ai-gentlji; Odposlanstvo San Dominga na svetovnem mladinskem kongresu j* bilo izključeno, ker so odposlanstva latinske Amerike dokazala, da i* San Domingo farflatlAia dršava. Tatre te Treta, Dmpšina Je AVNOJ odlikoval številnimi odl.kovauji. Sovjete*« ' rikteika. ki so ga navdušeno Zveza pe mu je podelila red Kute-! Piadravljali. Prisotni so oteodtll ]*. Atomske tx>mbe ln aov* aa anoluge vl^rbi proti skup- j BSSttfSBo pismo, ki j. mv»r*no 1 “ memu sOvraialku. J ( ',rotl MUwlniT” ‘Vfyrsso,A Pogreb generalnega poioi-nike 1 Patra DrapSina, s« bo vrSij danet j pcipoldne v Beogradu. britev kuhinj* bo omogočila te'! tiMiim «* —■ i-ervivlm vaeučknščni-morali aapustiii •rebra najbe udarniška l U slovansko knjigo. to delo za našo „KnJ!*no .8 1 M“il"Ot da.smo C' •• svobodo t VpiŠli« a« - - ------ Beograd, 8. Tanjug. — Danes popoldne J* bil r Beogradu svečan utvenlh in tehničnih odkritij n« »mejo uporablja« kot vojne pripomočke, pač P* «*mo v službi človeštva, uvesti »e mora strogo nadzorstvo nad atomsko bombo In nad atomsko energijo; 5, mladina se ob-, vasuje, da bo sodelovala pri napet- j ; ni uvedbi po vnem »vetu svobode Madtarsko-amerliki odnosi VVasbington, 8. VZN, — Ameriško zunanje ministristvo je danes pogreb generalnega poročnika Pe- j javilo, da je vlada Združenih držav J lU;kA »d ruto vonja, vere, polHičnib ira Dropii-no, ki so »e ga udeležili! obvestila madžarsko za losu o vJ«* • u• j« ustavil pred predsednikom, se mu vljudno priklonil in ja mirno čakal, da mu te sestavi vprašanj«. Odgovarjal j* n* kratko s «da» ali Aei. Njegovo delovanj« so poznali do pičice natanko; ni ga zanikal. Ko pa mu je predsednik očital sovraštvo do Italije, se ja Pinko vzravnal in zaklical: vEkecelenaa, jaz ne zanikam »vojih idej, toda ravno zaradi teh idej nisem nikoli sovražil italijan-škega naroda in ga tudi sedaj ae sovražim, kajti...» Hotel Je rami tl ln obrazložiti »voj« misli, toda predsednik ga je prekinil: «2« vem, že vem. stara pesem: ..Proleteacl vsega sveta» itd,...«. «T*ko je!s — mu je odvrnil Pinko, se vljudno priklonil in se vrnil s svojim zibajočim »e korakom na svoj prostor, kjer je takoj nadaljeval prej prekinjeni pomenek s svojimi tovariši. Državni tožilec je jezno in očitajoče uprl močno svetlobo avoje namtan« avetilke proti njemu, Simon je, kakor tudi Vadnal, govoril potom tolmača. Znal je tudi Italijanski, toda n« toliko, da bi »i upal braniti ae v tam jetofcu pred tako visoko gospodo in »pričo tako težkih obtofcb. Predsednik je aiosr skušal, da bi ga assllčal pfSs, tolmača, a s« j« vrndar udal in ga je poklical. Bil je to tolmač, ki ga je fašistični tribunal pripeljal s ee-boj. Zavijal j« bolj na hrvaško, toda očlvidno ni znal hrvaščine, že manj pa slovenščino. Njegovo tolmačenje je bilo teko, d« smo vsi na zatožnih klopeh vzrojili ln začeli glasno protestirati. Predsednik je moral tolmača odsloviti ln poklicati drugega. Ta j* »leer snal dobro slovenski, tod* »pričo noš* strog« kontrole se Je ves »medel; pri vsakem količkaj netočnem ali nejasni« tolmačenju »mo glasno protestirali. Poaebno se je odlikoval s svojimi duhovitim! medklici dr. Slavili. (Tudi njega ni več med živimi', po vsč kot triletni italtjan- •irt 1*St *a r- Nerrm r, toroi 't« taborišče Matthauaen. odkoder se ni več vrnil...). Tolmaču je bilo očl-vldno tudi selo nerodno, da Je mora! kot Slovenec to! uačlH pri takem proceeu, a ni smel kot državni upokojenec odkloniti te mučne naloge. Proti koncu kar več ni mogel napaej. Prebledel ja in so ga morali spraviti k sebi s kozarcem vod«, Simon se j« zagovarjal mirno i« odločno. Odkrito je povedal predsedniku, da to, kar stoji, o n,jem v policijskimi zapisniku, ne more drsati. Opisal mu je. v kakšnem stanju se Je nahajal, ko ga je moral podpisati, ne da bi sploh vedel, kaj podpisuje. Toda predsednik ee ni dosti sanimal za take... malenkosti ln Je Simona na kratko odslovil. Kffiaiu Za Simonom je prišel na vrsto Ivančič. Niso se mu več poznali na obrazu strašni udarci, ne trpljenje, »kozi katero j« sel. Bil je sioer Med, a stal je pred sodnim dvorom vzravnan kot aveca. Tudi njemu je predsednik očitat, da »e njegove sedanj« izjave nikakor ne strinjajo a onimi, ki jih Je da! pred policijo. Ko mu je Ivančič naglasil, da izjav, U stoje v policijskem zapisniku, n« more prizna« kat svojih, ga je predsednik vprašal, čepou ja pač zapisnik podpisal. Prizor, ki se j« n« to predsednikovo vprašanje nudil prisotnim v sodni dvorani, ja Ul tek. da ga. nihče med njimi n* bo več pozabil. S povzdignjenim glasom, z roko iz-fceghjeno proti, razpelu na stenj, se j« Ivančič s ponosno dvignjeno glavo obrnil k predsedniku in mu zaklical med grobno tišino v dvorani: »Poglejte Kristusa na kriku. Ekscelenca: le On Je morda toliko trpel, kolikor sem jsz!.« Ce bi VI, Ekscelenca, bili takrat v mojem položaju, bi bili gotovo bcez obotavljanja podpisali tndi svojo smrtno obsodbo, samo da st tito! Hip rešite!» — Predsednik Tringali-Oa-aanova Je poveril odi. in Ivandič to ja mad grobnim molkom s trdim korakom vrnil na »voj prostor. Ka-rabtoarfa, W »ta g* apremtjgg. sta ■ sklonjeno flora zaostala ra Korak S» »Jim. • Dr, FRANE TOOTIO - - " PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — '4. novembra 1945' Ob obnovitvi slovenskih šol v Irsto Na vseh slovenskih osnovnih šo-lah v mestu in v okolici se je končno pričel sicer skrajšan a vendarle reden pouk. Dejstvo, da se je pouk na naših šolah pričel kasneje kot na italijanskih šolah, je povzročilo med slovenskimi starši precej razburjenja in zaskrbljenosti. Ta zaskrbljenost je gnala mnogo zastopstva naših staršev k zavezniškemu častniku za šolska vprašanja. Dne 17. oktobra je ta izjavil eni izmed deputocij, da je krivda za neurejene šolske razmere na nas (na osvobodilnih odborih) da vlada med nami nesporazum, da ima teiave s učiteljstvom, ker se je nekatero prijavilo pri ZVU drugi pa pri nas. Ponovno je bilo poudarjeno, da so za ustanovitev slovenskih šol merodajni trije Anitelji: učenci, u-čitelji in prostori. Oglejmo sl stanje vaeh teh treh činiteljev po vrsti, da ugotovimo končno krivdo za zapozneli pričetek pouka na slovenskih šolah. Učenci so bili vsi pravočasno in v danem roku vpisani. Uradno vpisovanje so vršili učitelji, ki so vršili že prvo poskusno vpisovanje s pomočjo roditeljskih svetov. TI isti učitelji so tudi poučili gospode pri upravi slovenskega šolstva, ki so v Trstu tujci, da imamo šole tudi pri Sv. Ani, sa katere oni niso vedeli in omogočili so vpisovanje v fcarkovljansko šolo v Barkovljah, ker gospodje iz ulice Cav&na niso našli v Barkovljah primernih prostorov in so razpisali vpisovanje Barkovljanov v — Rojanu. Torej vpisovanje učencev se je po zaslugi domačega slovenskega učiteljstva, izvršilo pravočasno in v popolnem redu. Drugo je vprašanje učiteljstva. Vsi učitelji, ki so bili prijavljeni prt prosvetnem odseku Mestnega osvobodilnega sveta, »o se na poziv podpisanega pravočasno prijavili pri ZVU v roku določnem po za- V nedeljo 4. novembra Dan slovenske knjige! vezn iškem razpisu in zato je neutemeljen očitek, izrečen 17. oktobra, da smo krivi nereda v slovenskih šolah mi. Tega učiteljstva je bilo po našem razumu dovolj za vse mestne šole in to brez učiteljstva ki je šlo iz prav razumljivih razlogov, mimo svojega narodnega vodstva. Toda teh je tako malo, da n je morala njihova skupinica ojačiti z ljudmi, ki niso rojeni v teh krajih. Sioer pa ne bi mogel »nesporazum*, tudi če bi res obstojal, ovirati pravočasno ureditve naših šolskih zadev. Tudi v drugi točki torej ne zadeva nobena krivda niti nas, niti našega učiteljstva. Preostane vprašanje prostorov. S šolskimi stavbami razpolaga oblast. In mi oblasti ne vršimo, To je danes vsem jasno, in brez nadaljnega razpravljanja lahko ugotovimo, da tudi piri tem činitelju ne nosimo odgovornosti mi. Ker pa Je prav dodelitev potrebnih prostorov zakasnila pričetek pouka, še nekaj besed o tem. Ne mislimo točno identificirati krivca, lahko se imenuje Lo-Jacoco, lahko pa tudd kako drugače. Mislimo, da je zavezniški častnik za šolstvo preložil to neprijetno zadevo na ramena superin-tendanci. Komu Jo Je naložil g. prof. Rubini, ne vemo. Slovenski višji šolski nadzornik ali kaj sličnega (njegovega Imenovanja nismo nikjer čitali) prof. Žitko je pozval učitelja, ki Je izvršil vpisovanje učencev, naj poišče še šolske prostore. In na novo Imenovani didaktični ravnatelj mestne šole je lstal zaradi prostorov od Petra do Pavla. Povsod prijazne besede, povsod obljube, povsod: »Pridite čez toliko in toliko dni*. Dnevi so tekli in gospodje so dosegli vsaj nekaj uspeha: nekateri starši, ki so vpisali otroke v slovensko šolo, so jih poslali sedaj v italijansko v strahu, da slovenske ne bo. Ze v počitnicah zrno opazovali čudovito zanimanje nekaterih Italijanskih učiteljev za slovenske učence. Zlasti mestna šota Je bila vsem laškim šovinistom v vseh časih trn v peti in to so pokazali zopet ob obnovitvi te šole po tolikih letih fašizma. Njene obnove sedaj niso mogli preprečiti; zato pa so ovirali njen pričetek. S Dovolj je izzivanj Trst. 3. t. m. Po velikih pripravah so danes tržaški reakcionarji pokazali, koliko »zmorejo*, 2e pred dnevi so krožile po mestu govorice, da bodo italijanski nacionalisti skušali napraviti šovinistično manifestacijo. Iz Padove, Bologne, Pa-vije, Benetk in raznih drugih krajev so včeraj in v današnjih jutranjih urah pripeljali več tisoč Italijanov za današnjo »manifestacijo*. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se pojavili po ulicah številni letaki, ki so pozivali vse Italijane k manifestaciji na trg UnitA. Raztresli so tudi več italijanskih in an-gloamerJškib zastavic. Tržaški pometači pa so skrbno očistili ulice tako, da jih kmalu ni bilo več nikjer. Ob 10. uri predpoldne so se pričele zbirati že skupine italijanskih nacionalistov predvsem pred poslopji raznih bank in zavarovalnic. V istem času so se zbirale tudi skupine tržaških delavcev in protifa-šistov z namenom, da protestirajo na »manifestacijo* italijanskih nacionalistov, ki je že v začetku pokazala svoj pristni nacional-žovi-nistični značaj. Skupine provokatorjev so pričele izzivati protifašistične manifestante, tako da je prišlo še preden so se mase usule na trg Unita. do incidentov In pretepov. Pred cerkvijo Sv. Justa je skupina študentov napadla tri tržaške protifašistke in eno ranila s kamnom v glavo. Delovno ljudstvo, ki je držalo špalir ob ulicah, je ogorčeno protestiralo proti vzklikom šovinističnega značaja, in kjer je zagledalo na čelu raznih povork Italijanskih nacionalistov znane fašiste, se je vrglo nanje, da jim zada zasluženo kazen. Policija, ki je bila v ta namen mobilizirana in ojačana, je intervenirala pri vseh spopadih v prid italijanskih nacionalistov in razgnala ljudske mani-festar.t«. Iz vseh ulic, ki vodijo na trg Unita, so prihajale povorke in skupine reakcionarjev in ljudskih manifestantov. Kordoni policije so zastražili vhod na trg in zaustavili na Borznem trgu prodirajočo množico. Tukaj so apet pričeli nemiri. Policija j« skrbno ščitila reakcionarje, dočlm je protifašistične demonstrante potiskala na pločnike. Med tem časom pa so pod zaščito policijskih brzostrelk in pendrekov vkorakale na trg skupine italijanskih nacionalistov. Na odgovor italijanskih šovinističnih pesmi in parol, so ljudske množice prepevale revolucionarne pesmi in vzklikale maršalu Titu, maršalu Stalinu, zahtevale, da se preneha B fašističnim izzivanjem in s transparenti pokazale voljo do dela, miru in obnove. Nato je prikorakala na trg povorka ljudskih manifestantov z jugoslovansko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo in e* prerinila pred občinsko palačo, kjer je že stala eliupina italijanskih nacionalistov s svojimi zastavami. Ta je na njihov prihod reagirala in jih pričela zmerjati z značilno šovinistično psovko «e’cia-vi». Policija, ki je takoj posegla vmes, se je zagnala na tovariša, ki je noeil delavsko zastavo, ga z lesenim pendrekom potokla na tla, mu strgala zastavo, ter ga aretirala, skupaj z drugim tovarišem, ki je branil zastavo. V takih primerih ko je policija udarila po ljudskih manifestantih, so nacionalistične italijanske ekupine pokazale svojo politično »zrelost*. Hujskale so policiste proti ljudskim manifestan-tom ter odobravale s smehom in psovkami brutalno početje policistov. Policija je nato pričela potis- kati protifašistične manifestante s j gledala, je z avtomobili planila na- trga v stranske ulice in proti morju, tako da je zavarovala italijanske nacionalistične manifestante. Ogorčene ljudske množice so se temu upirale, nakar je policija spet intervenirala s pendreki in tolkla ljudi po glavi, jih vlekla v kamione, ter jih več, med njimi tudi ženske, odpeljala. Slišali so se klici proti novo ustanovljeni policiji, iz katere naj bi se izločilo fašistične elemente in ustvarilo policijo, ki bi nepristransko ščitila vsakega tržaškega prebivalca- Ko je policija razgnala iz trga ljudske manifestante, je ostalo na trgu nekaj tisoč ljudi, katerim je govoril eden izmed voditeljev Akcijske stranke. Medtem so prihajale proti trgu nove povorke ljudskih manifestantov, katere je policija z avtomobili razganjala in jim ni pustila na trg. Ko so na trgu ostali skoro sa- Pr! stopa j te kot člani »Knjižne založbe" ! mi manifestanti, se je opazilo med najbolj fanatičnimi znane fašiste kot so Stante iz Nabrežine, Viezzo-M in Pitacco. Prisotnost teh fašistov Je izzvala md številnimi antifašističnimi borci in med pošteno tržaško množico veliko ogorčenje in vzklike: »Dol s fašisti!. Hočemo preprečiti povratek novega fašizma!* itd. Pod zaščito policije so »manifestanti* zapustili trg UnitA in v povorki krenili po Korsu proti trgu Goldoni. Med tem časom pa je policija razbila veliko skupino ljudi, Iti se je zbrala na trgu Goldoni okrog zastav z rdečimi zvezdami in vzklikala Jugoslaviji, Titu, in Velikim zaveznikom ter jo potisnila v smer trga Impero n dalje proti Sv. Jakobu. Pred redakcijo lista «La-voratore* so policisti napadli dve ženi, ki sta ogorčeno vpili nad fašiste v povorki. Eno so brutalno prijeli in jo odvlekli v avtomobil ter med protestom množice proti tako brutalnemu ravnanju, odpeljali. Nato je povorka pod stalno zaščito policije krenila po ulici Car-ducci. Iz ulice Battisti je istočasno prihajala nova povorka več sto ljudi z italijansko in jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo, proti ulici Carduccl. Ko je policija povorko za- njo in jo razpršila s pendreki, ter zaplenila italijansko zastavo z rdečo zvezdo. Ko so prišli italijanski nacionalisti s povorko do stavbe PNOO-ja na ulici Carduccl 6, so zaščiteni od policije, začeli žvižgati in besni kričati «S’ciavi», »Slovenci naj gredo v Ljubljano* in podobno. Medtem pa je skupina izzivačev skušala vdreti v poslopje. Policija jih je odvrnila in sama vstopila na dvorišče, kjer je napravila preiskavo. Dalje so manifestanti krenili proti ulici Ghega, in se ustavili pred poslopjem, kjer so pred letom dni Nemci obesili BI talcev. Od tu je nadaljevala med žvižganjem ljudskih množic na pločnikih povorka skozi ulico Roma. Pred glavno pošto so potniki v avtobusu za Gorico protestirali proti «ma/nifes-tantom*. Policija je vdrla v avtobus in s pendreki pobila človeka, o katerem so sumili, da je vzklikal in ga položili na policijski kamion. Skozi vso ulico Roma do trga Unita je ščitilo povorko italijanskih nacionalistov več kamionov policije in jeepov. Na trgu Unita. so se manifestanti razšli. Ves čas so se med tem in še po razpustu povorke pripetili incidenti in pretepi med raznimi skupinami italijanskih nacionalistov na eni in med tržaško delavno množico na drugi strani. Histerična šovinistična manifestacija je terjala žrtev, katero so povzročili fašistični provokatorji, ki so tvorili jedro manifestacije. Ubit je bil Beltramin Emilio, bolničar vojaške bolnice v Trstu. Beltramin Emilio se je vrnil pred tremi meseci iz taborišča v Nemčiji. Poleg tega je bilo sto ljudi poškodovanih, dva in dvajset pa težje poškodovanih. Manifestacija, ki so jo reakcionarni krogi uprizorili, nam je jasno pokazala, kaj reakcija hoče in kam segajo njene želje. Bratstvo in edinstvo med slovenskim in italijanskim življem, ki se je skovalo v teku borbe proti nacifašistom, je tej gospodi največji trn v peti. Z današnjo manifestacijo so jasno pokazali, koliko jim Je za bratstvo med slovenskim io italijanskim narodom. Ljudske tržaške množice pa so pokazale, da jim je to bratstvo sveto, in da ga ne more nihče več razdvojiti. Skupno so se borili in skupno bodo branili svoje pridobitve. %WVfAVWJWJWV\W. ■. Izzivanje na pokopališču Na go riškem pokopališču ob Mirenski cesti počiva okrog 160 talcev in partizanov. Ob Vseh svetih Je gorisko ljudstvo vse grobove o-krasilo s cvetjem in slovenskimi zastavicami. Ob tej priliki pa se je zgodilo nekaj, kar je vsega obžalovanja vredno. G. duhovnik Ifir-ko Mazora je ob blagoslavljanju skupnih grobov 14 talcev, pozval žalujoče svojce, da naj »za naso bodočnost in za našo srečo* odstranijo rdečo zvezdo iz zastavic, na grobovih, da je rdeča zvezda simbol komunizma, ki J« proti veri, ker uničuje cerkve in duhovnike. Iz ljudstva, ki Je ob teh čudnih besedah kar ostrmelo, se Je prerinila pmd duhovnika neka žena in na glas dejala: »Prečastiti, rdeča zvezda je simbol svobode!* Za njo je ponavljalo to tudi ljudstvo: »To je znak svobode! Tudi partizani so imeli duhovnike ob svoji strani in spoštovali so jih kot take,..* G. Mazora jo je prekinil: »To so bile izjeme...* »Da, in prav zaradi teh izjem je tem so dosegli, da Je v naših starših nastal dvom v iskrenost pri ob-novljanju slovenski šol. Starši so prihajali k nam po Informacije in še prihajajo z vprašanji, ali je naša šola enakovredna italijanski. Pozivali smo Jih, naj potrpijo in počakajo, da se slovenske šole odpro. Mislimo, da vsaj tega nezaupanja do slovenskih učiteljev, ki Je zmanjšalo število učencev naših šol, ne bo mogel nihče napisati na na račun. Ob dejstvu, da ni bila izvršena epuracija in so vsi «dlret-tori* in »Ispettori* »bivši* fašisti, bi bilo potrebno pri otvarjanju šol skih in italijanskih sol. Tako bi bilo onemogočeno namerno zavlačevanje določitve šolskih prostorov in slovenske matere ne bi pričele dvomiti v resno voljo najvišjih šolskih funkcionarjev. Be eno vprašanje je, ki naše starše ne more prepričati, da se reže pravica vsem enako. To je vprašanje slovenskega »avviamento*. V slovenskih šolah Imamo še žestl, sedmi in osmi razred, ki po svojem programu nikakor ne odgovarjajo »avviamentu*. Zato je potrebno, da se v spoštovanju enakih pravic reši čimprej tudi vprašanje sloven- oerkev vztrajala; če ne bi bilo tistih dobrih duhovnikov bi narod vero izgubil!*, je odgovorila žena. G. duhovnik Mazora se je naglih korakov umikal pred Veno, ki mu je govorila: »Prosim vas, da ne boste delal nobenega razdora med nami, preveč krvi je preteklo, da bi kaj takega dopustili. In če so naši dragi padli, »o tega krive tudi mnoge črne suknje..,* Nabiralo se je vedno več ljudi, ki so obkolili ženo in jo spraševali, V vsako družino koledar »Knjižne založbe'4! vsaj toliko previdnosti, da bi bila | skega »avviamenta*. kaj si j« upal duhovnik reči. In ona Jim je še enkrat ponovila: »Hoče, da odstranimo zvezdo bratstva in svobode, za katero so se naši dragi borili in umirali. Ce smo vero ohranili, je to zasluga duhovnikov, ki so bili z narodom in ne tistih, ki so okupatorju pomagali narod klati. Zdaj vidimo, odkod prihaja krivica, kdo nam dela krivico.* »Gospodična, če ne boste nehala pohujševati ljudstvo, vas zatožim naprej, bom vas klical pred škofa...*, Je vzkipel g. Mazora. »Pred škofa ali pred papeža, kar sem povedala vam, bom povedala tudi njim, če želite takoj...* »Vi ste obsedena!* »Vsi dobro vedo, da sem iskrena in ne obsedena...* Ljudstvo se Je oglašalo: »Zvezda Je znak svobode* in se strnilo o-krog žen«. G. duhovnik, ki el je upal na tak način izzvati žalujoče ljudstvo, ki je stalo okrog grobov Junakov, Je ostal sam. Iz tržaškega življenja Pozor prod sleparjem V ulici Carduccl 6. pri FNOO-ju v Trstu so v zadnjih dneh razni ljudje prijavili deset različnih primerov o nekem lažnem jugoslovanskem oficirju, ki-je izvabljal denar. Slepar je skoraj vedno nosil belo titovko z rdečo zvezdo in dolge svetle hlače. Pa postavi je majhen in rumenih las. Nosi čin političnega kapetana (tri zvezde na zlati progi na rokavu in trikotne zlate cašive na ovratniku). Izdajal se je večinoma za letalca JA včasih pa tudi za člana ruske policije. Kazal je neka partizanska potrdila ali izkaznico r.a ime Šlibar Milko. Njegova prva žrtev, ki ga je prijavila, je Mlrollo Lulgi iz ulice Orlandini 3, kojemu je izvabil nekaj bencina in 700 lir. Drugim je zopet izvabljal po dva ali tri tisoč lir, čevlje in obleko. Gospe Berti Coss.rini. roj. Martin iz ulic« SS. Martiri 8, je rekel da je komandant vseh ujetniških taborišč v Jugoslaviji in ji obljubil, da bo pomagal nekemu njenemu svojcu na svobodo. Zahteval je njeno in svojčevo siiko ao.ično pa s »posodil od nje večjo svoto denarja. Vsakdo, ki bi kaj izvedel o imenovanem sleparju, naj ga takoj prijavi zavezn' "ki policiji. To naj bo v svarilo, da ne bi ljudje še nadalje nasedali pretkanemu sleparju. Poleg nižje in višje realne gimnazije obstaja v Trstu tudi petletna trgovska akademija. Vstop v prvi razred je mogoč iz dovršenega tretjega razreda nižje srednje šole in z dopolnilnimi izpiti tudi iz tretjega razreda meščanske šole (avviamento). Za te dopolnilne izpite se otvorljo posebni tečaji na šoli. Tudi iz višjih razredov je mogoč prestop. Pojasnila daje tajništvo vsak delavni dan 10-12. ure v ulici Korzika 11, n. Občni zbor »Knjižne založbe" y Trstu V petek 2. U. ob 20. uri se je vršil občni zbor »Knjižne založbe* v Trstu. Zbor je vodil tov. Jelinčič Zorko, ki je v svojem poročilu naznačil namen in pomen te, za nas prevažne kulturne ustanove, ki naj nadaljuje de!o »Goriške matice*. Po živahni debati, v kateri so si bili vsi navzoči edini v tem, da je treba takoj in krepko prijeti za delo v cilju, da pride naše ljudstvo čimprej do dobrih in cenenih knjig, je bil soglasno izvoljen nov odbor šestih članov, ki naj izvede vse potrebno za izdajo knjig »Prosvetne in Mladinske knjižnice*, kakor tudi načrt za delo v bližnji prihodnosti. Novi odbor, v katerem sodelujejo poteg najaktivnejših članov bivše «Goriške majice* še nekateri novi člani, ki so znani po svojem požrtvovalnem delu na našem prosvetnem polju, nam je porok, da se bo storilo vse, kar je mogoče, da se zadosti potrebam našega ljudstva po tepi in ceneni knjigi. Ob tej priliki naprošamo še enkrat vsa naša prosvetna in druga kulturna društva kakor tudi vse bivše poverjenike »Goriške matice*, da se s podvojeno vnemo vržejo na delo za zbiranje naročnikov za «Prosvetno in Mladinsko knjižnico*, posebno še na današnji dan, ki je posvečen delu za našo lepo knjigo. Društvo S. Škamperle V ponedeljek, 5. t. m. ob 20. uri, bo važna odborova seja. Športni klub Barko vi j e Danes, ob 18. url, plesna prireditev. Gledališče Verdi Danes ob 16. je tretja predstava »Cavalleria rusticana*. Abonma red C. Sledi »Pagltacci*. V torek abonma red A za drugo predstavo »Tosca*. Dobra srca Pri proslavi krsta tov. Husu Milana na Opčinah, so darovali udeleženci 600 lir za .proseški Rdeči križ. Glasbena matica Tovariš Fr. Venturini je svoje mesto kot pevovodja odložil ter je svoje mesto odstopil tov. prof. U-baldu Vrabcu, ki je znan pevovodja in muzik. Pevski zbor še ni popolnoma stabilno zaseden. Zlasti primanjkuje moških glasov. Vsled tega pozivamo vse, ki imajo veselje do lepega petja, da se prijavijo v pevski zbor Glasbene Matice. Pevske vaje se vrše trikrat tedensko v via Carducci 6. soba 26. Sprejemanje novih pevcev se bo zaključilo 15. t. m. Prepričani smo, da bo ta naš poziv ogtovo privabil v Glasbeno matico vse one, ki žele doprinesti k razvoju naše pevske umetnosti v Trstu. Dobrodošle so nove pevke in pevci! Pevovodsk! tetaj Jutri 5 t m. ob 10.30 se otvori v Borštu pri Trstu pevovodski tečaj. Vsi kandidati morajo biti navzoči pri otvoritvi. Posebno opozarjamo tovariše iz oddaljenih krajev — go-riškega in ajdovskega okrožja — naj se v ponedeljek po prihodu vlaka takoj javijo pri vodstvu tečaja. Vlak gre iz Trsta iz postaje sv. Andreja ob 9 uri in 20 min. Vozni listek vzemite do Boršta (Moccč). S seboj prinesite posteljnino in pribor in po možnosti nekaj hrane. Vsa nadaljna pojasnila vam bo dalo vodstvo tečaja. Pomoč partizanom in svojcem padlih Trst, 2. VZN. — Zavezniška vo-ja.fka uprava je sklenila pomagati najbolj potrebnim .partizanom Julijske krajine. Zaenkrat j* določila sledeče podpore: 20.000 lir družinam partizanov, ki so padli v bojih ali kot talci, in 10.000 lir tistim, ki so bili resno ranjeni. Dokumente je treba poslati glavnemu stanu Zavezniške vojaške u-prave, 13. Zbor, Trst, partizanska sekcija, s priloženo prošnjo, na kateri mora biti točen naslov prosilca. Po pregledu •'dokumentov bo Zavezniška vojaška uprava povabila prosilce, da dvignejo podporo. Za padle partizane so potrebni sledeči dokumenti: potrdilo o smrti; dokazilo o bivanju v Julijski krajini pred 8. septembrom 1943; uradno listino (alto notorio), ki dokazuje kdo so zakonski dediči; poročilo kako je nastala smrt Kmetovalcem: Nabiranje semen Pri nas je danes potrebna obnova drevesnic, ki bi nam nudile mlada drevesa za obnovitev sad jarstva.Pred vojno smo nabavljati mlada drevesca v Crorici na kmečkem inšpektoratu, ki jih je dobival is Italije-Večina dreveso je bilo okuženih od raznih bolezni, slasti od raka. Sad-jerejci so imeli zato prav malo *■ speha, Ce hočemo danes obnoviti nasade in odpraviti te kužne bolezni, ki nam uničujejo nasade 9* sadjerejo, si moramo postaviti drevesnice, s katerimi bomo lahko >0" mi preskrbovali naše sadjerejo. Postaviti pa jih moramo na zemljišč’ kjer jih dosedaj ni billo, in jih iz semen ali koščic. Naši kmetijski odseki so že P^' čeli z nabiranjem semen, pešk j* Primorsko, temveč za vso aici; poročno ksko je nasiam »mri it in potrdilo partizanskega povelj-i Semen *» labolka sm° 0 nabrali v zadostni meri ne « nika. Ranjenci morajo predložiti sledeče dokumente: zdravniško izpričevalo, ki potrjuje, da so bile rane resnega značaja in da so zmanjšale delazmcžnost; potrdilo o bivanju na področju pred 8. septembrom 1943.; kratko poročilo o dogodku; potrdilo da je ranjeni pripadal partizanskim odredom. Kot dediči pridejo v poštev: a) žena, mladoletni otroci; mož; b) odrasli otrrci, ako niso zmožni dela; c) starši; d) mladoletni bratje In sestre; e) odrasli bratje in se- stre; ako se nezmožni dela. Delavcem, nameščecem in delodajalcem nijo. Nadaljujejo z nabiranjem koščic češpelj in breskvic. Vsi Otti, imajo te vrste koščic, naj jih M0 kmetijskim referentom in bodo Viko prispevali k izboljšanju ***" sadjefeje, ki je tako važen del S0" spodarstva. Ne bomo pa vsak P° I j svoje in zase goljili dreves, krajinski NOO ima na razpo po- strokovnjake, ki se bodo s tem to- js vili, bodo izbirali prava semena bodo posebno pazili na to, da a° nasadi pravo lego in primeren stor za čim boljši uspeh. Pri s< ■Mit- reji je potrebna dobra in te nega, obrezovanje, Skroplenfe. c» bomo to delo dobro m pravO' i čaM1 opravili, bomo prav gotovo Na podlagi Odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju Poverjeništva FNOO za Slovensko Primorje z dne 6.8. 1945. ter po določbah čl, 19 te Odredbe bo PZSZ izplačeval delavcem in nameščencem doklade za otroke po 8 Lir dnevno oziroma 200 Lir mesečno za vsakega otroka pod 14. letom in to od 1.5. do 30.6. 1945. Od 1.7. naprej pa se ta dodatek povišuje na 23 Lir dnevno ozir. 575 Lir mesečno. Otrocj, nad 14 leti imajo pravico na doklade le, če so zaradi telesne ali duševne napake trajno nesposobni za delo. Ce obiskujejo šolo, imajo pravico na doklade do 18. leta. Pravico do otroških doklad imajo vsi delavci in nameščenci, ki so obvezno zavarovani zoper bolezen, in to za zakonske in nezakonske otroke, posvojene, pastorke in za v oskrbo vzete partizanske sirote. Otročki dodatek se Izplačuje mesečno za nazaj, in to samo za dobo zaposlenosti ali prekinitve dela zaradi bolezni, združene z nesposob- Nove knjige v obnovljene domove, za nove čase! nostjo za delo, (za čas, ko član prejema hranarino, se nahaja v bolnišnici itd.), ob porodu, onemoglosti in nezgodi, ako je delazmožnost zmanjšana prsko 66 in 2/3%, ter za čas oraznih vaj. Pravica do otroških doklad se priznava zavarovancem samo na podlagi pismene prijave, ki jo je predložiti na predpisanem obrazcu Pokraj. zavodu za soc. zavarovanje ali njegovim poslovalnicam. Prijavnici je treba priložiti tudi družinski list, dokumente o sprejetju otrok na vzdrževanje, o posvojitvi otrok ter o pastorkih itd. Narodno osvobodilni odbor potrjuje, če zavarovanec te otroke res vzdržuje in da žive z njim v skupnem gospodinjstvu. V kolikor je otrok prekoračil 14. leto starosti a obiskuje šole, se mora prijavnici priložiti tudi potrdilo sole. Vsako spremembo, ki upllva na pravico do otroških doklad, je javiti PZSZ tekom 14 dni. Otroške doklade se bodo izplačevale zavarovancem pri blagajni PZSZ in njegovih poslovalnic ter potom delodajalcev, in to mesečno za nazaj. Pozivajo se v*i delavci in nameščenci, da v lastnem Interesu in v kolikor mogoče kratkem času predložijo Pokrajinskemu zavodu za soc. zavarovanje ozir. pristojnim poslovalnicam predpisane prijavnice za otroške doklade s priključenimi dokumenti, da bomo mogli začeti doklade izplačevati čim preje. Prijavnice naj zberejo delodajalci ter jih predložijo skupno za vse svoje zaposlence. Prijavnice se dobe pri PZSZ v Kopru in pri njegovih poslovalnicah za 4 lire komad. dosegli. Zlasti pred zimo morame1’*1 prijeti za delo. Naša Primorska ^ prav lepo lego za nasade in grade. Mi lahlto v kratkih letih P°’ Pogreb aktivista v Sežani Danes, 4. t. m., bo ob 14.30 pogreb tajnika Okrožnega NOO kažemo svetu, kaj smo vsega spo- sobni z našo dobro voljo. Zato na obnovo kmetijstva in gosp1 00- stva, da si v novi Jugoslaviji & gotovimo boljšo in srečnejšo dočnost! Odgovorni urednik STEK CIRIL Poizvedbe Tov. GABRIELLI-GABR^e GABRIJEL - CVETKO, roje»J5a 10.1.1904. v Lipi, stanujoč v Kraško okrožje tovariša Cirila ^.1.1904. v Lipi, stanujoč v o . ulica S. Francesco še. 15, za JL. I a^anl ’ vojne bival v Lipi na Kras«- \ k padal I. bataljonu 18. SNOU® ,jj» Grmek, ki je bil ustreljen v dne 14. II. 1945. Prireditev v Štorjah zoviške. Pogrešan v bitki 1. Dl IKl X- --,(10- . 1945. Kdo kaj ve o njem, ns) g, j It *- - ' ~ U hčerki Danes ob 15.30 in ne ob 14.30, ’ roči ženi Angeli v Trstuv o- t; bo v Storjah prosvetna prireditev.1 Francesco št. 15 ali pa ”0 progl prodaj. Informacije tel. 55-®^ porrosniKom, m sicer po ooo gr na --:>>> it -b* Cn. J, po 51.65 Ur » kg. Delitev se konča 14. t. m. Kruh Od danes 4. novembra se bo do dnevnika* pod št. 554. nadaljnega obvestila pekel kruh iz bele ameriške moke. Peki se opozarjajo, da ne uporabljajo eventualnih zalog 91% moke za peko, v zmesi z novo moko. Omenjene zaloge se lahko uporabljajo samo za razprodajo moke namesto kruha. TRŽAŠKI RADIO Spored za ponedeljek S. 6.30 glasba za dobro jutro; 7.10 čitanje sporeda v slov.; 7.45 pestra jutranja glasba. 10. 2 uri 45' v zvezi z Vidmom; r,’u, uJ« t™ m ,,, „ . ,, rinnoved i™«™«, na zahtevo pride 12.45 poročila v , dom. Turko, Sv. Marija ... zg,ornja 397 ^ Turtkinj po*4 HISO, MALO, Z VRTOM Pjl o-Ivanu bi premožna vdova ($-trok zamenjala za večjo hišo j hodnem delu Trsta. Razliko i bi plačala z denarjem ali P* pr j brim dosmrtnim vzdrževanje®hjg» S« nudbe na upravo »Primor* PISALNI STROJ, tip «Studio*' polnoma nov, naprodaj. Javtu^iO ” slov v zaprti kuverti na op^v, N «P,rimorskega dnevnika* P°“ H 908. - - t SLOVENSKI, ITALIJANSKIMI GLEISKI, FRANCOSKI, SP^Vl' IN NEMŠKI JEZIK poučuje čiltščnlk. Pripravlja učence * eteA' predmetih ljudskih in nižji^^rtu njih šol po uradnem učnem ,0 Poučuje tudi klavir in gosli' " $ odrejena istočasna otvoritev sloven- | Drugo Pahor. VAVČAW5VWWVAVAVAVčA%W//.W.WAWViWW.5W.,AWlVČ.’.V. Nikolaj Ostrovski 64 Kako se je kalilo jeklo je (Roman) Pavle Je uporno nadaljeval: — Razen tega sem ti že zdavnaj hotel povedati, da te slabo razumem. Glej, ko sem delal s Se-galom, ml je ostalo vse v glavi, toda s teboj mi nikakor ne gre. Od tebe sem vedno žel k Tokarjevu, da mi je še on razjasnil. Moja buča ne dela. Moram dobiti nekoga pametnejšega. Okrenil s« Je od njenega pazljivega pogleda. Da bi sl onemogočil povratek k deklici, je trdoglavo kot^al: — No to l» tega izhaja, da je ukoda trošiti čas. Vstal Je, pazljivo odrinil stol z nogo in pogledal od zgoraj na nagnjeno glavo, na obraz, ki je prebledel prt svetlobi luči. Pokril se Je. — Zbogom tovarišica Rita. Zal mi Je, ker sem ti odvzel toliko časa. Moral bi ti takoj povedati. To Je moja krivda. -. Rka mu je nekam mehanično po- nudila roko. Presenečena nad njegovo nepričakovano hladnostjo, je mogla samo še reči: — Jaz te ne dolžim. Pavl«. Ker se ti nisem mogla približati in te naučiti, da bi me razumel, sem to, kar se je danes zgodilo, sama zaslužila. Sel je s težkimi koraki. Brez ropota je zaprl vrata. Pri glavnem vhodu Je obstal — moral bi se še vrniti, da hi ji povedal... Zakaj? Da bi mu vrgla v obraz prezirljivo besedo In da bi se zopet našel tukaj pri vhodu? Ne. Na vzporednih tračnicah so se go-mllile skupine razbitih vagonov in hladnih lokomotiv. Veter je dvigal prah na praznih skladiščih drv. A okoli mesta po gozdnih sts-“•h, po globokih dolinah se je kot grabežljiva zver potikala Orlikova tolpa. Podnevi se Je skrivala po okollšOth zaselkih, po bogatih gozdarskih čebelnjakih, a ponoči Je prihajala na cesto in pobijala s svojimi krvavimi šapami. Ko Je končala svoje strašno delo, Je odhajala v svojo jazbino. Cesto so padali preko nasipov jekleni konji. Razbijali so se v majhne dele vagoni, ljudje so se stiskali kot lepenka, dragoceno žito se je mešalo s krvjo In zemljo. Tolpa je napadala mirna občinska mesta. Preplašeno so kokodakale kokoši in bežale z ulic. Odmevali so streli izgubljenih krogel. Pokalo je kot suho dračje pod nogami. Kratko streljanje pri beli hišici občinskega sovjeta. Banditi so drveli po ulicah na svojih dobro hranjenih konjih In sekali ujete ljudi. Sekali so Jih ob žvižgih sabelj kot da sekajo drva. Redko kdaj so streljali — hranili so krogle. Kot so se naenkrat pojavljali, tako so tudi naenkrat zglnjali. Povsod Je banda imela svoje oči in svoja ušesa. Opazovale so te oči v hišici občinskega sovjeta, gledale so is duhovnikovega dvorišča in iz gostoljubne kulaike hiše. In tja v gozdne goščave so se obdržavale nevidne sveae. Tja je prihajala munl-olJa, sveža svinjina, steklenice siv- kastega »frvenca* in s tem to, kar se je prlšepetevalo manjšim voditeljem in za njimi skozi dobro razpredeno mrežo — samemu Orllku. Banda je imela skupno dva do 300 razbojnikov, teda ni je bilo mogoče ujeli. Razdeljena na nekoliko delov, je banda lahko vršila svoje delo v dveh ali treh srezih istočasno. Ni jih bilo mogoče dobiti vseh naenkrat. Bandit ponoči — podnevi mirni kmet, ki je delal na svojem dvorišču, krmil konja in z nasmehom kadil svqJo pipo t«r s motnim pogledom opazoval konjeniške pa-trole. Bres počitka to spanja je drvel s svojim polkom skozi tri sreze Aleksander Požirevski. Neumoren v svoji upornosti Jih Je gonil to naletel kdaj p« kdaj na kakšne izmed banditov. A po dveh mesecih j« Orli k potegnil svoje druEln« Iz dveh Srezov. Obkolili so ga v tesen obroč. Življenje v mestu je teklo kot po navadi. Na petih trgih so se med vrvenjem gnetli ljudje. Tukaj sta prevladovali dve težnji. Prva, čim več pridpbiti In druga — čim manj svoje znanje in sposobnosti vsakovrstni špekulantje. Kot kače so se muzale stotine okretnih človečkov z očmi, v katerih si videl vse razen vesti. Tukaj se je zbral kot v jarku ves gnoj mesta v edini težnji, da »čim bolj podere novinca*. Redki vagoni so iz svoje notranjosti metali kupe ljudi, oprtanih z zaboji. Vsi tl ljudje so prihajali na trg. Zvečer so tl trgi ostajali pusti in so izgledali kot zapuščene trgovske ulice s svojimi črnimi vrstami miz in klopi. Redko se je našel junak, ki Je tvegal nočno pot v to mračno četrt, kjer Je prihajala iz vsake sence — temna pretnja. Mnogokrat je ponoči odjeknil revolverski strel kot da Je nekdo udaril s kladivom po pločevini in v krvi se je zadušilo grlo nekoga. A ko je prišla skupina mllicionarjev iz sosednih stražarskih mest (posamič niso nikdar hodili), ni razen ubitega /lašla nikogar, ki bi vedel povedati kako daleč Je banda od kraja, kjer je bil Izvršen umor. Povzročeni hrup je kot veter razpršil vse nočne prebivalce tržne četrti. Preko ceste je dati. Tu so delali in izkoriščali vse kinodvorana »Orion*. Ulica in hod- nik sta razsvetljena s elektriko. Tu stoji vrsta ljudi. A v dvorani brni klnoeparat. Na platnu so se ubijali med seboj ne-srečpl zaljubljenci, gledalci pa so divje vpili, kadar se je film pretrgal. Izgledalo je. da v središču in v predmestjih življenje še vedno teče kot Je teklo preje. Posebno pa tam, kjer je bilo središče revolucionarne oblasti — v gubernijakem ko-mltetu — Je vae šlo kot ponavadi. Toda to je bil samo zunanji mir. V mestu se je pripravljal vihar. O njem so vedeli vsi tisti, ki so prihajali v mesto iz vseh krajev in nespretno skrivali puško pod kmečkim plaščem. Vedeli so to tudi tisti, ki so kot krošnjarji prihajali na strehah vagonov in niso šli proti trgu, temveč nosili zavoje v ulice in hiše, ki so si jih dobro zapomnili. Nihče ni bil tako dobro poučen kot oni. Delavski predeli tega niti slutili niso, kaj šele boljševlki! V mestu je bilo samo pst boljie-vlkov, ki ga vedeli sa vse te priprave.