Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 jfld.t za četrt leta 4 gld., m jede» mesec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za telo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 gld., xa jeden neiec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 sld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) »sprejema upravnlitvo in ekspedlctja v „Katol. TIskarni", Vodnikove allee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredniatvo je v SementSkth ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 160. V Ljubljani, v sredo 15. julija 1896. Ujetnik XXIV. Po deželnem zboru. Ker smo sproti poročali le v glavnih potezah o posameznih važnejših obravnavah dež. zbora kranjskega, spopolnimo danes poiočila glede zgradbe novega dežel, dvorca in državnega posojila za deželo kranjsko. Deželni zbor je bil že dne 11. febr. t. 1. sklenil, da se ima na prostoru, na katerem stoji sedanji dvorec, sezidati novo poslopje po načrtu, katerega odobriti si pridržuje dež. zbor v izrednem zasedanju. Deželni odbor je imel na razpolago le jeden načrt, ki pa se vzlic lepim idejam ni mogel priporočati v izvršitev, ker bi bili troški previsoki. Zato je dež. odbor razpisal javni natečaj za dobavo načrtov proti nagradi 2000, oziroma 1200 kron; po načrtu zazidana površina ne bi smela presegati 1700 m*, stavbinski troški pa ne 870.000 gld. Došla sta le dva načrta, katera so presodili gg. stavb, svetnik Svitil, c. kr. nadinžener Žužek, mestni nadinžener DufTä, dež. nadinž. Witsch! in inž. Küuar. Ti ve-ščaki so izrekli, da se noben predloženih načrtov ne more priporočati v izvršitev zaradi raznih nedostatkov. Ker torej dež. odbor ni mogel zboru predložiti nobenega povsem primernega načrta, zato je nasve-toval: Dež. odboru se naroča, da do prihodnjega zasedanja po stavbinskem uradu ali kakem drugem veščaku dii izdelati nov načrt in proračun za zgradbo novega dvorca po določenem programu tako pravočasno, da se bo zgradba mogla prihodnjo pomlad pričeti. Zazidana površina ne sme presegati 1700 m', proračun troškov za vso stavbo in opravo deželno-zborskih prostorov pa ne 370.000 gld. — Deželni zbor je soglasno pritrdil temu nasvetu. Glede državnega posojila deželi kranjski povodom potresa pa je dež. zbor sklenil: I. a) Dežela kranjska prevzame pod določenimi pogoji s tremi odstotki obiestovano posojilo iz državnih sredstev v skupnem znesku 1,500.000 gld. v letih 1896, 1897 in 1898 ; od te svote je porabiti 550.000 gld. za deželna poslopja, 450.000 gld. za regulacijo ljubljanskega mesta in 500.000 gld. triodstotnega posojila potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in po deželnih okrajih, katera je razrušil ali poškodoval potres. b) Deželnemu odboru se naroča, naj takoj stopi v razgovor s c. kr. vlado in sklene dogovor, v katerem naj je jasno določeno izplačevanje, obresto-vanje in povračevanje posojila, katero je povrniti v dvajsetletnih obrokih, s 1. januvarijem 1901 pri-čenši. II. Mestni občini ljubljanski se dovoli od skupnega 3odstotnega posojila 450.000 gld. za zaklad mestne regulacije in največ 500.000 gld. za posojila hišnim posestnikom v Ljubljani, deželnemu odboru pa se naroča, da tudi z mestno občino ljubljansko sklene poseben dogovor glede izplačevanja, obrestovania in povračevanja tega posojila. III. Od navedenega zneska 500.000 gld., ki je namenjeu za 3odstotna posojila hišnim posestnikom, pa naj deželni odbor okroglo 100.000 gld. porabi za 3odstotna posojila ponoči potrebnim, po potresu poškodovanim hišnim posestnikom po deželi izven Ljubljane, in sicer proti garanciji dotičnih občin, s katerimi bode glede plačevanja obrestij in povračil skleniti primerne dogovore, ali proti vknjižbi zastavne pravice na posestva ali pa proti zavarovanju na drug zadosten način ; kolikor bi se tega za deželne okraje pridržanega zneska ne potrebovalo do konca leta 1897, toliko ga je potem izplačati mestni občini ljubljanski kot posojilo. IV. Deželnemu odboru se naroča, da o dogovorih s c. kr. vlado, mestno občino ljubljansko in eventuvalno z drugimi občinami, kakor tudi o posojilih, katera bode posestnikom po deželi direktno podelil, naknadno poroča deželnemu zboru. Vsi ti predlogi so obveljali soglasno._ Politični pregled. V Ljubljani, 15. julija. Shod mladočeških zaupnikov se je vršil minulo nedeljo v Brnu ob obilni udeležbi. Glavna točka dnevnega reda je bilo posvetovanje o kompromisu, kakoršnega je odobril izvrševalni odbor Staro-in Mladočehov in ki ima veljati za bodoče deželno-zborske volitve. — Debata je bila zelo burna in le predsedniku dr. Tučeku se je zahvaliti, da se je nekoliko pomirilo sovraštvo nasproti Staročehom, ter da se je konečno odobril sklep obeh izvrševalnih odborov. O tej točki je poročal državni poslanec dr. Stranskj, ki je povdarjal, da se morata obe stranki vsaj navidezno zjediniti, ako hočeta, da si pribori češki narod več vpliva na sedanjo vlado. Pri tej priliki je omenjal tudi eventuelnega razpora mej vlado in nemško liberalno stranko ter pripomnil, da se mora v tem slučaju mladočeška opozicija nasproti vladi tako oblažiti, da ne bode ovirala imenovanega razpora. Ako se to zgodi in se grof Badeni obrne od nemške levice, tedaj ni nemogoče, da se prične resneje razpravljati pereče češko vprašanje. Konečno so bile vsprejete nekatere resolucije, v katerih se je povdarjalo, da vztrajajo Mladočehi še nadalje v opoziciji nasproti vladi, dokler se razmere ne spremene, da se bode stranka temeljito pečala z obrtnim in agrarnim vprašanjem tei se ozirala na delavske zahteve, in konečno, kar seveda dr. Stransky ne sme nikdar zamolčati, da se zavzema odločno stališče nasproti „klerikalni" stranki. Najumestneji pa je bil predlog dr. Bogdana, ki je naglašal, da se treba povsodi vedno boriti zoper židovstvo, ki v narodnem in gospodarskem oziru zelo veliko škoduje češkemu prebivalstvu. Po peturni debati se je shod zaključil. Kompromis je tedaj vsprejet, toda najbrže na škodo Staročehov. Gališka ljudska stranka je že pokazala vspeh svojega delovanja. Pri zadnjih volitvah v zahodno gališke okrajne zastope je zmagala na vsi črti ljudska stranka v kmečkih in mestnih občinah s svojimi izključno kmečkimi kandidati. Ta zmaga provzročuje poljskim žlahčičem velike preglavice, ker so spoznali, da se jim ne bode nič boljše godilo pri bližnjih deželno-zborskih volitvah. Kurija veleposestnikov je baje že izjavila, da se ne LISTEK Iz Wörishofen-a, dne 10. julija. (Konec.) Kot dodatek k prejšnjim dopisom naznanim, da je meseca junija došlo v Wörishofen 1346 vsa-kojakih gostov, iskat zdravja, namreč iz daljnih dežel in držav. Ta številka ni velika v primeri s poprejšnjimi leti. Deževno in hladno vreme je ljudi doma pridrževalo, da si niso upali na daljno potovanje. Brat Ceh je pravil, da je bil v drugi polovici meseca junija na češkem tako občuten mraz, da so po nekaterih krajih po sobah kurili. — Največ gostov prihaja semkaj meseca julija — in res po 70 do 100 se jih sedaj oglaša vsak dan za „Sprechstunde". Eektrična železnica se bo 14. t. m. slovesno otvorila; sa Kneippovce zelo pripravna olajšava prihoda in odhoda. Omenil sem že, da marsikateri bolnik, ki je prinesel zastarano bolezen v Wörishofen, tukaj popolnoma ozdravi, vendar pa vsakdo stavi zaupaDje na Kneippa, da mu bo ta veleumni mož, če drugače ne, s čudežem pomagal. Ime Kneippovo ima toli privlačno moč v sebi, da vse, kar je bolnega in zmore stroške potovanja, semkaj hiti. Ko Kneippa več ne bo, bo Worishofen zgubil precej svoje slave. Tujci ne bodo več v tolikih trumah sem prihajali, dasi je gotovo, da se bo Kneippova zdravilna metoda tukaj najčisteje ohranila in v pristnem duhu velicega začetnika nadaljevala. Mnogo je zadnji čas govorjenja o dveh posebnih slučajih ozdravljenja. Neka gospa iz pruske Slezije je bila mnogo let vodenična, 35 krat so ji vodo vzeli. Prvi zdravniki so bili okoli nje, toda zmajevali so z glavo in izrekli sodbo, da za gospo ni rešitve. Vsa obupana se je pripeljala h Kneippu. Čez par mesecev je popolno ozdravljena Worishofen zapustila. Neki Dunajčan je imel veliko in bolečo oteklino, takozvani „absces", globoko zarit v životu. Dunajski doktorji so bili jednoglasno vsi za operacijo kot edino sredstvo. Bolnik ni tega dovolil, bal se je operacije, sel v vlak in se napotil v W6rishoien. Tukaj je naj poprej obiskal zdravnike, ki so istotako rekli, da za take bolezni ni voda, ampak nož. Ves žalosten hoče bolnik že nazaj, odkoder je prišel, kar se zmisli, da bi bilo vendar dobro, g. Kneippa samega vprašati, kako in kaj. Kneipp pravi: Ta nesnaga mora iti brez noža vunkaj. In res, — vsled polivov se je telo ojačilo in posvežilo, oteklina zapustila, gnoj je iztekel in mož je vriskaje šel domov. Pri Kneippovi metodi je to vredno uvaženja, da on ne ozdravlja samo dotičnega telesnega dela, ki je prizadet, ampak on obdeluje telo v celoti in ga pri-mora k novemu življenju. Pri vseh bolnikih se to seveda ne posreči, a blagor jim, ki so tu zadobili zdravje ali saj izdatno zboljšanje, ki so ga drugod zastonj iskali, če jih je prav majhno številce srečnih. Zadovoljni pa so in hvaležni Kneippu brez izjeme vsi za modre nauke, ki so jih tu prejeli iz njegovih ust. In pač opravičena je splošna želja in prošnja k Bogu, da bi blagi starček, ki se vkljub ogromnemu delu prav dobro počuti, živel še mnogo let. Ta teden imamo krasno vreme. Vse je zunaj že od ranega jutra, želeč popraviti zamudo minolih treh tednov in se izdatno odškodovati. Kdor je namenjen v Worishofen, ta mesec naj pride, a da bo dosegel kaj vspeha, naj se mudi saj 6 tednov tukaj; s polovičarijo ni nič. Z Bogom! Planinski. / t vdeleži volitev v ostale okrajne zastope. Ta sklep, ako je resničen, gotovo ne bode užalostil kmečkih volilcev, ki komaj čakajo rešitve iz krutega jarma. Dunajski židovski liberalci v Budim-2>ečti. Minulo nedeljo je dospelo kakih 300 dunajskih uaprednjakov v ogersko stolico, da bi v ime „dunajskega meščanstva" pozdravili budimpeštanske židovske liberalce in počastili s svojim obiskom mi-lenijsko razstavo.- Zvečer prvega dne so jih navdušeno vsprejeli mažarski prenapetneži v Vacovu ter jih nato spremili v glavno mesto, kjer je pričakovala liberalne Dunajčane po poročilu liberalnih listov nebrojna množica občinstva. Pri slavnostnih banketih, kateri so se priredili njim na čast, se je seveda liberalna gospoda v prvi vrsti spominjala ljudij, ki „nosijo sicer zlate verižice, a jih niso zaslužili" Prvo besedo je imel pri vsaki priliki znani žid, državni poslanec Noske, ki je opetovano izražal veselje nad tem, da je zamenil zaduhlo dunajsko ozračje z naprednim budimpeštanskim ter pri tem hvalil svojo stranko, ki je tako visoko povzdignila dunajsko mesto. Dunajski krščanski prebivalci svojim židovskim nasprotnikom gotovo ne zavidajo veselja v židovsko-mažarski stolici ter le goje željo, da bi se ne povrnili več v kričansko avstrijsko stolico. ■} grof 8xatary. Zavratno umorjeni ogerski državni poslanec groi Štefan Szatarj, o katerem smo včeraj na kratko poročali, je prišel 1. 1891 v drž. zbor, kjer se je pridružil liberalni stranki. Njegova stranka ga hvali kot zelo delavnega poslanca. Ven-der pa ne more zamolčati, da se ji je izneveril povodom razprave o cerkveno-političnih zakonih ter se pridružil takozvanim divjakom. Iz tega sledi, da ni hotel vseskozi trobiti v rog židovsko-liberalnih ma-tadorjev. Takoj po dovršeni razpravi je vstopil zopet v vrsto liberalnih korifej. Po stanu je bil komornik in rezervni poročnik. O njegovem morilcu še ni nič znanega ; nekateri listi trdijo, da je na sumu neki odslovljeni uradnik, drugi zopet, da so ga umorili razdraženi kmetje, katere je vedno zatiral in jih mnogo spravil na nič. Pred dvema letoma ga je napadel dosedaj neznani zločinec, a takrat se je napad izjalovil. General Baratieri biva sedaj, kakor poročajo rimski časopisi, pri svojem svaku Conzaltiju v Arco. Komaj so to izvedeli razni časnikarji, že so hiteli k njemu, da bi jim obširneje pojasnil zadnje dogodke na afriških tleh. Kakor povsodi, so tudi tukaj dopisovalci židovskih listov najsilneji in bi radi skovali za svoje „žornale" obširne člauke iz govora poraženega generala. Toda tokrat so se prav dobro opekli. General je izjavil prvemu dopisniku, da ne mara dajati nikakih pojasnil o nesrečni vojski in pravem vzroku te katastrofe. Kar je mogel povedati, pravi general, je povedal pred vojnim sodiščem, vse drugo je neresnično. Ako bi bil prisiljen, obširneje pojasniti celo zadevo, tedaj bode to storil le pred italijansko zbornico. Kakor se vidi, se general mnogo trudi, da bi zunanji svet ne izvedel vseh podrobnostij in potem izrekel evetuelno sodbo nad njim samim. Poleg tega mu je pa najbrže tudi vojno sodišče zabičalo, naj molči o vsem, kar bi bilo sramotno zanj in za Italijo. Mogoče je tudi, da ravno vsled tega ni hotel obiskati svojih nekdanjih tržaških oboževateljev, da se je izognil daljšim razgovorom. Razgled po slovanskem svetu. Kriva maiarska statistika. Iz Zagreba 27. junija. Mažare hudo peče, da je v novejšem času zvedel tudi zunanji svet o nezadovoljstvu Rumunov in Hrvatov pod ogersko vlado. Prikrili bi radi vse, kar se je nedavno zgodilo z mažarsko zastavo v Zagrebu in na Erdeljskem, ter pripisujejo ta odpor proti ma-žarskemu gospodstvu le hujskanje nekih razgretih glav, ki hočejo praviti zdražbe z Mažari in drugimi narodi na Ogerskem. Prav po hinavsko pišejo po zunanjih časopisih, posebno po francoskih, da so z njihovo vlado zadovoljni vsi podložni, tudi Slovaki, Srbi, Malorusi, celo Nemci, le Rumuni in Hrvati hočejo klubovati ter napadajo Mažare po trditvi teh pisunov brez pravega razloga. Ni verjetno, da bi zunanji svet to verjel, kajti neki razlogi vendar le morajo biti, da se Rumuni in Hrvati ne morejo sprijateljiti z Mažari. Nekaj takega obrekovanja pa vendar le ostane, posebno če se vse tako neresnično poroča o teh zadevah, kakor to dela poznati mažarski vikač Gustav Bekšič, ki je nedavno nagro- madil celo torbo laži v sicer uglednem francoskem listu: „Revue politique et parlamentaire". Bekšič trdi t tem spisu, da hočejo Hrvati okoli sebe zedi-niti vse južne Slovane, ki stanujejo na Avstro-Oger-skem, kar je pa čisto absurdno, saj nimajo Hrvati večine niti na Hrvatskem in v Slavoniji, kajti on pravi, da živi v obeh kraljevinah 562.000 Srbov, 117.000 Nemcev, 69.000 Mažarov (tedaj ne 150.000 kar je še nedavno trdil), 13.000 Cehov in Slovakov ter 60.000 drugih narodnosti — vkup tedaj 321.000 — naproti 1,359.000 Hrvatom katoliške vere. Vsak tukaj lahko opazi, da v tem računu navaja Bekšič Srbe kot poseben narod nasproti Hrvatom. V tem se pokazuje ona stara dobro poznata zlobnost naših sovražnikov, da delijo nas Slovane povsodi, kje le morejo. Tako so uspeli Mažari tudi deloma na Hrvatskem s pomočjo današnje hrvatske vlade. Ali se Srbom tudi že oči odpirajo, ko so opazili, kaj se godi ž njimi na samem Ogerskem. Nadjamo se, da se ne bode mogel Bekšič niti kateri drugi Mažar oslanjati na našo neslogo, marveč da bodo v kratkem zadeli naši protivniki na hud odpor od vsega prebivalstva obeh kraljevin, in da jim ne bode koristilo dalnje njihovo spletkarstvo. Bekšič veruje tudi, da ne bi Hrvatskej nič koristilo, tudi ko bi se zedinile ž njo sosednje dežele, namreč Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Istra in slovenske dežele, kajti tudi po teh deželah vidi le druge prebivalce, samo Hrvatov ne. On pravi, da bi v skupini južnih Slovanov, ko bi se zares zedinile omenjene dežele, imeli Hrvati veliko manjšino, a ne večino. Taki so Mažari vsi, kakor je ta Bekšič. Ne vprašajo, če se da opravdati in dokazati njihova trditev, le njihova mora veljati. Ali statistika se vendar ne da tako lahko zavreči, kajti številke govore večkrat protivno, pa tako je tudi v tem slučaju. Tako je „Obzor" tega mažarskega Slovanofaga prav pošteno zavrnil ter s številkami po najnovejšem popisu dokazal laži tega pisuna. Po popisu od leta 1890 je bilo na Hrvatskem in Slavonskem 1,936.000 Hrvatov in Srbov, tedaj 88 odst. vsega prebivalstva. V Dalmaciji pa je bilo Hrvatov in Srbov 97 odst. t. j. 510.000 duš, v Bosni in Hercegovini tudi 97 odst. t. j. 1,385.000 duš, v Istri pa 50 odst. t. j. 158.000 duš, v Medmurju 80.000, a na Reki 18.000. Vkup živi tedaj na tem prostoru 3,930.000 Hrvatov in Srbov. Ker pa v vseh omenjenih deželah prebiva 4,592.000 ljudi, je potem Hrvatov in Srbov 85 odstotkov. Iz teb točnih statističnih podatkov se vidi, da tukaj na jugu živi jeden narod v kompaktnej celini, ki ima že po prirodi pravo, da živi samostalno, a ne razdelen na Ogersko, Avstrijo in okupirane dežele. Hrvati in Srbi so jeden narod, pa morajo imeti v tej skupini, v okviru habsburške monarhije jed-nake interese. Tukaj ne bode trebala razlika v veri niti najmanje vplivati. Kar se tiče pa naslova njihovega jezika, bodo se že sami o tem sporazumeli, za take čisto prirodne zadeve ne treba rešitve učenih profesorjev in dvorskih svetnikov, ki po navadi vkup z državniki le redko pravo zadenejo. Pustite narodu, kar je njegovega, on si bode znal vse sam najbolje urediti prej ali kasneje, samo zaustavljati ga nikarte z vašimi krivimi diplomatičnimi nazori in ravno tako nespretnimi odredbami. Hrvati in Srbi se bodo sčasoma tako sporazumeli v glavnih vprašanjih, kakor so se Nemci in Mažari, ki so po veri še bolj razdeljeni, nego le ti. — Nasproti onim 3,930.000 Hrvatom in Srbom živi na omenjenem teritoriju 662.000 prebivalcev drugih narodnostij. Mej njimi 130.000 Lahov, 117.000 Nemcev, 80.000 Slovencev, 75 000 Mažarov in 200.000 drugih (Cehov, Slovakov, Malorusov, Spanjskih Zidov, ciganov itd. Tedaj nobena teh narodnostij ni tako jaka, da bi mogla naškoditi narodnemu značaju teh dežel. Razun Lahov, ki žive kompaktno naseljeni po mestih zapadne Istre, žive vse ostale narodnosti raztresene po širokih krajih, ter ne morejo biti nevarne za hrvatski živelj, marveč se bodo sčasoma morale ž njim stopiti. Koliko huje je v tem pogledu za Mažare na Ogerskem. Dočim v omenjenih deželah živi Hrvatov in Srbov 85 odstotkov, je Mažarov na Ogerskem po njihovi lastni štatistiki le 48 odst. V Hrvatskej štejejo druge narodnosti le 14*5 odst., na Ogerskem pa 50 odst. A to niso na Ogerskem kakšni maloštevilni narodiči, nego narodi, ki stanujejo v kompaktnej celini. Na Ogerskem živi samih Rumunov 2,600.000 Slovakov in Nemcev pa 2,000.000, Srbov in Hrvatov 760.000, Malorusov 400.000. It tega se vidi, kako krivično sodi mažarski politikar Bekšič o Hrva- tih. Dočim v svojem spisu prorokuje mažarskemu narodu veliko bodočnost in veliko kulturno misijo na iztoku, čim doma pomažari vse prebivalce, kar se ima v kratkem zgoditi, prežimo govori o Hrvatskej, češ, da jej ni obstanka in da bode morala tudi ona priznati hegemonijo mažirsko prej ali slej. Nadejamo se pa, da bodo Mažari potrebovali še mnogo časa, dokler bodo vso Ogersko kultivirali v svojem smislu, dočim more Hrvatska s svojo kulturo že zdaj delovati na iztok, ki ji ni protiven, kakor Ogerskej ; le ovirati je nikar! Cerkveni letopis. Sv. Ivan Krstnik. (Ain Karem, Machaeros, Sebaste.) palje.) Nekateri potopisci srednjega veka pišejo, da je carica Helena, mati Konstantina velicega, na tem mestu sezidala lepo cerkev in poleg nje samostan. Ta samostan s cerkvico je bil večkrat razrušen, a zopet sezidan. Leta 1884 so pravoslavni Grki to zgradbo v okusnem slogu obnovili in s svojimi menihi zasedli. Zgodovinar Nicefor pravi v knjigi VII., gl. 31, da je sveta Helena sezidala oerkev nad duplino, kjer je nekdaj sveti Ivan Krstnik živel. Ob vznožju te jame je Jordan nekdaj tekel iu tu je bil baje naš Zveličar od sv. Ivana krščen. Od tega grškega samostana, katerega imenujejo Arabci Kasr el Jehud (grad judovski), je še dober četrt ure do Jordana, do takozvanega grškega kopališča, kjer se navadno romarji kopljejo v spomin Jezusovega Krsta. Ko sem zazrl ta kraj „Jezusovega krsta", sem neverno z glavo majal. Zdel se mi je kraj preozek, preglobok, neprimeren in sporočilo nepristno. Saj že sveto pismo pravi, da je sveti Ivan krščeval „v Betaniji onstran Jordana" (Jan. I., 28). Mesto „v Betaniji" sta že Origen in cerkveni zgodovinar Ev-sebij zapisala: v Bethabari, kamor so do konca četrtega stoletja hodili romarji krščavat se. Bethabara pomenja brod, pregaz. Brod pa je pri globoki reki le tam mogoč, kjer se struga razširja. Zato iščejo učenjaki kraj Kristusovega krsta nad samostanom sv. Ivana (Kasr el Jehud) bolj proti severu, kjer se dandanes nahaja brod er-Ror&nije. V životopisu svetega Vilibalda, ki je bil v svoti deželi okoli 1. 728, čitamo, da so romarji, prenočivši v samostanu svetega Ivana, šli jedno miljo (rimsko) ob Jordanu tje, kjer je naš Gospod bil krščen. Tam je stala cerkev nad stebrovjem, pod njo pa suha zemlja, kjer je Gospod bil nekdaj krščen in so še v onem Času kr-ščevali. Pripomni nadalje, da je tam stal leseni križ v sredi in je nekaj vode mimo teklo. Od jedne strani Jordana do druge je bila privezana vrv, ob kateri bo se prijemali bolniki in slabotni, ki so se praznik razglašenja Gospodovega tu kopali. Malo, prav malo časa je občeval sv. Ivan Krstnik z našim Zveličarjem. Sveto pismo pravi, da je samo jedenkrat izrecno ž njim govoril, in sicer tedaj, ke se je branil krstiti svojega Gospoda. Se dvakrat potem ga je videl k sebi prihajajočega ter nanj opozarjal ljudstvo kličoč: „Glejte, jagnje Božje!" Kako milo se je predhodnik oziral na odhajajočega Zveličarja! Kako bi rad ž njim govoril in se naslajal njegove osrečevalne navzočnosti! Ali obeh pota in službe so Be ločile. Da ne bi kdo mislil, da sta se sveti Ivan in Jezus o skupnem nastopu skrivši pogovorila, nista smela dolgo med seboj občevati. Zato je popolnem krivo ono mnenje, ki se nahaja posebno pri krščanskih umetnikih, češ, da sta se Jezus in sveti Ivan v mladosti skupaj igrala. Sveti Frančišek Šaleški proslavlja najbolj to svetega Ivana krepost, junaško zatajevanje namreč, ki ga je ločila od svojega ljubega Izveličarja, akoprav je spoznal njegovo prečudno ljubeznjivost in milino. Sveti Ivan Krstnik je malo časa (kako poldrugo leto) ljudstvo ob Jordanu in ob studencih, n. pr. v Enonu, zbiral, učil in krščeval. Ker je ne samo učil ljudi krepostno živeti, moliti in postiti se, ampak tudi brezottirno bičal grehe in strasti farizejev in mogotcev, si je kmalu nakopal njih srd in preganjanje. Tedaj je vladal v onih krajih (v Pereji) Herod Antipa, sin Heroda velicega, očetu svojemu glede krutosti, častihlepnosti in pohotnosti popolnem jednak. Ta je bil — kakor nam pripoveduje Plavij Jožef (Antiq. XVIII., 5. 1.) — vzel si za ženo hčer Arete, sosednega kralja arabskega (Nabat«jcev) in je ž njo precej časa živel. Ko pa nekega dne po opravkih pride v Rim, obišče svojega brata Filipa, sinu Marijamne, hčere duhovnika Simona. Brat Filip, živeč v Rimu kot zasebuik, je imel za ženo Herodijado, svojo bratranko. Prišedši gost se zagleda v ženo svojega brata iu se upa vprašati jo, ne bi li hotela ž njim uteči. Herodijada, ki je hotela postati kraljica, se hitro uda, dostavljajoč samo ta pogoj, da mora prejšojo ženo iz hiše izgnati. Ko je Herod Antipa to obljubil, zapusti Herodijada s svojo hčerjo Salomo hišo svojega pravega moža ter pobegne k njegovemu bratu zapeljivcu v Galilejo. Tak zakon (v ožjem sorodstvu) ni bil samo po Mojzesovi postavi prepovedan, ampak je bil omadeževan tudi z dvojnim prešestvom. Sveti Ivan, glas vpijočega, se pogumno ustavi v bran proti temu javnemu škandalu ter graja očitno vladarja svojega rekoč: „Ni ti dovoljeno jo imeti za ženo!" Ziradi tega ukaže Herod Autipa zapreti neljubega grajalca in ga dene v vezi na gradu Machaeros onstran Mrtvega morja. Na tak način s eti Ivan ni mogel več vpričo ljudstva karati vladarja, zoper katerega bi se sčasoma lahko pobunili njegovi podložni. Ko tedaj sveti Ivan ni mogel več Herodu škodovati, ga je ta večkrat povpraševal za svet in ga jel celo častiti. (Dalje slodi.) Otvoritev Aljaževe koče v Vratih pod Triglavom. „V podnožju sivega Triglava Tisočera naj odmeva slava!" Krasno je bilo poletno jutro pretečeni četrtek, dne 9. julija. Dan poprej je popoludne nekaj deževalo, pa ravno vsled tega so bile gore jasne iu čiste, da so kar odsevale v jutranjem svitu. Pri Sraercu v Mojstrani je bilo ob 5. uri zjutraj vse živo. Precejšna družba slovenskih turistov (46 vseh skupaj) se odpravlja na pot v Vrata, kjer se slovesno otvori nova planinska koča, katero je postavilo slovensko planinsko društvo. Vrata se imenuje ona dolina, ki pelje od Mojstrane ob šumeči Bistrici proti jugozapadu naravnost v podnožje Triglava. Dolga je tri ure peš hoje, za silo se tudi pelješ, ker ni posebne strmine. Na obeh straneh stražijo dolino skalnati vrhunci, ki imsjo različna imena. Po tej poti torej je šla omenjeni dan karavana planinskih prijateljev raznovrstnih stanov, odličnih in manj odličnih po poklicu, toda jednakih v ljubezni do lepe naše domovine, katere ne znamo ceniti domačini, pa jo toliko bolj občudujejo in proslavljajo — ptujci. 2e smo dobro uro na potovanji, ko nam zadoni na uho mogočno šumenje Peričnika, ki se na desni kot veličasten slap izliva z višave ter bobni dalje mej skalovjem, da se slednjič združi z Bistrico. Pot pelje naprej po senčnih bukovih logih ob dišečih senožetih, kjer ravno kosi in suši mrvo. Ob 9. uri dopoludne dospemo na prijazno zeleno livado. Tu ogledamo z venci in slovenskimi troboj-nicami okrašeno novo planinsko kočo. Dve lični smrekici nosite napis : „V podnožju sivega Triglava Tisočera naj odmeva slava!' Na štiri vogelni skali nekoliko nad kočo pa plapola cesarska zastava v znamenje, da nas povsod nadkriluje kot vsikdar zveste podanike skrb milost ljivega Vladarja. In glej pred nami v koncu doline ! Tu se vzdi-gujejo mogočne podlago, ua njih so sezidane velikanske stene, katere morajo nositi pezo, pezo neskončno, orjaka julskih alp, ki dviga oholo glavo pred našimi očmi v vsem svojem veličastvu. Niemu ob strani pa stojita kakor častna trabanta Štajnar na desni, Cmir na levi. Take trdnjave ne more postaviti niti um, niti vstrajno delo roke človeške. Preden se priCne slavnost, vgledamo od daleč dva nova gosta, ki sta prišla z Goriškega „čez Luki.jo" k današnji slavnosti. To sta župnika Karol Perinčič in Valentin Kragelj, prvi iz Soče, drugi iz Trente. Z veseljem ju vsprejmemo v svojo družbo. Sedaj blagoslovi župnik Aljaž — imenoval bi ga očeta slovenske turistike — novo hišo. To je bil trenutek častitljiv in ginljiv, da, neizbrisen spominu. Sveta tihota zavlada mej nami. Ločeni od posvetnega šuma, v krilu grozovite prirode, se zavedamo vsepričujočnosti, vsemogočnosti iu prirode božje, kateri se mora klanjati neznatnost in slabost ubogega človeka. Po blagoslovu izpregovori g. proiesor Fr. Orožen kot predsednik slov. planinskega društva s krepko donečim glasom : „Čestita družba 1 Velikega pomena je današnji dan za slovensko planinsko društvo, ko otvarjamo že Četrto svojo planinsko kočo. Zbrali smo se v divjeromantičnih Vratih, da praznujemo slovesno ta važen vspeh slovenske turistike in domoljubja. Prav srčno Vas vse pozdravljam, zlasti pa častita zastopnika Soške podružnice, ki sta prišla po težavnem potu k nam, in Vam kličem iskreni „dobro došli!" Po nasvetu častnega člana veleč. g. Aljaža izbrali smo ta prelepi kraj, da ustanovimo zopet novo zavetišče. Vsi se divimo tukaj prirodnim krasotam in smo uverjeni o ugodni leži nove koče. Tudi že v časih, ko je bila v naših krajih turistika še v povojih, zahajali so sem imenitni možje občudovat orjaški Triglav in njega sosede. Prijatelj našemu Vodniku in navdušen hribolazec grof Frauc Hohenwart je želel v visoki starosti še jedenkrat videti to znamenito gorsko skupino prelepih uaših planin. Bo leben in slaboten se je 1. 1887 na večer svojega življenja še jedenkrat vozil na „kripci" v Vrata. Vrnil se je popolnoma zadovoljen, da mu je bilo še jedenkrat mogoče občudovati toli priljubljeni planinski svet. Leta 1841 je prišel v Vrata v družbi ljubljanskega muzealnega kustosa Freyerja saksonski kralj Friderik Avgust, ki je že mnogo potoval po planinah iu najlepšjh deželah. „Nikdar nisem pričakoval tako divnega prizora in zares ni z lepa drugod najti tako krasne slike v nebo kipečih velikanov" rekel je kralj svojemu spremstvu. Iznenaden ob tem pogledu vsedel se je kralj na skalo in narisal Triglavsko skupino v svojo bilježnico. Na povratku se je nekoliko mudil v Mojstrani pri Smercu ter z okna v prvem nadstropju še jedenkrat narisal Triglav. Dolžnost me veže, da o tej priliki iskreno zahvaljujem vse one, ki so k tej stavbi pripomogli. Zahvaljujem g. župana Janšo in slavni občinski odbor na Dovjem, da nam je svet za stavbo in les za razmerno nizko ceno odstopil. Pred vsem pa imamo zahvaljevati veleč. g. Aljaža, ki nas je opozoril na ta kraj in vodil vso stavbo. Aljaževe zasluge za naše društvo in turistiko sploh so vsem udeležencem današnje slavnosti dovolj znane in so našle tudi zunaj naših mej častno priznanje. V priznanje teh zaslug imenovali bodemo po soglasnem odborovem sklepu novi dom „Aljaževa koča v Vratih." — Otvarjajoč novo kočo želim, da bi turisti v njej vži-vali ure neizkaljeue radosti. V imenu vseh navzočih po pozdravljam veleč. g. Aljaža, katerega Bog poživi še mnogo let v prid domovini in slovenski tu-ristiki, ter mu zakličem trikratui „živel!" Po tem lepem in navdušenem pozdravu zaori gromoviti „živel!" v čudovitem akordu navzočih, ki ga v skrivnostnem odmevu ponavlja od pečine do pečine mrtvo skalovje. Sedaj zapojemo vsi skupaj staro, a vendar vedno novo pesem „Lepa naša do movina", katera nam vre iz dna srca o tolikanj slovesni priložnosti. Oglejmo si nekoliko natančneje novo hišo. To je jfiko praktično in okusno izdelana lesena stavba, ki stane z opravo vred okoli 400 gld. Notranja svetloba meri 520 cm v kvadratu. Da pa ne izgleda ua vse štiri strani jednaka, ima zunaj 170 cm nadstrešja, pod katerem je podolgasta miza in klop, da pri lepem vremenu potniki lahko zunaj sede, imajoč pred seboj krasno panoramo. Krita je z mecesnovimi poglajenimi deskami in vzdignjena za 30 cm nad zemljo, da ostaue les na suhem. — Okni ste dve z železno ograjo in z lesenim zapahom. Na stropu je ventilacija. V hiši je miza, klopi, stoli, ležišče in štedilno ognjišče. Na ležišči so plev-nice, napolnjene z rženo slamo, zglavnice in odeje. Prenočuje lahko deset ljudij, pod streho je pa prostor za vodnike. Ključ koče hrani pastir Jože Jakelj, ki stanuje 10 min. spodaj pod kočo. Pomenljiv dar je prejela koča precej prvi dan. Župnik Žlogar jej je podaril dve stenski podobi z opazko: „V mojem rojstnem kraju je navada, da ptujec, ko pride prvič v hišo, ne pride sam, temuč da prinese s seboj kak spomenik. Druzega nisem mogel prinesti, kakor da izročim tej hiši podobo očeta Slovencev Jan. Bleiweissa in podobo pesnika, ki tolikrat opeva naše divne planine, Gregorčiča." (Slava!) O ko bi mogel vsaj 14 dnij tukaj ostati! rekel je ta in oni. Pa se nam je tudi dobro godilo. Preskrbljeni in postreženi smo bili z jedjo in pijačo. Nekateri so polegali po zelenih tratah ali trgali ravš (rhododendron) po goši, drugi so kramljali v koči iu slednjič smo se vpisali vsi v spominsko knjigo. Pred odhodom nazdravi župnik Aljaž v njemu lastnem humoru: „Slavna gospoda I Ko je očak Jakob (mojega imena) bežal pred svojim bratom Ezavom v tujo deželo, je prenočil na prostem. Ni dobil koče, v kateri bi bil prenočil in namesto mehke podlage imel je kamen pod glavo. To je jeden starih turistov. Kaj se mu je sanjalo, mi ni treba praviti : angelje je videl, ki so hodili po lestvi gori in doli. Tudi turistu sedanjih časov se lepe, prijetne reči sanjajo na primer: kako bo drugi dan lezel po Triglavu gori in doli. Ko se Jakob prebudi, reče : „Glej to je hiša božja in Vrata nebeška!" Turistu je sicer celi svet hiša božja. Danes pa še posebno smemo reči na tem prekrasnem kraju, obdani od visokih skalnatih ste», nad katerimi se razprostira višnjevi obok nebeški : „Glej to je hiša božja in Vrata nebeška!" Od starih turistov prekoračim na najnovejše. Komaj je preteklo par let, kar se je ustanovilo slovensko planinsko društvo in glejte lepe vspehe 1 Koča v Vratih sicer staue le dobrih 400 gld. z opravo, Triglavska koča pa desetkrat toliko. Pričakoval sem, da mi bode dal g. predsednik Orožen ukor in grajo, ker sem Vam 4000 gld. iz žepa spravil. — Mesto graje pa me je doletela nenavadna čast. Hvala in čast pa gre najpoprej gosp. predsedniku planinskega društva in marljivemu odboru, ki me je pri stavbi tako požrtvovalno podpiral. Njima veljajo besede, ki se berejo pred kočo : „V podnožju sivega Triglava Tisočera naj odmeva slava I" K sklepu nam prebere jeseniški kapelan Matjan vzvišeno poetično skladbo, v kateri proslavlja slovenski pesnik Fr. Finžgar lepoto slovenske domovine. Vsi smo bili prijetno iznenadeni ter jednoglasno izrekli željo, naj se ta pesmica priobči v kakem domačem listu. Došle so tudi štiri brzojavke in sicer : 1. Ljubljana : Planinski pozdrav o otvoritvi koče v Vratih. Wo flmg, Skof. — 2. Ljubljana : Srčni pozdrav zbranim planincem v Vratih. Slava Aljažu! Planinski piparji. — 3. Logatec: Čestitam vresni-čeni želji vsem navzočim planinski pozdrav ! Koren-čan. — Gornjigrad : Savinjska podružnica čestita k otvoritvi koče v Vratih. Odprta je sedaj gostoljubna streha vsem prijateljem naših prekrasnih planin. Naj jo varuje Bog vsake nezgode ! Slovenci ! Komur prepušča čas, naj se odtegne za par dnij ter obišče prostorček, kjer pozabi za trenutek morilnih skrbi v varnem zavetja očaka Triglava ! Jos. L a v t i i a r. Dnevne novice. V L j u bi j an i, 15. julija. (Najvišje potrdilo.) Presvetli cesar je z najvišjim odlokom z dne 7. julija t. 1. potrdil zakonski načrt deželnega zbora kranjskega, vsled katerega se odpravi prisilna legalizacija pri izbrisih do 100 gld. Ob jednem stopi na Kranjskem v veljavo državni zakon z dne 5.° junija 1890. (Drnžba sv. Mohorja.) Naša čast, naš ponos in sreča je družba sv. Mohorja. Koliko ni že storila v dolgih letih svojega obstanka za Slovence, pripravljajoč jim toliko imenitnih in lepih knjig. Zato se tudi vsi verni Slovenci zbirajo okrog prve in najimenitnejše naše družbe, vsako leto nas je več in s posebnim veseljem naznanjamo danes, da smo tudi letos napredovali, ker šteje družba sv. Mohorja 75.227 udov, t. j. 3130 več, kakor 1. 1895. Ali ni to res vesela novica ? — Bali smo se, da bodemo zaradi velike nesreče, ki je zadela toliko Slovencev po potresu in drugih vremenskih nezgodah, letos nazadovali. Bogu, ki očividno blagoslavlja naše delo in požrtvovalnim poverjenikom gré hvala, da se-leta bojazen ni izpolnila. 7 5.2 27 Mohorjanov razdeli se tako-le po posameznih škofij a h : 1. Goriška . . . 7.713, t. j. 469 več kakor lani 2. Krška . . . . 5 813, * 251 . n H 3. Lavantinska . . 24.409, II 483 „ N • 4. Ljubljanska . . 30.445, it 1379 , n n 5. Tržbško-Koperska 3.765, n 342 . n » 6 Sekovška . . . 486, n 56 . n m 7. Suraboteljska . . 313, n 1 n » n 8. Zagrebška . . 574, n 31 n n 91 9. Senjska . . . 197, n 4 „ m N 10. Poreška . . . 111, n 1 , n fl 11. Videmska . . . 209, n 43 . m n 12. Razni kraji . . 364, rt 55 . m n 13. Amerikanci . . 632, n 77 . n n 14. Afrika in Azija . 196, n 11 manj » m Povsod smo torej napredovali, samo Afrikancev je odpadlo 11. Najbolj moramo občudovati velikanski napredek ljubljanske škofije, kjer je število vkljubu hudemu potresu narastlo kar za 1379, to je na 30.445. Samo ljubljanska škofija šteje sedaj več udov, kakor pred nekaterimi leti cela družba. Za ljubljansko so lepo napredovale goriška (za 469), lavantiuska (za 433) in tržaško koperska (za 342), pa tudi Korošci nismo daleč zaostali ter napredovali za 251 udov. Po drugih škofijah je naprtdek sicer manjši, a ravno tako časten. Veselimo se lepega napredka, pa prosimo ravno te dni Boga, naj na priprošnjo sv. Mohorja in Fortuuata blagoslovi našo vzorno družbo, skrbno duševno mater Slovencev, da vedno ostane na visoki stopinji ttr lepo napreduje tudi v bodoče! —rn—. (Sklep šolskega leta.) Danes so z zahvalno službo božjo zaključili vsi javni šolski zavodi šolsko leto. Iz letnih poročil povzamemo za danes sledeče: N» tukajšui višji realki je bilo koncem tek. šol. leta 345 učencev in sicer: 175 Nemcev, 150 Slovencev, 15 Italijanov, 2 Hrvata in 3 Cehi. 340 je bilo katoličanov in 5 luterancev. Prvi red z odliko je dobilo 43, navadni prvi red 211, drugi red 43, tretji red 18, ponavljavna skušnja se je dovolila 43. — Zrelostni izpit jih je delalo 18, od katerih so ga izvršili 4 z odliko, 8 z navadnim prvim redom. — Na c. k r. nižji g i m n a z i j i je bilo 291 učencev. Slovencev 289, 1 Hrvat in 1 Mažar, Odličnjakov je bilo 25, s prvim redom 176, z drugim 36 in tretjim 22. (Vsprejcmne izpite) za tukajšno višjo gimnazijo je delalo 100 učencev in sicer 60 za slovenski in 40 za nemški oddelek. V 1. razred nižje gimnazije je vsprejetih 90 učencev. (Orgljarska šola.) Pri sklepni skušnji dne 11. t, m. je bilo 7 učencev sposobnimi spoznanih, 1 nesposobnim. Poučevali so gg.: Ant. Poerster, prof. Jan. Gnezda in P. Angelik Hribar. (Pri občinski volitvi) na Grosupljem so bili iz voljeni: županom Fr. Košak, obč. svetnikom Josip Okorn, J. Škrjanec, Al. Koprivec, Ant. Pavčič in J. Strubelj. (Iz Sturije) na Vipavskem, dne 13. julija. Pre-tečeno nedeljo vršila se je pri nas šolska veselica, o kateri je vredno, da se spregovori par besedi. Vsako šolsko leto se tu konča s kako predstavo, pesmimi ter deklamaci|ami, in ako dobrotniki kij žrtvujejo, se šolska mladina še pogosti, da pomni, kedaj je dokončala del svoje dolžnosti. Letos je bila šolska zastava zelo potrebna prenovljenja. Zob časa je predolgo glodal na tkanini ter jo tako zdelal, da ni bila več za javnost. Napravila se je iz belega svi-ljenega dimasta vsa oprava razven podobe, in troške naj bi pokrila šolska veselica. V to svrho bil je program zelo obširen, a vstopnina zelo nizka. Le deset krajcarjev si dal in si lahko vstopil v prostorno okinčano sobano, bi dodal še deset novčičev, dobil si že stol, da ti ni bilo treba stati dve uri. Zraven petja, deklamacij in slavuostnega govora bile so še štiri otroške igre. Da ne bom v poročevanju predolg, omeuim le ob kratkem, da so se vse točke izvršile prav gladko, naravno, neprisiljeno, v občno zadovoljnost. Prvo igro: „Kolumbovo jajce" predstavljali so le otroci iz prvega razreda, tedaj oni, ki še le drugo leto šolo obiskujejo. Kdor pozna mladino v teh letih, ve, koliko truda in vztrajnosti je treba učiteljski moči, da nauči naravno izrekanje in neprisiljeno kretanje na odru pri tako mladih dile-tantih. Igri: „Najdena listnica" in „Jezičnost in ošabnost" sta zelo poučljivi, šibajo marsikatero slabo nagnenje človeškega srca. Veliko smeha pa je napravila zadnja igra: „Sleparski agent". Priredil jo jo naš pesnik gospod R. Silvester v verzih. V njej se kaže nadležnost in sleparija agenta, kateremu je le do mastne provizije, ne briga se pa za škodo kup-čevalčevo. Peli so nekaj novih pesem iz „Augeljčka", ki je pričenjal zelo hvaležno nalogo, pri vsakem zvezku podati na notah pesmico za šolsko mladino. Poznalo se je to posebno pri navzočih učiteljih, katerim je le „Slavček" zuan, a „Angeljčka" ne poznajo. Povpraševali so, od kod ta napev, ki se tako prilega otroškemu obsegu in njegovi naravi. Naj bi vredništvo „Angeljčka" nadaljevalo v tej stroki, saj nimamo skladatelja za otroke, odkar nam je profesor Nedved prezgodaj umrl, in vendar je to polje zelo hvaležno. Šolar se uauČi besede in melodijo, ob jednem tudi nekoliko note. Ko odraste, bode lahko nadaljeval bodisi v cerkvenem ali pri narodnem petju, ko si je nekaj podlage in veselja pridobil v ljudski šoli. Ako še omenim, da je precej gospode iz Vipave, Ajdovščine in iz okolice počastilo našo šolsko veselico, da so z vstopnino pokrili ne male troške za prenovljenje šolske zastave, smem končati skromno poročilo z zahvalo našim učiteljskim močem, ki ste se precej trudili za tako sijajen vspeh. (Iz Adlešič,) 11. julija. V nedeljo 5. t. mes. pičil je gad Petra Pažeka iz Tribuč št. 53, ko je bil proti večeru na paši, in sicer na desno nogo spodaj. Poznajo se mu trije ugrizi. Kmalu na to je otekel po malo po vsem životu, posebno pa v glavo in najbolj nad ustnice. Do četrtka mu je bilo prav hudo, da je mislil, da bo umrl. Potem pa mu je odlahnilo, da je zdaj brez nevarnosti. — Letos je pri nas te golazni nenavadno veliko. Tako n. pr. sem ubil na svojem vrtu letos že štiri gade, a dva sta mi ušla. Vedno se čuje tudi, da je pičil gad tu in tam kako goved na paši. Pripovedujejo, da je pičil jeden sam dan petero goved. Vendar navadno nobeno ne pogine. — Tudi pri nas smo opazili, da je letos nenavadno malo lastavic, kakor je bilo či-tati tudi drugod. Najbrž da so ostale v Italiji, vsaj smo brali pred nekaj leti, da jih Lahi prav pridno lové in jedo. Skoda lep h živalic 1 — Zadnje deževje je pncej škodilo našemu trtju, kar ga je še, ker je v najlepšem cvetju jako lilo. Grozdje se je precej vsipalo, da ga bo le malo ostalo, dasiravno je bilo letos nenavadno polno. — Naši ljudje hodijo še vedno v Ameriko, če tudi nam rojaki od tam le slabo poročajo. Nekateri so prekrstili Ameriko v „Niimeriko", ker se tam marsikdo „nameri" na nesrečo. (Iz Stopič) 13. ju'. S streljanjem ponesrečil se je dne 12. julija ob priliki cerkvene slovesnosti v Št. J štu, stopiške župnije 32 letni Franc Brkopec iz St. Jošta h. št. 5. Izkopaval je namreč možnar, ki se ni hotel sprožiti, in oj nesreče I sproživši se mu odtrga 3 prste leve roke, in tudi desno roko mu nekoliko rani. Oprašnjen je bil tudi Auton Ka-stelec, 7 letni sinko Fr. Kastelica št. 12. (Iz Sodražice.) Dopisnik iz Loškegapotoka v št. 148 „SI. Naroda" uapada načelništvo okr. cestnega odbora ribniškega zaradi cestne zgradbe Hrib Sodražica, češ, da se za to izvršitev načelništvo premalo briga. Kot načelnik okrajnega cestnega odbora moram proti temu neosuovanemu očitanju odgovoriti nastopno : Deželni odbor je z dopisom od dne 20. decembra 1893 št. 11229 sporočil, da je zakon o napravi nove okrajne ceste Hrib-Sodražica potrjen. Na temelju tega dopisa deželnega odbora z dne 15. januvarija 1894 št. 9371, je načelništvo radi oddaje rečene zgradbe na dne 5. sušca 1894 1. odredilo javno dražbo, pri kojej dražbi se je oglasilo več ponudnikov za podjetnike. Delo je prevzel podjetnik g. Franc Pirker iz Ribnice. Dne 10. aprila 1894 1. ie imenovani podjetnik položil predpisano varščino ter se tudi zavezal, da hoče vse stavbenske pogoje točno spolnovati. Načelništvo je na dalje z dopisom dne 27. marcija 1896 1. št. 29 na vse občine konkurenčnega okraja razglasilo, da se bodo glede dobave potrebnega zemljišča v svrho rešene zgradbe na dneve 5, 13. in 14. apr. 1894 I. vršile obravnave v istih občinah, skozi kojih ozemlje pojde projektovana cesta. Da so bili dotični razglasi v resnici pravilno objavljeni, so navedene občine tudi uradno potrdile. Povodom rečene obravnave se je ta uspeh dosegel, da vsi posestniki, koji v občinah Sodražica in Gora zemljo posedujejo, odstopijo svet v svrho zgradbe rečene ceste, tod» s tem pristavkom, da se istim, ako bodo izrecno zahtevali, po za to določenih predpisih za privzeti svet in za slučajno storjeno škodo izplača predpisauo plač lo. Tudi v občini Loškempotoku so nekateri posestniki iz Hriba in Malegaloga svet odstopili na ta način. Posestniki iz Retja so se pa pri dotični obravnavi izjavili, da v principu niso proti rečeni zgradbi, in svet tudi radi odstopijo, toda to pa šele potem, ako načelnik dožene, da se cesta mesto na Hrib — izpelje v vas Retje. In na ta način se za-more trditi, da je bilo potrebnega sveta v svrho rečene zgradbe meseca aprila 1894 1. okroglo 8 klm. na dolgo podjetniku na razpolago. Načelništvo je nadalje z dopisom dne 22. maja 1894 1. št. 50 na občine Sodražico, Goro in Loškipotok razglasilo, da se bode povodom rečene zgradbe od zvedencev takoj pričelo profiliranje, ter se vsaki na to opozori, da na progi ne poškoduje kakega orodja in druge tikajoče priprave. Rečene občine so tudi uradno potrdile, da so to objavile po predpisih. Počenši junija meseca 1894 1. pričel jo podjetnik g. Franc Pirker zgradbo vršiti ter je ob enem nazuanil, da bode privzel za sopodjetnike gg. : Mateja Pakiža trgovca iz Ribnice in Karola Nosana, trgovca iz Gotenice. Omeuim pa, da rečeni sopodjetniki do daues niso še zakonitim potom priznani, in načelništvo edino g. Franca Pirkerja kot podjetnika pripoznava. Načelništvo je nadalje z dopisom dne 14. sušca 1895 1. št. 7 na c. kr. okrajno glavarstvo Kočevje pojasnilo okolščine ter zajedno prosilo, da isto blagovoli potrebi.o učiniti v to, da se bodejo zamogle nekatere v svrho rečene zgradbe potrebne zcmlj. parcele potom razlastitve pridobiti. C. kr. okr. glavarstvo je na to prošnjo z dopisom dne 6. junija 1895 št. 10380 opomnilo, da naj načelništvo še eden poskus napravi, od posestnikov iz vasi Retje in Ma-iegaloga za cestno zgradbo potrebnega zemljišča mirnim potom pridobiti, o čemer je zopet pravočasno poročati. Na temelju navedenega ukaza je načelništvo z dopisom dne 12. junija 1895 št. 28 v občini Loškempotoku razglasilo s tem, da se vsi posestniki. ki posedujejo v kat. občini Retje zemljo, po kateri je nova okr. cesta projektovana, glede posvetovanja radi pridobave v svrho rečene zgradbe potrebnega zemljišča — na dne 22. junija 1895 dop. ob 9. uri v občinsko pisarno vabijo. Pri vršeni obravnavi se povoljni vspeh sicer ni zamogel popolnem doseči, kajti pokazalo se je, da posestniki iz Retje niso zadovoljni, ker za njih se nova cesta ne izteka ugodno v Retje, in nasprotno so največ prizadeti s tem, ker je ista po njih lepih gozdnih delih projektovana. Ker je pa načelništvo sprevidilo, da se bo s posestniki iz Retje in Malega Loga vendar le moglo mirnim potom potrebnega zemljišča v svrho rečene ceste pridobiti, zato so se te okoliščine z dopisom dne 6. julija 1895, št. 36, na c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevje naznanile v tem smislu, da je podjetnik gospod Franc Pirker pričel tudi čez posestnikom iz vasi Retja in Malega Loga spadajoče parcele cesto graditi, ne da bi v tem predmetu kaki posestnik kaj ugovarjal. — Jaz tedaj vprašam : Je-li zamore zakonito priznani podjetnik gospod Franc Pirker trditi, da je do današnjega dneva imel kaki nedostatek v tem, da bi bil od kakega posameznega posestnika, oziroma od na-čelništva in druge javne oblastnije najmanjši zadržan, da bi ne imel povodom zgradbe rečene ceste potrebnega sveta na razpolaganje?! Res je, da se posestuikom za prevzeta zemljišča in za storjeno škodo ni še nič plačalo, pač se o tem dogovarja. Kako tedaj dopisniku v glavo pride o tem razmo-trivati, da se podjetniki s tem zadržujejo, ker načelnik ne skrbi v to, da bi se za cesto potrebni svet odkupil (ker pač zamore dobro vedeti, da podjetnik celi čas vršeče zgradbe zaradi sveta nima najmauj-šega zadržka in da še tisti posestniki, kateri v resnici imajo gledi odškodovanja povračilo zahtevati, mirno trpi)? Je-li ne kaže to, da dopisnik ni bil še nikoli Potočan in istemu je toliko mari za po-toški napredek in hitro izvršitev cestne zgradbe, kakor — za lanski sneg ? Je-li zamore kdo oporekati, ako se trdi, da dopisnik v predmetu ni imel drugega v mislih, kakor jedino to, kako bi zamogel načelnika v osebnih in uradnih zadevah osmešiti ? Vem, da sem dopisniku in tega par somišljenikom na potu, a iz tega si nič ne storim, kajti v svesti sem si, da mi do sedaj še nič vest ne očita — in bodem pripravljen, dopisniku v prihodnje svoje račune o spolnovanju meni naloženih javnih dolžnosti v primernej obliki polagati. Gledi nedostojnega obnašanja in proti meni naperjenega smešenja bi imel pa — vzrok, dopisniku, tako imenovanemu „potoš-kemu rodoljubu (?)" reči: Fej I D rob nič, župan. * * * (Raznoterosti s Koroškega.) Dne 7. t. m. či-tala se je v farni cerkvi v Dvoru nad Vrbo ob 8. uri zjutraj sv. maša za pokojnim nepozabnim rodoljubom g. prof. Jos. Lendovšekom, katero je naročil iz ljubezni do pokojnika gospod državni poslanec dr. Gustav E i m , ki biva sedaj s svojo bi. gospo soprogo v Porečah na počitnicah. Mašo je daroval preč. gosp. Mat. G e r m ter so ee je udeležili razun gori omeujenih dveh tudi gospod dr. Fr. K u t h a n , gospa dr. N a v r a t i 1 o v a , nekateri rodoljubi iz Celovca in Beljaka ter več vernega ljudstva iz fare. Rodoljubna gospa dr. Eimova okinčala je grob s krasnim vencem in vofčenimi svečami ter se s svojim gospodom soprogom vidno težko ločila od njega. Za Lendovškov nagrobni spomenik se je nabrala že precejšna svota. — V Št. Lorencu nad Labodom je pogorelo dni 2 8. m. m. cerkovnikovo posestvo. Zgorela je tudi 85 letna mati posestnika, ko je hitela v gorečo hišo nazaj po svoj denar (10 gld.). — Na Golšovem pri Zihpoljah so dobili nove zvouove, katere so milost, knezoškof blagoslovili dni 28. rožnika. — Blizu Svinca je vltk povozil btračico M. Krabicer. Prepeljali so jo v Celovec, kjer je kmalu umrla. — Na Tram pi če vem posestvu ob HumberSki cesti delalo se je na praznik sv. Petra in Pavla tako, kakor vsak delavni dan. Kamnoseki obdelavah so kamenje, ■da se je kar ogenj kazal in menda se je celo zidalo. Ljudje, ki so hodili v mesto, so se po pravici jezili nad takim skrunenjem naših Bogu in svetnikom posvečeuih praznikov in se čudili, da se takemu početju od kompetentne strani ne pride v okom. Cemu pa imamo postavo, ako se sme v nedeljah in praznikih tako tlačansko delo vendar-le brez ozira izvrševati? — V Celovcu se je dne 29. rožnika obesila 45 letna uradniška udova E. Mayer. Zakaj, ne vedô. — Dné 2. t. m. se je sama umorila v Celovcu gospa Am. Wallnoffer. Zmešalo se ji je. — Na železnični postaji v Prevaljah je vlak povozil nekega delavca in mu odrezal levo roko. Nesrečnega so prepeljali v bolnišnico. — Novo brzojavno postajo so dobili dné 1. t. m. v Vetrinju. — Predsednik deželne sodnije v Celovcu dr. Mylius gré v pokoj. Služi že 40 let. — Prevaljsko delavsko društvo je imelo dné 5. julija t. I. dobro obiskan mesečni shod. Govoril je č. g. Podgorc. — V Vov-brah ob Velikovcu so ustanovili novo požar, brambo. — Toča je pobila okoli St. Lenarta pri sedmih studencih. — Skupni shod avstrijskih požarnih bram-bovcev bode od 5. do 7. sept, v Celovcu. Delajo ie velike priprave. * * * (Iz tržiških toplic) 13. julija. — [Izv. dop.] 14 zvečer 73r5 2U-3 si. jvzh. del. oblač 15 7. zjutraj 2. popol. 7366 7350 16 2 26-1 si. svzh. sr. jvzh. jasno skoro jasno 0.0 Srednja včerajšna temperatura 21'2° in za 15" nad normalom. SI g Lekarna Trnköczy, Dunaj V. Mrčesni prašek pravi, steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld. Dobiva se v 446 5 lami lia ni. M oczy-ja poleg rotovža v Ljubljani. Razpošilja se z vsakdanjo pošto. Lekarna Trnköczy v Gradcu. B K Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dtjaitva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzlelnsdorferstrasse 76, III, 31. Kajbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih wenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, nsplati Nr. 11, Parterre Tovarniška zaloga 248 20-16 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje y y v v Ljubljani, Dunajska XV» cJ aX cesta štev. 13 priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo ,Diirkopp- Diana' Katalogi zastonj in franko. Fran ttleisetz, juvelir in zlatar, Jf si usoia tem potom naznaniti, da je na novo uredil -71 in otvoril $ svojo prodajalnico na Mestnem trgu Št. 13 (poprej Jos. Sparowitz) in si bode prizadeval s svojo bogato zalogo in zmernimi cenami ustreči željam častitih naročnikov. Vsa v to svrho spadajoča naročila, kakor tudi poprave se izvršujejo v lastni delavnloi dobro, naglo in ceno. 489 3—2 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje ! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje tovarne, Ijene na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—27 c.kr. priv. ustanov-eta 1832 Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravilu. — I/.deluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Preča8tit3 gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, 160 45 21 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v LJubljani, Gledališke ulice 4. „THE GRESHAM" zavarovalno društvo za življenje v Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko: DiiUJselastasel Pešta,Franz-Josefplatz v hiši društva. | št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron 138,416.475-— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 3i. decembra 1894 . . „ 25,319.668'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. „ 304,342.593 — Mej letom 1894 je društvo izdalo 9233 polic z glavnico.......78,736.000 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v I^jiil>ljiini 469 (12-12) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Naznanilo. Na državni cesti med Ljubljano in Vrhniko našel je nekdo večjo svoto denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri podpisanem županstvu. Županstvo n a Vrhniki, dne 12. julija 1896. 502 3—3 G. V. JelovšeJc, župan. Usojam si najudaneje naznaniti tem potom p. n. občinstvu, da sem dnč ^ 1. t. m. prevzel hotel in restavracijo Fischer * v Kamniku, Kranjsko, in jo bom na svoj račun nadalje vodil. Za dobre pijače, okusno kuhinjo po zmernih cenah, kakor tudi za solidno postrežbo se bode Dajboljše skrbelo. Tukaj je na razpolago 16 z vsemi potrebščinami oskrbljenih sob pri zmer-mah. Sluge pri vsakem vlaku. Trgovski potovalci vživajo ugodneje cene. Za mnogoštevilen obisk prosi velespoštovanjem 481 (3—S) Emil Keržižnik, nih cenah. %%/% AM MM I&I Î^OrCÎ^^j vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, einkasti i cement, gppH- in pocinkano plošcevino, štor je za obijanje stro- ;železniško šine, 264 30 f traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah Jlndrej Ubrušfiovič, trgovec z zclcznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 910. O u n a j s k a borza. Dni IS. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srebru ... .101 Avstrijska zlata renta 4%......123 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 Ogerska zlata renta 4 %.......122 Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 98« Kreditne delnice, 160 gld......363 London vista ...........119 NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 58 20 mark............11 20 frankov (napoleondor)............9 Italijanski bankovci ........44 C. kr. cekini......................& Dn6 14. julija. gld. 80 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 95 , b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 50 . Državne srečke L. 1864, 100 gld..... 20 . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 70 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 60 „ Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . — . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 25 . Posojilo goriškega mesta....... 89 . 4% kranjsko detelno posojilo..... 75 . Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 7S , Prijoritetne obveznice državne železnice . , 51 . „ „ južne železnice 3% , 45 „ „ „ južne železnice b% . 65 „ „ , dolenjskih železnic 4% 144 gld. 50 kr. 157 „ - 189 . 75 99 . 30 139 . - 126 . 50 107 „ 50 112 . - »1 99 ! 35 n 225 . - 170 . 50 128 . 80 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — . — r Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — . Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......68 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 157 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 340 5 Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . . 415 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Montanska družba avstr. plan.....81 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 Papirnih rublje» 100........126 50 . """" i» 75 I " » 50 „ 40 I 87 ; Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje ia zgube pri irebanjih, pri itžrebanja najhianjsega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniéka družba „H ERC1J «ollzilli it. 10 Dunaj, Ririahllfirstmii 74 B éé W Pojasnila UI v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaljtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »orestovanja pri popolni varnosti M* naloženih glarnio. "VB