Največji slovenski dnevnik v ZslmŽenih državah M VeUa za vse leto - . - $6 00 Za pol teta - - - • • $3 00 Za N<-w York celo leto . $^.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ciei a i GLAS NARODA n list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily L-th- Urated States. 4 Issued eve-v day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLETON: OOBTULXDT 8876 Enter od m Second Glass Hatter, September 21- 1903, at the Poet Office at New York. N. Y.t under Act of Congress uf March 3, 1879. TELET0N: COETLAJfDT 2S7C NO. 278. — STEV 278. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 27, 1926. — SOBOTA, 27. NOVEMBRA 1926. SENATORJI ODOBRILI STALIŠČE CALLESA Mehiški senatorji so v polni meri odobrili stališče Callesa. — Tudi drugi politiki so odobrili njegovo stališče v sporu z Združenimi državami glede zemljiških in petrolejskih postav. MEXICO CITY, Mehika, 26. novembra. — Pet in trideset senatorjev, večina v senatu, je poslalo predsedniku Callesu sporočilo, v katerem so izrekli svoje zaupanje v predsednika ter potrebi vladno stališče v sporu z Združenimi državami glede mehiških zemljiških in petrolejskih postav. Poročilo se glasi: — Revolucijonarni blok, ki je prepričan, da vrši vrhovni izvrševalni uradnik patriotično dolžnost pri vzdržanju nacionalističnih postav, katere je diktiral kongres, je soglasno sklenil, da vam izreče zaupnico. Tej skupini načelujejo senatorji Salcedo, Siroug in general Jose Maria Sanchez. Včerajšnji listi so omenili ugotovilo, katero je podal v Washingtonu senator Borah. Nekateri me-; hiški vladni uradniki so rekli, da smatrajo spor med! obema državama že praktično zaključenim vsled izmenjave poslanic med obema državama. Mne nja so, da mora biti Washington zadovoljen z mehiškim odgovorom. List "Universal", pravi, da je nastopila Mehika ob času, ko je sprejela zemljiške in petrolejske postave, kot prosta dežela, ki lahko sprejme vsako zakonodajo, o kateri je prepričana, da je v interesu dežele. ■— Izvanredno je, — se glasi v tem članku, — aa so pričele Združene države spor glede postav, katerim pripisujejo retroaktiven učinek, še pre-dno so postave izvedle kak učinek. — Ena stvar, katero poudarjajo Združene države, je splošni dogovor iz leta 1923, o katerem trdijo, da ima pravomočnost pogodbe ter izjavljajo, da je pogoj podaljšanja priznanja. Mehika pa lahko s prepričljivimi dokazi zanika trditev, da so bile konvencije pogoj priznanja ter trdi, da niso bili ti dogovori nič drugega kot formalni dogovori, tikajoči se komisije za zahteve, v kateri je Mehika velikodušno presegla obligacije, katere ji nalaga mednarodno pravo. — Mehika vztraja pri svoji pravici kot suverena država. Ce je lastnina inozemcev v nevarnosti, imajo vsi pravico poslužiti se postavnega odloga, katerega daje najvišje sodišče vsem državljanom in tujcem. Aretacija slovitega bandita Rodgersa. Policija je aretirala Bum Rcgersa v njegovem stanovanju v Bronxu, v bližini policijske postaje. — Zanikal je soudeležbo pri dveh drznih zločinih v New Jersey. Prepir zaradi odtisov prstov. Kralj Ferdinand baje umira. VOLUME XXXIV — LETNIK XXXfV — i«. ■■ g i .. DRŽAVNI ZBOR PODPIRA MINISTRA STRESEMANNA Obramba v Hali - Mills Romunska se je obrnila Nemški državni zbor je podprl politike dr. Sfcrese- procesu trdi, da niso odtisi prsta pristni.—Car-pender je pripravljen S svojim alibijem. — 40 državnih detektivov je na delu. .Tolm J. Bum Rodgers, notorični Mrs. Frances Stevens JIall ho , ... , najbrž nastopila danes kot priča zločinec, ki je pobegnil na sen/.a- i , . * , .. . . . . ko bo obnovljen v Soinervil e Ha 1- na Heleno kot najbolj sposobne za vlado. — Kralj ima visoko vročino in Pariz je tudi cul, da so prizadete v veliki meri njegove duševne zmožnosti. manna. — Odobril je njegovo spravljivo stališče napram Franciji potom zavrnitve predloga za nezaupnico. — Vprašanje vojne krivde zopei na površju. Mili PARIZ, Francija. 26. novembra. (j0 - - * — "" j-uročila o poslabšanju njegove šil proces pozneje, na temelju ob- zdravstvenega stanja, ki so b cijonalen način iz nekega vlaka New York Central železnice na 125. cesti tekom preteklega eembra, je bil poslati nazaj v An- . . - , , , . ^ — --- burn jetnišnieo, potem ko je bil ^^ V™™*™**™ pri u- poslana kraljici Mariji v A...... nekem moru '' IaIki ter »J«- ko, so vsebovala obvestilo, da ka- bice, Mrs. M.lls, bo nastopil kot že krvna bolezen, na kateri je tr-priča, ko bo obravnava obnovlje- j)ej znamenj iineri- BERLIN, Nemčija, 26. novembra. — Pri zaklju-čenju debate glede zunanjih zadev v nemškem dr žavnem zboru so bili poraženi napadi skrajnih kril na vladno politiko, ki je spravljiva napram Franci- n^z^zz^^rszz j\ko so le!rmunisii in sk^ni Ha za PredIoS' naJ se izreče zunanjemu ministru Stresemannu nezaupnico. Pomanjkanje zanimanja za celo afero je bilo razvidno iz dejstva, da so bile vladne klopi prazne, ko se je pričelo z razpravo. S tem, da so vzdržali glasovanja na povelje grofa Weestarpa so se nacijonalisti namenoma izogni li priliki, da kritizirajo politiko dr. Stresemanna. Drugo čitanje vladne predloge za zatrtje ob-gov vnuk Mihael, sin princa Ka-jsce^ih in nizkotnih tiskovin, s katero je bila spoje rola ter grške princesinje Helene.]se nadaljna predloga, da se ohrani moralo na po-Na-siedstvo je določeno po posta-1 zornici in v kino-gledisčih, je imelo za posledico vi z dne 4. januarja, ki sprejema' • , *• v , • i • . odpoved Karola, imennje Mihaela zahteve 12 vrst socijal.stov in komunistov, na, so ♦ vrne predlogo komteju, nakar je izjavil Herr Kulz, minister za notranje zadeve, da se je nahajala predloga več kot eno leto v komiteju ter naprosil parlament, naj konečno uravna zadevo. Odredba določa narodne in državne cenzurc svete, sestavljene iz učiteljev, pisateljev, ravnateljev dobrodelnih zavodov ter izdajateljev. Ti sveti naj imajo polnomoč, da cenzurirajo vse slike in publikacije, ki nasprotujejo javni morali. Odredba je vzbudila skoro soglasno opozicijo nemških pisateljev in umetnikov ter ni našla dosli solidne podpore niti med strankami vladne koali cije. Pruska akademija lepih umetnosti je izdala včeraj manifest, v katerem se glasi, da vsebuje po njenem mnenju predlagana cenzurna postava ve like republike. Debata, ki se bo pričela danes v državnem zboru glede tega predmeta, bo najbrž zelo trpka ter bo mogoče celo kritična za kabinet Marxa, ker se drži minister Kulz trdovratno predloge, kot jo je a-mendiral parlamentarni vzgojni komitej. BERLIN, Nemčija, 26. novembra. — Nemčija ječi še vedno pod težo vojne krivde, katero ji je naprtila versaillska mirovna pogodba. Nemški državni zbor je sprejel včeraj resolucijo, katero so predložile srednje stranke, in ki prosi vlado, naj skuša izvedeti, če bi bilo mogoče, da bi svetovno razsodišče preiskalo vprašanje vojne krivde. Le socijalisti in komunisti so glasovali proti predlogi. na. prijet včeraj zjutraj v majhnem stanovanju na Tretji Avenue v Bronxu. Rodgers je bil presenečen v spa-( Xr , » . v . . . . .' ., , . - - -Natančni ca s pričevanja Mrs. niu m aretiran ic bil brez boia m tr „ , , , . ' .. . T, . , Hali bo popolnomo odvisen od sta- streljanja, po dolgem iskanju, ka- - . ,.-«-- . , , llsea pomožnega general. pravdni- terejra sta vodila detektiva \\ al- i o- i i , Jrt111-- . . T1 . . . . ;ka bimpsona glede kriznega zasli- laee in Hvrnes, ki sta imela poseb- - , , . * , ,. . . .v sanja pric obrambo, izvedencev no nalogo zaslediti tega iustiene-j i ->.- " ^ ! jrlede odtisov prstov. ga begunca. 0 . 0. . . , „ ■ _ . .. „ . »Senator Simpson ie imel včeraj Dva nadaljna. en moški 111 ena „ T . v svojem uradu v Jersey City konferenco, po kateri je objavil, da je pridelil komisar Beggans dvajset nadaljnih detektivov, da čeki-rajo alibi, katerega je ponudil Henry Stevens, ko je pričal pretekli teden. Rekel je tudi. da je (1 VJI iVdt /IntoL-t !l'ni- livi.lolin tja bližajočega se usod-• nega stanja. Kralj trpi neprestano na visoki temperaturi in tudi njegove duševne .sile so bile orna- Ko bo kralj umrl, bo postal pravni naslednik na prestolu njr zensKa, sxa ona areiirana od isiem času. Tudi ta dva sta spala v stanovanju. Dolži se ju, da sta nudila zavetje justičnemu beguncu. Oba bosta danes podstavljena so- j^nrv Stevens, ko je pričal predion. Dodgersa samega čaka tri- teHi teden Rckcl ^ tudi da je bilo dvajset detektivov j>ridelje-" nih delu v New Brunswick jrlede povesti o gibanjih Mrs. Hall, katero je navedel "Willie Stevens v družbi nadaljnih prič. Dostavil j \ da ne pričakuje polnega poročila svojih izvedencev glede odtisov prstov do danes zjutraj, čeprav so se ti izvedenci udeležili včerajšnje konference. Zdravstveno stanje Mrs. -lane Gibson, glavne priče državnega pravdništva. ki se nahaja v Jersey Citv bolnišnici, je ostalo včeraj neizpremenjeno. Zdravniki pa so izjavili, da ne more živeti dalj kot en mesec. SOMERVILLE, X. J.. 2(5. nov.. Čudne okoliščine so hotele, da igrata v Ilall-Mills moril nem procesu glavno ulogo dve ženski, kojih družabno stališče predstavlja naj-j večji kontrast. Xa eni strani stoji Mrs. Fran-! ees Hali, ki je s svojima obema i bratoma, llenrv in Willie Kteven-i * S som in s svojim bratrancem Car-, penderjem obtožena dvojnega u-1 mora d oči m stoji na drugi strani Mrs. .Tane Gibson. Mrs. Hall je bila določena za danes kot ena zadnjih prič obrambe. I Stanuje v eni najlepših hiš Brunswieka ter je članica bogate ter vsled tega ugledne družine. Mrs. Gibson pa živi na majhni, s deset ali štirideset let v ječi in na temelju Baumes postave bo mogoče obsojen lia dosmrtno ječo. Dvajset minut je najbrž prihranilo policistom, ki so vjeli Rodgersa dosti zadreg. Prišla sta v njegovo sobo ter ga prijela deset minut po sedmi uri zjutraj. V bližini njega je bila budilka, nastavljena na pol osmih. Ce bi prišla policija dvajset minut pozneje, bi bil Rodgers gotovo že prebujen. V omari poleg postelje je imel revolver ter je pozneje v policijskem glavnem stanu izjavil, da bi se prav nič ne obotavljal poslužiti se revolverja, če bi imel priliko za to. Francija v zadregi glede poslaništva. Težkoče pri izbiri naslednika za Berengerja v Washingtonu. — Iščejo diplomata stare šole. — Nekateri se zavzemajo za povratek Jusseran-da. PARIZ, Francija. 2os!ati v Ameriko parlamentarca. Taka izbira, tudi če bi se premagalo strankarske težkoče, bi imela za posledico lep onovitev neugodnosti, ki so bile spojene z misijo Berengerja in z razvoji, ki so sledili nato. Vsaka |»olitična osebnost, ki bi bila poslana, bi bila v vsakem ozirn vezana na politiko, katero zasleduje ta ali ona stranka. Pri Berengerju je bila uravnava zadolžnega vprašanja več kot ofieijelni posel. Pri njem so prišli vpoštev osebni interesi in osebne ambicije. Xiti on niti kak dru«?i politik bi ne mogel iti sedaj v Washington ter imeti za svojo prvo nalogo, da se opraviči pri predsedniku Cool-idgu radi dolgega zavlačevanja o-dobrenja dogovora ter pričeti ali z novimi pogajanji ali pa opustiti vse tozadevne korake raditega. ker se doma ne stori ničesar. Edina mogoča oseba za tako nehvaležno nalogo je staromodni diplomat. ki je izurjen v svoji službi in kojega osebnost ne pride vpoštev. dokler je mikavna. Biti mora človek, ki se lahko vsak trenutek zabarikadira za navodili, katera je dobil. Takega človeka pa je težko dobiti ter sta le dva kandidata za to nehvaležno mesto Ta dva sta M. de BiUv. francoski poslanik na Romunskem ter M. Claudel. poslanik v Tokio. Razven teh dveh ki sta izkušena stara diplomata, se omenja tudi prejšnjega francoskega poslanika v Združenih državah, Jusseranda, kojega prijatelji so mnenja, da bi njegov povratek v Washington ugladil težavni položaj, ki se je izeimil iz vprašanja uravnave ameriškega dolga. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Velikanski vihar ' v Arkansasu. Tri in dvajset ljudi je u-mrlo vsled silnega tornada v Ark"ansasu. — Trije mrtvi in 20 ranjenih v Missouri ju. K1XK BU FF. Arkansas. novembra. — V tornadu, ki je zadel različne dele Arkansasa. je izgubilo tri in dvajset ljudi življe- nje. Osem ljudi je bilo ubitih v ... zeno princa Moscow, deset milj južno od tu-, »»potekami obloženi farmi, kjer se kaj. Trideset ljudi je bilo poško-'preživlja s prešičjerejo. Poznali je dovanih niso niti najbližji sosedi, dokler LITTLE ROCK. Arkansas. 26. j ni obrnila nase pozornosti z izja-novembra. — Ekscentričen torna- vo- cla -1° bila na Pozoriščn umora do ali pravzaprav serija tornadov v dotični noči. Posebno tragičen je ubila včeraj najmanj petnajst > Postal n->en kn -ie kmalu ljudi v treh severnih okrajih Ar- P° P™etkn drugega procesa tež- kansasa Nesreča ie napolnila z ko zbolela in ko so moraH Pri" ža lost j o prizadete okraje, kar je v sodno dvorano na nosil- predstavljalo velik kontrast z ve- mci- seljem. ki je prevladovalo še malo I Kot znano eden javnih prin-ur poprej vspričo proslave Za- 'cipijev ameriškega pravosodja, da bralnega dne. Xepopolcn pregled ni ino-°r'e prisiliti obtoženega, da nesreč je izjavlja, da ie bilo po-,bi «p<>vedal v svoji lastni zadevi, škodovanih deset ljudi in da se, °ba z Mrs- IIa11 hrat« štiri nadaljne pogreša. i Pa sta P"5«1" ter trdl,a- da sta Telefonske in brzojavne zveze, blla ob ^'asl1 umora (laleC ^ 0(1 so bile prekinjene vsled viharja v Pogorišča zločina. Izjave Henrv prizadetem ozemlju in vsled tega i1Stevensa so potrdile številne pri-ni bilo dosedaj še mogoče sestavi-'^- Tudi ° Ha11 se Pričakuje, ti popolnega seznama izgub. Ida bo ^Povedala danes isto in da i bo ustrajala ]iri svojih trditvah. Poročila glede časa tornada ka-: na(]0 porušil več poslopij. Cniče-žejo, da je prihrul na Heber;na je bila tudi neka šola, kjer pa Springs ob polšestih zvečer. Vlad-|ni bil nikdo poškodovan. Petnajst ni vremenski opazovalci so ugo- blokov poslopij je bilo poškodo-tovili, da so se pojavili ševilni tor-'vanjb. nadi v različnih krajih, da pa ni' BRANDSVILLE. Mo.. 26. nov. bilo med njimi nobenega, ki bi Tri osebe so bile ubite in več kot divjal preko celega okraja. dvajset jih je bilo ranjenih v tor- Ogenj je izbruhnil na različnih nadu, ki se je pojavil tukaj vče-mestih v Heber Springs, ko je tor-]raj zvečer. „...., , General Ludendorff Karola, ki je skoro edina na Romunskem, ki uživa re-! Operiran. špekt vseh strank ter vseli ljudi! MOXAKOVO.Bavarska.2l5.no-v splošnem. Če bo ta odločitev ko- : vembra. — Oeneral Erich von Lu-nečno padla, se pričakuje težkoče dendorff, ]>rvi nemški kvartirski od strani kraljice Marije, koje mojster tekom svetovne vojne, se odnosa j i s princesinjo Heleno ni- je podvrgel včeraj operaciji v te- so baje posebno kordijalni. učiliški kliniki v Monukoven. Operacija, katero je izvršil j>rf»i'.--sor Sauerbruch. jc izpadla povsf uspešno ter se frlasi, da b<» ir'-n -ral v par dneh izpuščen iz bolnice. Kot se glasi, se je nahajala ša globoko v vratu ter je ovira! i žavnem slučaju radi golše, v vse- dihanje S e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako boste vpoftevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . ... ' 600 .... % 0.45 Lir .. ... 100 .... . $ 4.90 Din. . ... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.50 Din. . ... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ... . . $13.95 Din. . ... 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ . $22.75 Din. . ... 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 .... . . $44.50 Za pošlljatve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlsoG Lir dovolj a jemo posebni sneskn primeren popust. Nakazila p« brzojavnem Izvršujemo v najkrajšem raCnnaoM za stroške $L—. Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji zaafta kakor ■ledi :ca «25. ali manji znesek 75 centov; od 125. naprej do $300. po 3 cento od vsakega dolarja. Za režje svoto po pl-smeoem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street p&one: oobtlandt mst Nev« York. N, Y. kot naslednika ter objavlja re-gentski svet, obstoječ iz predsednika kasacijskega sodišča, metro-polita ter princa Nikolaja, mlajšega brata princa Karola. Kljub o-sebni spravi med Karolom in njegovo materjo in kljub govoricam o možnem državnem preobratu.se je treba vedno spomniti postavnega položaja. Tekom zadnjega meseca, ko jc ležal kralj bolan in ko jc bila odsotna kraljica, so se vse politične stranke na Romunskem pečale z vprašanjem nasledstva na prestolu. Vršili so se sestanki strankarskih voditeljev, ki so dovedli do tega, da se jc odposlalo več misij k Ivaroln. Te misije pa so bile večinoma popolnoma brez uspeha. Splošno prevladuje med strankarskimi voditelji vtis, da ni princ Karo] zaželjiv kot kralj, če se hoče ohraniti že precej razrahljano dinastijo. Njegova afera z mada-mo Lupesen se vrši naprej in princ, ki se je odpovedal svojim pravicam ter pustil svojo ženo in sina. ni nikakor primeren človek za mesto vladarja. Skoro sojrlasno so sklenili voditelji strank, da bodo vs t rajali pri postavi iz zkdnjega jauuarja ter dali prestol princu Mihaelu. S tem pa je dvignjeno tudi vprašanje, kdo bo postal regent in skoro soglasno se je določilo za to mesto princesinjo Ileleno. zapuščeno 4 GLAS NARODA, 27. NOV. 1926 GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and Publuked by 0LO7HNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Frank Bdner, president^________Lonia Banedik, treasurer. Place of budne« of the corporation and addressee of above officcTa : 62 Cortlandt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. O L A 8 NARODA," _______________"Voice of the People" Strašna noč v Gorici. _I*sued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja M ta Ameriko in Kanado________$6.00 Za pol leta _---------$3.00 Za četrt leta ____________$1.50 Slovenska Gorica jc doživela 4. novembra strašno not*. Fašisti so zaključili proslavo zma};e z divjanjem proti Slovencem in uničevanjem njihovega imetja, kakršnega Gorica ni še videla. Tolpa v črnih srajcah, oborožena z gorja-čami, je obšla mesto ter udirala na sedeže slovenskih narodnih u-stanov. Mogočna vrata Trgovskega (l«na so se vdala pod udarci razdivjanih fašistov. Druhal jo n-47.00] drla v prostore Glasbene Matice. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Za New York ea celo let4 Za pol leta-------- $3.50 j kjer je uničila vse. kar je prišlo Za inozemstvo ta eelo leto — $7.00 ( pod roke: glasovirje, stoliee. mi-Za pol leto $3.50 ze. klopi, knjige in note. Vse je i letelo skozi okno na cestni tlak. I Ivo so fašisti izvršili svoje uniče- _''Ola* Naroda" iehaja vtaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopijri bres podpisa in osebnosti se ne priobču je j o. Denar naj Be blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam ttidi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _____najdemo naslovnika. berknlozo zovemo sušico ali jet 1-ko. V mnogih drugih deželah uničuje tuberkuloza še mnogo več žr- ponoči. Prvikrat in drugikrat ji!i!teV' Zatoj borba ,,roTi *»»>erkiilo-je bilo nad dvesto. Tretjikrat pal*1 !>rPvazen *>*ualni problem in so se pripeljali na avtomobilu in I™1"10 In,a dolžnost- varuje so imeli s seboj tudi benzin. da bi|Sebe f ^uge proti napadu tega polili tiskarno. Napad na tiskarno se ni posrečil, ker so upravitelji tiskarne pravočasno opozorili na pretečo nevarnost policijskega komisarja. ki je poslal v obrambo četo vojakov planincev; ti so — sovražnika človeštva. Tuberkuloza je bolezen, ki jo povzročuje klica ali bakterij, neznansko drobna rastlinica v podobi palčiee. ki se razrašča v človeškem telesu. 111 ki je znana pod vsa čast jim — napade odločno i,lienom "baciI tuberkuloze". Ta zavrnili. Kakor je policijski komi- k,ICa JP tak° ^ohna, da bi se lah-sar z vojaštvom preprečil razdeja- nje Katoliške tiskarne, tako bi bil lahko ustavil pohod fašistov tudi proti drugim ustanovam. Zakaj je ]>olicija mirno gledala, ko so se fašisti plazili po pročelju Trgov- valno delo so polili z bencinom i skega doma in razbijali slovenski pod in ga zažgali. K sreči so kma-| napis? Za opustošenje v (ioriei GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• lu prispeli na lice mesta gasilci in pogasili ogenj. Druga gruča se je j pa povzpela do visokega pročelja ter s kladivi razbila, vzidani napis "Trgovski dom". Xa njegovo mesto so fašisti napisali: "Eviva Italia!"' Tudi slovenski napis na Šolskem domu so fašisti razbili n;i isli način. Prepevajoč 1'ašistovske himne in med vzkliki — Dol Slo- venci! — Smrt njim! — je tolp;i navalila na sedež Zveze prosvet- šistov že v pondeljek vdrla v pro-nih društev v ulici sv. Ivana. Raz-! store Mladike in razgrajala pred bijala je po pohištvu ter ga uniči- stanovanjem odvetnika dr. Podla in razmetala vse časopise in ' gornika. Značilno je. da so se fa-nešteto knjig. 'šisti spravili na podružnico ljub- Pašisti so se vrgli nadalje v urad ! ljanske kreditne banke, ki se na-političnega društva Edinost, kjeivhaja v Trgovskem domu. Prekini-ima pisarno dr. Josip Bitežnik; li so namreč poslovanje banke. — j tudi tu so razdejali vse, kar jim je; in ko so v Gorici končali svoje le-prišlo pod roko. ' po delo, so se napravili v Solkan. V isti noči so fašisti trikrat po-j da stralmjejo konfiniranega po- anca Srebrniča. Goriški fašisti no. kjer se tiska "Goriška Stra- so atentat na Mussolini j a izvrstno ža". prvič ob sedmi uri. drugič ob. izrabili. Kaj pra*'i Mussolini k osmih zvečer, in tretjič ob dveh temu? ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU DOVOLJENJA ZA LOVNA DIVJAČINO IN RIBE. ŠTRAJK ANGLEŠKIH PREMOGARJEV Časopisje poroča, da je s t raj k angleških premoga r-jev praktično končan. Posameznim okrajem je bilo sicer naročeno, naj glasujejo, ee so za nadaljevanje štrajka ali ne, toda to glasovanje je brez vsakega pomena. Izvrševalni odbor premogarske unije želi, da bi se preinogarji čimprej vrnili na delo. y» « , 4 * ioui IIVTVA Ciu iUOl.ni Hiatal J/O" j 14« Ker je uverjen, da so tudi preinogarji prežeti z isto'skušali vdreti v ICatoliško tiskar-željo, je razpisal tako glasovanje. Tega mnenja je najbrž tudi tajnik A. J. Cook, dasi-ravno se je še pri zadnjih sejah odločno proti vil vladnim predlogam in ponudbam. V nekaterih okrajih se unijski preinogarji že vračajo na delo, neglede na ukrepe in odloke svojih voditeljev. JSTastal je torej jako kritičen položaj, 111 vsaka ura zavleče van j a bi tako oslabila organizacijo, da bi bil njen obstoj v nevarnosti. V splošnem je pa položaj tako zamotan, da si je težko ustvariti pravilno sliko o njem. Pred kratkim se je začel generalni svet angleških strokovnih unij pogajati z vlado ,če bi ne hotela stavili še par nadaljnili predlogov. Ker je vlada izjavila, da bo prisilila premogovne barone k sprejemu pogojev, če bi bile tudi premogarske organizacije za to, se je zdelo generalnemu svetu umestno nadaljevati s pogajanji. Kmalu nato sta pa izdala prava premogarska voditelja, predsednik Smith in tajnik Cook izjavo, da je generalni svet prekoračil svojo polnomoč s tem, da je silil izvrševalni odbor premogarske unije, naj sprejme okrajne pogoje ter naj se zadovolji s podaljšanjem delovnega Časa. ~ Dakota in Washington, ki ljubijo Izvrševalni odbor premogarske unije se mora drža | ribolov, so bolj srečne kot njilio- ti sklepov delegatskih konferenc ter je vedno poudarjal, j vc sestr<> v drugih državah; ni jiim da noče ničesar slišati o kakem podaljšanju delovnega ča- n|kakp"a. ^voljenja za ri- " 0 1 bolov. Inozemei v državi Massa- delamo odgovorne prefekta v Vidmu in podprefekta v Gorici. Ali se ne pravi iiorce brit j. ee ob dnevih splošnega razburjenja fašistov pošlje goriški policijski komisar za obrambo ogroženih ustanov, 2 do tri karabinjerje ? T h ko so se fašisti d rug i T- znesli nad goriškimi, Slovenci po a-tentatu na Mussolinija. Saj je znano, da je tolpa podivjanih fa- inozemec, ki se je nastanil v Združenih državah, sme iti na lov v treh četrtinah linijskih držav in na ribolov v vseh državah, razun ene. — Utah. Le v enjastoriei držav ne more dobivati lovskega dovoljenja (hunting licence) ; v o-stalili državah pa mora plačevati višjo pristojbino kot lovec, l:i je ameriški državljan. Dve izmed držav, ki dajejo dovoljenje tudi inozemcem. omejujeta to pravico le onim inozemcem. ki so lastniki nepremičnin (real estate); ti državi sta Masacliusetts in New-Jersey. Ženske v državah Colorado. Idaho, loAva, Missouri, New-Hampshire, Rhode Island. South chusetts smejo pač iti na ribolov. On ni predložil ali ne smejo loviti vseh vrst rib. ŽENE AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV NAJ SE TUDI NATURA- LIZIRAJO. sa. Izvrševalni odbor je držal besedo, svojim članom teh vladnih predlogov. Ker jih je pa vlada objavila potom časopisja, so de-i legatje izvedeli zanje ter so jih sprejeli, ne da bi vprašali Sinitha in Cook za dovoljenje. j Od leta 1922 tujerodne ženske, Proti tem predlogom sta se Smith in Cook borila z ki se P°ro,"U° z ameriškim držav-vsemi sredstvi in z najmočnejšimi argumenti. Povedala; If'T: "e. T"'T, vei\amor!- . 0 ske državljanke vsled poroka ozi- sta vse. kar je bilo treba povedati. |roma ne postanejo veC. ame. Nazadnje so se vsi dokazi strnili v priznanje: pora- riške državljanke ko se mož na-ženi smo. Boj smo izgubili. Skebski premog prihaja v jturalizira- Potrebno je sedaj, da 'A,wrt;;n , " . . same zaprosijo za državljanske Anglijo. Ce lioeemo rešiti organizacijo, nam preostaja edina možnost: — sprejeti moramo poniževalne pogoje ter priznati svoj poraz. Poraženi vojak noče več poslušati komande svojega častnika. Leta 1918 so bežali nemški vojaki proti domu in so J>e prokleto malo brigali, če so jim pretili stotniki in i državljanka, je podvržena nekate-obersti S smrtjo rim neugodnostim, od katerih so -d-., iv, . t, . ,, nekatere precej resnega značaja. Bas tako se vračajo sedaj angleški delavci 11a delo ter se ne brigajo ne za prošnje in ne za pretnje svojih voditeljev. ' Tako na pr. oni ne morejo dobi- kn tisočero njih postavilo na o».i enega svinčnika. Klice navadno vlezejo v telo v rani mladosti. 1'tcfrne.jo priti v telo skupaj z mlekom, okuženim od tuberkulozne krave. Ali pa so sp prikradle, ko je kak jetičar nemirno zakašljal. pljunil ali pa kihnil v prisotnosti otrok ali jih poljubil, ali pa še bolj pogostoma izvirajo od pljuncev, ki ležijo vsepovsod na cestnem 1 laku in jarkih, in s katerimi otroci prihajajo v dotiko pri svojih ifrrah. Xč ni lažje, kot da se njiho ve roke dotaknejo posredno ali neposredno s posušenimi pljunci in se klice potem prenašajo od roke do ust. Znanstvene preiskave dokazujejo. da večina odraslih oseb. zlasti onih. ki živijo v mestih, imajo klice tuberkuloze v svojem telesu za časa. ko dorastejo. To pa ne po-menja. da imajo tuberkulozo. Oni imajo, čemur zdravniki pravijo "Tuberkulo7T ali okužen je. To o-kuženje, kakor srno omenili, navadno nastane v ranih otroških letih. Lahko leži znotraj naš v spečem stanju leto dni. pet let. deset let ali vse življenje. Kaj pa povzroča razvoj tuberkuloze? Kaj spreminja to razmeroma neškodljivo tuberkulozo ali okuženje v nevarno, smrtno bole-7.1 11? Okolščina, da se telesni stroj nahaja v slabem stanju vsled prevelikega pritiska in napora. Vzrok te^a slabega stanja more biti težko delo brez zadostnega odmora, podhranjenost, pomanjkanje primerne hrane, razuzdano življenje, druge bolezni, kot influenea. pljučnica, osepnice, ali pa slabe življenjske razmere doma ali pri vati dovoljenja za lovljenje jasto- delu pomanjkanje vadbe, pojrreš-gov (velikih rakov\ ker je ta de-;m, osobne navade. Dej-r.ski gre likatesa rezervirana državljanom. V državi Indiana smejo bivši ali aktivni vojaki loviti ali ribariti brez dovoljenja; v državi New Hampshire pa morajo biti stari vsaj 70 let da uživajo to predpravico. Čudna je postava v državi Nebraska. ki sicer dovoljuje, da se sme inozemcem izdajati lovska licenca. ali na drugi jim izrecno prepoveduje strelno orožje. Prav-države za nekoliko tucatov vzrokov, ki vplivajo na način našega življenja in ki izvirajo od nas samih ali pa od okolice, kjer živimo. Problem borbe prot i tuberkulozi ima zato dvojno obličje: prvič, da se prperečuje okuženje in drugič, da se oskrbujejo oni. ki ima j > to-lezen. Vsakdo lahko prispeva v velikem obsegu k preprečvar.ju okužen j a-. Xa primer, vs-tkdo lahko ni department te države, vpra- preneha pljuvati v javnih lokalih, šan, kako naj se raztohnači to pro-jXikdo ni primoran pljuvati. Žen-tislovje. je nekoč izjavil, da za ske ne pljuvajo. Čemu naj bi mo- inozemca jiač tie preostaje drujro ški ? To je samo zla navada, t i- kot rabiti pri lovu lok in puščice sto. zdravo mleko ali pasteurizira-ali kako drugo neprimerno oro- ni mleko je drug način za prepre- dje. V državah West Virginia in Pennsylvania ne sme inozeinee po .-cilovati psa, in zato tudi ne lovskega psa. Peter Zgaga generacije otrok se bile uspešno vire-jene s to čudovito hram m otroke ISon/eftJ EMJLE BRAND CONDENSED MIUV Slov. j gleda. Ako se tuberkuloza začne zdraviti pravočasno, je ozdravljiva. — liorba proti tuberkulozi bo pri-borjena. ko ho vsak poje«linec zavedal svoje soeijalne dolžnosti in odgovornosti. Vsakdo je dolžan znati in podučiti dmge o značaju in načinu razširjanja tuberkuloze. papirje. Sicer jim naturalizacijski zakon nudi mnogo olajšav za priči ob i va nje d rža vi j a n st va. Dostikrat se godi. da take ženske ne postanejo državljanke, ker pač mislijo, da zadostuje, ako je mož državljan. Toda žena, ki ni Detektiva obsojena kot , vlomilca. BUFFALO, N. Y., 25. novembra. — Dvm detektiva, Thomas jPoherty in Chas. Silverberg, ki fit* vlomila po n&roeilu Mrs. Elizabete Ž5ali«bur^ £ . stanovanje svo^o"gospodinjo, m ^ Warren Salisburj-ja, da dobita dokaze za proces glede ločitve zakona, sta bila včeraj obsojena na petnajst let ječe. Ženska je bila izpuščena s suspendirano obsodbo. Detektiva sta vzela pri vlomu v stanovanje s seboj obleke, katere je kupit Warren Salisbury; za Ako postane vdova, ne bi v nekaterih državah kot inozemka imela pravice materinske pokojnine. Ako hoče odpotovati v inozemstvo. ne more dobiti ameriškega potnega lista in v mnogih slučajih niti potnega lista svoje lastne države, kajti nekatere države ne pripoznavajo več kot svoje, one ženske ki so se poročile z inozemcem. Ali pa se lahko zgodi, da taka ženska oboli na kaki duševni čitev okuženja. Kar se tiče oskrbe bolnikov, prva izmeti vseh potreb je pravočasna preiskava telesa v ranem razvoju bolezni. Vsakdo je sebi in družbi dolžan, da sodeluje z zdravstvenimi činitelji. kot so zdravniki. bolničarke, tuberkulozna društva in druge organizacije, ki jim je svrha odkrivati tuberkulozo taciji. Za slučaj vojne more biti r.im prej mCgoČe. Čim se je odkri-1 nternirana kot inozemka. Volilne la bolezen, sledi zdravljenje. Bol-pravice tudi nima. j nik se ]ahko 7{Jravi doma ali pa v Je še mnogo drugih mogočno-j bolnišnici. Kjerkoli naj se zdravi, sti. pri katerih nenaturalizirana naj zdravilo obstaja iz določenega OSTRI TON PARIŠKEGA ČASOPISJA čaju utegne biti podvržena depor- žena aTi mati ameriškega državljana more biti na škodi. Vsaka inozemka naj to dobro premišljuje in naj zapomni, da ne zadostuje, ako je njen mož ameriški državljan. Ono malo sitnarije za j pridobitev državljanstva more programa odmora, svežega zraka, dobre hrane in zdravniškega nad- Ton francoskih časopisov jc vki časopisi: <4Quotidien" piše: "Sedaj, ko smo zasačili Mussolini ja ravno pri njegovem tlelu, moramo glasno in jasno re<*i: Mitssolini i-jrra v Evropi vlogo agenta ]»rovoko-terja. "Petit Journal"* zavzema (izredno ostro s zdravnik, ki pravi: štiri ure spanja na e spodobi, bi jim ne bilo treba podnevi niti štiri ure spati. * Č lovek, ki se hof-e ubraniti nalezljivim boleznim, mora vpošte-vati dejstvo, da je vodu najboljše zdravilo. Voda pa mora biti prekuhana. Zatem sterilizirana. — I11 nato.' — bo mogoče kateri vprašal. Xa to je pa kozarec dobrega vina najboljše zdravilo. * Življenje moškega se deli v dva dela : prod poroko in po poroki. Xato je pa nekdo pripomnil : — Da. v dva dela: suh in poln žep. Nekatere ženske so od zlodjn. Včasi ti katero tako zasoli. d:i ne veš. kje imaš glavo. Parček ie sedel v restavraciji, godba je igrala, jedi in pijače je bilo v izobilju. On. postaren možak — je kar žarel same sreče, ona. mlado, dobro profrigano dekletce, se je pa dolgočasila. — Ali ni tukaj krasno in nebeško! — je vzklikal 011 ves navdušen ter ji gladil roko. Ona mu je pa samozavestno rekla : — Seveda je zate krasno in nebeško. ker sem jaz poleg tebe. Meni je pa presneto žalostno in dolgočasno. ker si ti poleg mene. Ameriški dolarji so v Kvropi jako dobrodošli. Pravijo, da je velika razlika med Ameriko in Evropo. Kljub temu je pa opaziti že vsaj v enem o-zim, med Evropo in Ameriko veliko podobnost. Ameriški dolarji so namreč tudi v Ameriki jako dobrodošli. Neki zdravnik pravi, da je Nemčija slabotna "111 da potrebuje prohibieijo. Ameriški narod je dobrohoten narod in rad pomaga. Nemčiji bi z vesejem posodili del svoje pjrohibicije. Ali pa kar vso prohibieijo. In bi je nikdar ne terjali nazaj. * Človeku so prileze, ako je v «"*r-Irtek praznik kot je bil ta teden. Tak teden je popolnoma i/.pre-menjen in predrugačen. V sredo zjutraj je bila sreda, popoldne pa sobota V četrtek je vladalo nedeljsko razoloženje. V petek je dopoldne je bil pondeljek. popoldne pa petek. Danes je pa zopet sobota. * Neki socijal i stični poslance j<« rekel v angleški poslanski zbornici ladv Astor. naj drži jezik za zobmi. Zahteve nekaterih socijalistov so jako pretirane. Dotični socijalistični poslanec je pa zahteval nekaj nemogočega. Kot vidim, so rojakinje s pridom prečitale ženitbeno ponudbo mojega prijatelja. Vsak dan se o-glašajo. Tukaj je zopet en odgovor iz Chicage. II!.: Dragi Zgaga: Zadnji teden sem v tvoji koloni čitala ženitbeno ponudbo. Precej zahteva tvoj prijatelj od svoje bodoče ženske, toda prmejdunaj. zdi se mi. da imam jaz vse tiste lastnosti. Edinole lase imam pristrižene. Povrh tega imam pa še dva uda več kot jih imajo ponavadi ' ženske. Sem namreč malo krofasta in puklasta. S spoštovanjem M. K. Naloge čehoslovaške politike. GLAS XARODA, 27. NOV. 1926 Ni bolj resnične, a obenem bolj žalostne kon«tataeije za na« ua-r'«l, da nimaiuo v dobi jrraa..j-države uoJmihv« voditelj« ga formata, temveč samo lj.»di. ki poznajo le eno skrb, kako priborit i »vftji .>t rank i čim večjo moč. Zato .slišimo o«! njih vedno h )>fO|>agandne Ixxtlc za j*vojc. Mranko in zato tu«li enkrat n^ leto ne »dišimo bcwd. ki bi v 'Ijnl«-za ve.-s narod in ki bi klieale k .skupnemu delu. Duševno krizo voditeljev preživljamo in z'i > j<* v večni krizi vsa naša notranja politika. V neprimerno bolj .srečn*© položaju so (.'eiiocdovaki. Oni imajo .s\ojega voditelja velikega formata, oni imajo voditelja, ki imi pred o«".ni samo drŽavo in strankin oni imajo voditelja, ki ne skopari i Mojimi izkušnjami, iem**ee vedno pove svoje mnenje, kadar je treb.-;.' In ker nismo v stanu, Ja bi 1110-g': navajati pasla nice našega jugoslovanskega narod u si ^ a voditelja, naj izpolne to vr/. i tudi M;i->«iaykov odgovor na čestitke če-horiovaškega parlamenta «»b pri!i-ki tleh oslo vaškega naro'nega praznika. Med dragim je dejal Masaryk: I\on>oli laeija drža napreduje toda nočemo precenjevati .svojih OK,k'hov, ker tudi tu »v;.jf:, la ima lil« svojo senco. In če -e \vi.-iL pokaže v politični javnosti gotova m i \ozno.it, potem Jtiiš m tudi tu najti svetlo tovkn. Že -ta; politi!: v dejal, da ljudem p-o malo 5»' j!'I, če eden drugega pri delu sune, kadar služijo zlato... Ne Ixnn našteval, kaj .ie bilo \. e doseženo v zadnjem letu, toda hv< je zadovoljstvo morali izrazi4 i. da .>e naši nemški i*i odlo-i*i i k .sodelovanju. Toda tudi te pridobitve ne preeeajuj.un, viti ui |>a v tem dober prel|w>goj za; i-iclaljno zbliža nje. Nas? demo-! ki ulična republika pa tj omojo-i u. Al>solnti.->t ična A vsi • jc nio- , fitu izigravati en narod pro?: dru-mu, v republiki in -Je '.».ikraciji j j.a je to nemogoče. Načelo puliti-1 111» m obode in državijansice ena-1 ke.^ti pomeni praktično .sodelova-; j nje za isti gosj»oJai.->ki. socialni m 1 p- litični cilj. Nato pravi Masa- ' ivn. da je vstop Nem; v v vlado. I k; je že zgodil v času trauco.-koi mškega zbližanja, do^az, kako jc napredovalo zbližan je mod narodi. -Taz ni.^em za časa /jjiie tudi t ^nutek dvomil, da se bo nemšk. narod od svojega poniža oponio-g. I. Videl .sem v tem po*azu vzgojo k demokraciji in zato sem vedno računal z okrepljeno demokts-l cijo. Zato bomo z Nemčijo velnr! V prijateljskih odnošajih. pri tem j -pa ne bomo pozabili, da bodo na-, šli zunanji prijatelji z nami tekmovali na v.seh poljih kulturnega in nacionalnega udejstvovanja. Imamo v.>i enako pravico in enako dolžnost za to. Prijateljstvo ne izključuje računov. Toda ne samo zunanje, tudi notranjo politiko bomo pojmovali z evropskega in svetovnega stališča. V Premv.slidih. Karlu IV. in Juniju Podebraskem imamo za svojo politiko velike vzore. Navajam samo te. ker izhajajo iz dobe svobode. Premvslidi so ustanovili1 našo državo in nam dali primer kako jo treba braniti. Oče dotno- j vine (Karl IV.) nas je sijajno u-! čil. kaj pomeni naobrazba tudi za jmlitiko in v njegovi dobi se je začelo gibanje za naravni preporod. C'e vedno zahtevam politično na-obrazbo. ne mislim, s tem samo u-čeooftt in golo znanstvenost. temveč ravno naobrazbo. Razsvetlitev glave in >rca obenem. Jurij je končno razumel, ko je zbral v vojnah in uporih izkušnje, da se pro blem češke države ne da rešiti z •rojevanjem, temveč da moramo stremeti za mirnim sožitjem z vsemi narodi Evroj>e. ___ hitro pomaga fSk Dajanje W Ol«Jte za 5«-r«db. I^Br f 1'-kar na h. Ne bom ponavljal, kar .>cm že dostikrat rekel, da nam je tudi poznejša doba dala isti nauk: — Imamo isti nacionalni in državni problem, kakor ga je. iiuel kralj iz narodu. Kolikor imam vpliva na vodstvo naše notranje in zunanje politike, skušam zavedno te tra-dieije naših preizkušenih voditeljev nadaljevati. Smo na pravi poti — i:i po tej poti bomo šli nemoteno dalje. NAPAČNI CAFEVIČ Te dni .se prične v Kievu -.en-zacionalen proces, katerega pred-zgodovina dokazuje, kot .se zdi. j pravilnost izreka: — "Nil novi | sub .sole." Glavni obtoženec je neki Pe-trenko. bivši vod ja zadružne organizacije v .selu Sošnikovu (kiev-.-ki guberni.i) : razven njega sedi na zatožni klopi večje število kmetov. Petreuko in tovariši so ob-toženi monarhLstične propagande in p rot i revolucionarnega rovare-nja. Ta zločin so zagrešili obtoženci s tem. da so podpirali nekega mladega moža. ki se klati že lalje časa jk> ukrajinskih vaseh ,ter se izdaja za sina zadnjega carja Nikolaja II. "Carevi" sin. ki je pravzaprav glavni junak nove Dimitrijeve drame, je neznanokje skrit. Kljub intenzivnemu zasledovanju se sovjetskim oblastim doklej še ni po-1 srečilo. da bi ga dobile v pest. Ža-| se ima zahvaliti "earevič*' ne .-Jamo svoji izredni .spretnosti in premetenosti. temveč v še večji meri dejstvu, da ima vsepovsodi upliv-j ne zaščitnike, ki ga spravijo ved- j no pravočasno na varno. Domneva >e, da se skriva dozdevni pre-Tendent na ruski prestol pri kakem kmetu v kaki oddaljeni vas: ! ali pa v kakem -samostanu. "Ca-J revičaM so namreč "razrili" in "spoznali" za sina Aleksandra II. v nekem samostanu. Ravnota-ko je bil slučaj pustolovca Grišlie Otrepjeva. ki je bil agnasciran v IG. stoletju kot najmlajši sin Ivana Groznega, in ki je imel nato dalje časa za norca ne samo svoje rojake, temveč deloma tudi inozemstvo. ki ga je podpiralo. Dint it r i 20. stoletja se zove pravim imenom Malaliov ter je baje earevič u, ki so ga umorili boljševiki res neverjetno podoben. Za njegovo identiteto pa priča neka doji-j lja. ki trdi. da je pokazala carevi-ču skriven izhod iz carske palače ter mu omogočila .s tem, da je pobegnil. (Tudi v tem oziru sta si legenda o Dimitriju in sedanji slučaj zelo slični.) Sieer pa zatrjujeta tudi dve dvorni dami. da je Malahov identičen .s sinom Aleksandra II., carevičem Alek-sejem. Malahov igra vlogo "careviča" že nad leto dni ter ima vedno več pristašev. Svojo karijero kot earevič je pričel v selu Sošnikov. Petreuko je sklical .shod, na katerem je nastopil earevič kot govornik Pred svojim govorom je pred zbrano množico dolgo časa pobožno molil. Prerokoval je kmetom, da prkle v kratkem čavsu do padca boljševiškega režima in obljubil jim je. da bo dober vladar, ki bo razdelil vso zemljo med kmete. Seveda je vzbudil s svojim govorom med kmeti veliko navdušenje. Končno je njegova popularnost tako narastla, da se je zdelo sovjetskim oblastim umestno nastopiti energično zoper to monar-histično propagando. Kak efekt bo imel proces, če bo ž njim konec legende o Alekseju ali pa se bo slava ixseudo-eareviča še povečala, bomo šele videli. Delavci sprejeli razsodnika. BOSTON, Mass., 25. novembra, j Organizirani železničarji Boston & Westchester poulične železnice, j ki so pretili s stavko, potem ko so celo leto prosili upravitelja železnice za priznanje njih zahtev, so pristali v to, da predlože svoj slu-jčaj sodniku Pierce. ČITANJE HIEROGLIFOV Hieroglifi so sveta pisava starih Egipčanov. Vsaka črka je izražena potom podobe, na primer ležeči lev pomeni o. krog (solnce) pomeni r, ibis (egipeaski žerjavi pomeni t. To pisavo so pisali E-gipčani pred šest tisoč leti, h- so jo nato v teku časa popolnoma pozabili. Ohranila se je uklesana v svetišča, piramide in obeliske, n do začetka lf>. veka je nihče ni znal citati. T'čenjaki so si s to pisavo zaman belili glavo. Izgledalo je brezupno, da bi jo sploh kdaj mogli čitati, kajti jezik starih E-gipčanov je bil čisto neznan in ni imel nihče pojma, o čem pišejo ohranjeni spomeniki. In vendar imamo danes ključ do skrivnosti in moremo čitati hi-erogife. Razrešiti skrivnost se je posrečilo francoskemu učenjaku C'hampollionu. Rojen je bil letr. 1790 v Figeacu v pokrajini Dau-phine. Razrešil je skrivnost svete egipčanske pisave na podlagi znamenitega "kamna iz Rosett", ki so ga našli leta 1789 v Egiptu ob priliki Napoleonovega pohoda. Na tem kamnu .je uklesan sklep, ki so ga napravili egipčanski duhovniki na čast mlademu kralju Ptolo-meju Epifanu. Napis na kamna je v treh jezikih: zgoraj v hieroglifih, na sredi prevod v ljudski jezik, pisan v demotski pisavi, in spodaj grški prevod. S tem je bila rešitev že mnogo olajšana. Angleki naravoslovec Thomas Young se je v svojih delih približal problemu, toda od končne rešitve ga je odvračalo splošno mnenje, da hieroglifi niso črke. temveč simbolični znaki za besede. šele Champollton se je otrese! tega domnevanja, in sicer na podlagi enostavnega primerjanja: — hieroglifski del napisa iz Rosette je imel trikrat toliko znakov kot grških besed, torej je bilo nemogoče, da je vsak znak odgovarjal e-ni celi besedi. Na podlagi demot-ske pisave, ki jo je zna učenjak citati, in grškega besedila je naše v hieroglifskem besedilu besedo ki je značila ime kralja Ptolome-ja. Na ta način je dobil liieroglif-ske črke p. t. o. 1. m. i. s. Precej časa ni vedel, ali je zadel pravo ali ne. Slednjič je dobil prepis napisa na nekem obelisku, na katerem je bilo ime kraljice Kleopatre v grškem in hieroglifskem besedilu. V svoje velikansko veselje je našel, da je ime Kleopatre pisano tako, kakor ga je pričakoval. Tako je spoznal, da so črke p. o, 1 prave, naučil se je pa tega štirih novih črk k, r, e, a ii: našel je tudi drugi znak za . fie vedno pa si ni bil s vrst dale-kosežnosti svojega odkritja. Mislil je, da velja način pisave, ki ga je bil odkril, morda le za grško -rimska imena. Toda 14. s?ptt uibra 1822 je dobil iz Egipta nove prepise hieroglifov z imeni starodavnih krajev Kam sesa in Tntmasisa, in šele sedaj je spoznal. <••« je v isti-ni odkril veliko skrivnost hiero-glifske pisave. Prihitel je k svojemu bratu v sobo in mu zaklical: — Stvar sem razrešil. — Potem se je onesveš-čen zgrudil. V seji francoske akademije znanosti dne 27. septembra 1832 je sporočil veliko novico, da je skrivnost hieroglifov dognana. Njegov triumf je bil popoln. FAŠISTIČH GLAS O GAKI-BALDIJEYI AFERI Rimski "Irnpero"' obtožuje v uvodnem članku Zanibonija in trdi med ostalim, da je Zuniboni vzdrževal zveze z Ga ribald i jem in s centralo revolucionarnega odbora. ki je deloval v Parizu. "Irnpero" trdi dalje, da poseduje italijanska policija dokumente o sodelovanju Zanibonija z Garibal-dijem in da "bodo pri Zanibojevem procesu vsi ti dokumenti objavljeni. i A UDE L KRIM DOBILA SIS A Kot poročajo pariški listi, se počuti Abdelkrim v prognanstvu na otoku Reunion prav dobro. Stanuje s svojo rodbino v krasni hiši ter si krajša čas z vrtnimi deli in avtomobilskimi izleti. Na-davno mu je rodila ena njegovih žen sina. PROIFASISTOVSKA DEMON-; STRACIJA NA DUNAJU P rt pr* ceno predavanje o /ašizntii. j Diploma t.-ikp o si < d ice. Dunaj. 7. novembra. Za soboto zvečer je bilo pod o-kriljem Kulturbunda določeno v Industriehausu p redov a nje italijanskega poslanca Dodrera o " Fi- ! lozot'.skih in historičnih pogojih fašizma" ter o "Zgradbi fašistov.ske države". Precej zgodaj se je nabralo v dvorani kakih 200 ljudi. Okrog 19.30 je bila v dvorana z galerijo skoraj polna. Prireditelji predavanja pa so bili nekam vvzne-mirjeni. ker je občinstvo v nenavadno veliki meri pobeglo po vstopnicah. Zato so tudi naprosili po- 1 lic-i jo, naj ima pred poslopjem za 1 vsak slučaj pripravljenih nekaj i redarjev. I Ob 19.45 je stopil na oder dr. 1 Kurt Friedberger in sporočil ob- : činstvu, da mora profesor Bodrcro zaradi .sklicanja italijanskega par- ' lainenta in ker je bil medtem ime- ' "novan za državnega podtajnika, -nujno odpotovati v Rim. Zato bo 1 predaval le o drugem delu. namreč o "Zgradbi fašLstovske drža- 1 ve". ! Do tu je bilo vse kolikor toliko v redu. Ko pa je Bodrero stopil ' na govorniški oder, se je oglasilo v dvoran iploskanje. Profesor .je bil dobre volje, ker se ni nadejal kaj v začetku tako toplega sprejema. Ni pa mogel takoj razumeti. zakaj tako dolgo in vedno močneje ploskajo. Ploskanje kar ni hotelo biti konec. Nasprotno, vmes so se pojavljali celo klici, žvižgi in ce-' pozdravljajo ali so vsaj včasih po-! -petan je z nogami. S eepetanjem I zdravljali študenti priljubljenega I profesorja v predavalnici na uni- j verzi. Toda tu. hm! Kmalu .se je) gospodu profesorju iz Italije po-j svetilo, da je to eepetanje in plo-' skanje drugače mišljeno. V spre i-i njih Vrstah je sedelo nekaj faši-v stov, ki s o skušali demonstrante, ' kajti za te je vendar šlo, in še >o- 1 ( cijalno-demokrat.ske povrhu, ki j znajo tako reči aranžirati, marveč j one, ki so jih mogli doseči, iztisni--ti iz dvorane. Kraval je postajal j vedno večji in čuli so se lepi po-j zdravni klici predavatelju: "Dol z morilci delavcev! Živio Matte-otti!" Tla so postala ravno prav vroča za pretep po vseli pravilih. F a ši.sti, ki jih je tudi že na Dunaju lepo številce. so se jeli zbirati o-i krog odra, da bi bilo gospodu predavatelju v slučaju potrebe takoj I pri rokah. Zanimivo sceno si je s ' čudnimi občutki ogledal tudi i'a-li.janski poslanik na Dunaju. Au-ritti. Demonstranje .so začeli potiskati naprej proti odru. dokler ni nastopila policija, ki jc lii< "o izpraznila galerijo in prijela tr.di v dvorani nekaj zelo vnetih nasprotnikov fašizma. Policija je sicer pridno nastopala, ali proti masi socijalistov ni mogla ničesar o-praviti. najmanj pa ji je mogla preprečiti, da si ne bi dajala duška v taktu: "Mat-te-ot-ti". vmes pa so intonirali soeijalistično himno, dokler ni na-stal v predavalnici tak trušč. da ni mogel več nihče nikogar razumeti. Eden prirediteljev predavanja je hotel pozvati demonstrante k redu. pa so imeli hitro pri rokah izgovor: "Sram vas bodi kot Nemca, da se pajda-šite s fašisti! Mislite na južno Tirolsko!" In v dvorani: "Živela Južna Tirolska! Dol z morilci kulture!" Med voditelji demonstracije in prireditelji so začeli medtem pak-tirati. Končno >o se sporazumeli, da predavanja ne bo in da na; se obe stranki istočasno umaknejo iz dvorane. Dr. Friedberger je stopil na oder in pojasnil reč občinstvu, ljudje pa so začeli peti internaci-jonalo in pesem dela .Fašisti so sicer skušali postati ravnopravni s svojo "Giovinezzo". pa jih sploh ni bilo čuti. Končno se je dvorana le izpraznila. Demonstrant je so potem korakali v sprevodu proti prometnemu uradu, kjer so policijo ubogali In se v skupinah razšli. Redarji so v dvorani prijeli nekaj preveč razgretih socijalistov. pa so jih kmalu izpustili, ko so si zanlsali na ČLANEK 205. Materna hrana. „ > Ženska, ki bo postala mati. mo-: ra imeti dobro, rediluo in okusno brano, kajti ona ne hrani sama sebe. pač pa tudi malo življenje.' katerega upa vzgojiti. Lepi keksi jli sladčice nikdar ne napravljajo mleka ali moči. Potrebna je navadna, dobro kuhana hrana. Ne zauživajte prebogate hrane. Tudi1 pečenih jedi ne jejte. Potrebno je, da dobiva bodoča mati dosti hrane, pomniti je pa treba, da se ne sme preveč najesti. Prebavni organi pri tem največ trpijo, česar posledica so razne bolezni. Tekom nosečnosti in tekom do-J 1 en j a je priporočljiva naslednja' dijeta: j Juhe — vsakovrstne, toda ne! preveč bogate. Sveže ribe — kuhane ali dušene. Jajca — eno ali dve na dan. j Kuhane zrnate jedi z mlekom! ali smetano. Meso enkrat na dan — jngnje-Lina, teletina. goveje meso, svinjsko meso, špeh in kokoš. Kruh — ki pa mora biti star uajmaj dva dni. Navadni dezerti — ice cream ali custard. Sadja — po poljubnosti, kuhano ali surovo. Pijača — mleko, mleko s mho-ta no in eoeoa. Jako malo čaja ali kave. Pijte dosti vode, če mogoče dva kvarta na dan. "Graham Gems". , 1 čaša evaporiranega mleka. 3 čaše graham moke. 1 mala žlica sladkorja. '.i male žlice masla. 4 male žlice baking powdev. j 1 mala žlica soli. 2 jajci. Raztopite jajca, pridenite mleko in vodo, nakar pridenite ostalo. Prilijte razstopljeno maslrv Mešajte dolgo časa. Zlijte v ponev ter pecite v vroči peči dvaj-j set minut. Oilajte te članke vsak teden! ter jih shranite za bodočo uporabo. POZABLJIYI TIPSKI ZAKONODAJALCI Po uvedbi novega turškega civilnega zakonika se je izkazalo sedaj, tla so pozabili turški zakonodajalci pri nekem paragrafu na jako važno točke. V zakonu ni namreč nobene določbe glede sklepanja zakonov med Turki in ino -zenici. Na zadevno vprašanje je odgovoril justični minister Mah-mut Essad-beg, da turški zakonik inozmecem ne prepoveduje sklepanja porok s Turki. V .slučajih, da bi pa delali inozemski zakoni tozadevne težkoče. naj se obračajo .stranke na turške prefekte. ki bodo stvar uredili. Vprašanje je že praktičnega pomena, ker sta se poročila dva inozemca s Turkinja-mi. Skleniteev zakona jima jč bila dovoljena, vprašanje pa je. če je zakon pravno veljaven. komisarjatu njihova imena zaradi kaljenja miru na javnem prostoru. Medtem sta italijanski poslanik A urit ti in jugoslovenski poslanik Milojevič s člani italijanske kolonije nastojall na tem, da se predavanje vseeno vrši. Zato j« izjavil zastopnik Kulturbunda, da je To proti dogovoru in da mora zategadelj odstopiti. Profesor Bodrero je končno le prišel do besede v krogu italijanske kolonije in je pred povabljenimi predaval o zgradbi fašistov-ske države. Takoj po predavanju je odpotoval v Italijo. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" Napredek nemške avijatike. Po Versajskein mirovnem dogovoru nima Nemčija pravice do bojnih aeroplanov, pač pa sme u-porabljati in izdelovati aeroplane za potniško službo. Te svoj.- pravice se je Nemčija v največji mori iMJslužila in danes že prednjači v potniški zračni službi. . Danes ima Nemčija v zračni službi 3£0 letal, ki so \>a najmodernejša in :iud vse solidne konstrukcije. Glavno jwdjetje za zra-j čen promet je v Nemčiji Luftlian-! sa, ki ima [)rt ko 2»W) letal, od ka- j terih je 120 redno vsak dan v ■ službi. Niti v eni drugi državi ni ; I doseženo, da bi se letala tako do-' s ... . . 1 | bro izkoristila. Zato ima Nemčija .zračen promet tudi tako dobro organiziran, ko nobena druga drža--, va. Berlin ima redno vsakdanjo; zračno zvezo s Parizom, Loudo-! nom. Stockholmom. Ki; lanjem. i Haagom in 2 krat na teden z Mo-J skvo. Drugo leto pa se vpostavi; .tudi redna tedenska zveza Berli-\ na s Tokijem in Pekingom in bo • tako Nemčija imela najboljše zve-! >:e z Daljnim Vzhodom. Še bolj pa ima Nemčija organi- • ! žira no zračno službo doma. Ze ■ j danes jc v Nemčiji organiziranih | ! 28 zračnih prometnih prog, ki » vežejo Berlin z vsem važnejšimi j j mesti Nemčije. Kako velik-je v j , tem oziru uspeh Nemčije, se vidi iz , j tega, da imajo druge države ko-j ' maj po 2 d o 3 redne zračne črte. j Pri tem pa so letalske nesreče v | Nemčiji silno redke, ker so vsa ie-; tala brezhibno konstruirana in danes se vozi na nemških letalih, najbolj sigurno. Na predele nemške avijatike jc tako velik, da ne more nobena država konkurirati z nemško aviati-ko, dočini se Nemci pripravljaj i, da se vzpostavi reden zračni premet Tiuli s Švico, Španijo. Italijo in čez Rusijo tudi v Perzijo. Čeprav pa Nemčija nima bojnih aeroplanov. jih more v slučaju sile vendar imeti takoj v zadastncin številu. Ker ne sme graditi Nnu-"■:j;t takih leta doma, ustanovila N»-mčija v«4i!i<» aeroplanskt-varne na Holandskem. v Švici m t:a Ruskem, v katere tovarne kontrola zaveznikov ne sega. Zlasti ueemške tovarne v Rusiji, delajo marljivo in lepega dne se more zgoditi, da bodo imele Rusija :n N'emeija največ bojnih acropiano. Treba bi bilo končati članek ■> m-mšlii aviatiki s paralelo o ju-gaslovan.-.ki avijatiki. Paralela pa je pregnana in si jo lahko prihranimo. Le eno i>i povdarili. Ce .-.ni" v vsakem oziru glede aviatika z.i Nemci, jo v enem oziru ven la:-le prekašamo, to je v acroplan--kih nesrečah. Toliko nesreč kt» pri nas -e relativno nikjer n*: zgodi in menda bomo v tem oziru skora.i pretlnjačili tudi alisolutno. Italijanski dhovnik v Tolminu. Na tolminsko gimnazijo ni učiteljišče pride za kateheta Italijan Fran Spessot. župnik \ Perteolah v Furlaniji. Siromakovo zdravilo za slabotne živce, slabo prebavo l-to hitro uCinkujf Živci mas ;.io iirifti ivej-lo. kri -pa žeifIP. To 3e ].ar "tori to zdravilo, N"ug;i-Tone — da!-- -Ipzo v krvi in žveplo živet-m. to zn.-uistveni Kradit^ij iivcev. krvi in t.*-!<><5n. Za s!al»n prebavo, zaprt j- In napenjanje. Vxemite ga in preptbajte fc knko hitro vam bo porsiajjar.o (i-atli rr>fčtif in umirjene živce. prtn.^Sa inl poživljajoč spanec. «lnjc dober tek. fino prebavo, redno Izloi-evanje ir mnopro npvdiificnja. Poskusite ga — ničesar i.i-mc.te grubili. X'iS;i-Tone je prijetno 7.a v": vat:: 71 Sl.O'* dobit-- ci ! • mcreOno zalopo In mora vas zadovoljiti, ker sirc-r vas ne sta-n«> r.!«\ Jemljite sra par dni in C-e n:?t ■ popolni'ma zadovoljni r. učinki vr; i'.j ostalo i rt dobili doste svoj denar naz.ij. Ir.lelovaU-i Nugt»-Tone zahtevajo od v sea trgovcev, da vrnejo odjemalcem denar, ako niso zadovoljn!, ker oni vedo k »J more to zdravilo storiti v takih sluf-ajih. Priporof-{ino, jamfeno in na pr> >daj v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. —AflVL KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je §1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jili bomo poslali onim, ki .-o jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company S2 Cortlandt Street : : New York. N. V. ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Ainerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno .število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne br. brez njega. - "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York jA BEL A N O Č. ZGODOVINSKI KOMAH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) — To mislim tudi jaz, — je zašepetala Elizabeta. — Došlo je Se eno sporočilo. — je nadaljeval (Judovič. — Stotnik Pasek je nabiral med moštvom garde ljudi za earinjo Aretiran je bil. Peter je večkrat prikimal zadovoljno z glavo. — Prva ptička jc sedla na limanice. — To je vada za druge, — je ugovarjala Elizabeta. Peter se je razjezil. — Strahove vidiš. — je rekel, a milejše je dostavil: — Pojdi spat, Elizabeta. Zbuditi te hočem z dobrim sporočilom. Zrl je zanjo, ko je zapustila dvorano s svojo nežno postavo, s s svojimi lepo oblikovanimi rameni, ki so kukala kot beli sneg iz njene rde<"pT svilene obleke. Nato pa se je obrnil proti Gudoviču. — No, — je rekel nevoljno, ko je videl stati svojega pribočnika s še vedno mrkim obrazom. — Ali se vaše veličanstvo res ne boji nobenega izdajstva? — je vprašal (Judovič negotovo. — Ne, moj drftgi. — je odvrnil Peter popolnoma brezskrbno.— Kar s»> vrši, je v se domenjeno in dogovorjeno. Marškerada je, katero praznujemo. — Sedaj pa k važnejšim stvarem. Naslednji teden odpotujem. V Koenigsbergu pripravlja pruski princ Ferdinand vse potrebno, ndan .sein ga pase-til, da bi se malce porazgovorila o •skupnih dijaških letih. Njegove plavola.-ke ni bilo doma. On pa je sedel ovit v volneno ruto in je i-mel steklenico ruma na mizici. "Kaj si sam, Pavle?' '— "Ela je v kinu." "Sama?" — 14Ne vprašuj tako bedasto, dragi moj." — 44 AH ji zaupaš 44Zaupnost je najboljša podlaga vsakemu dobremu zakonu."— 4'-laz sem mislil, da je to ljubezen." _ "Tudi ljubezen." Prižgal sem .si Pavlovo liavano in si nalil šilce ruma. . 44To je lepo, da mi hočeš delati druščino." me pohvali potem. "Ra l, ako boš odkritosrčen z menoj. Glej, od vseh najinih znancev .si ti zdaj najdalje poročen. — Ali si zares zadovoljen v tem stanu ? Kolikor vem in znam, si ti edini srečen." 4'Človek je zmeraj .srečen, ako je .spoznal resnobo zakona," ^e globokumno odreže. "Jaz si še po stari navadi vsak večer dajem račun o tem, kako .sem se čez dan vedel napram sebi in drugim. Dnevnik pišem, dragi prijatelj. Ako potlej v dajših presledkih prebiraš svoje vrstice, šele natanko .spoznaš. kakšen krst si prav za prav, in se potrudiš, da se iznebiš .svojih hib in pogreškov. Tako se navadiš .spoštovati pravice in slabosti svojega bližnjega. Toliko ueprist ranost i mi menda prisojaš, da sem dočLsta pravičen. V svojem sedemletnem zakonu .sem ugotovil. da imam na svojem rovašu več prestopkov nego moja žena." 44Kako to?" Pavel se je abotno namuzal. 44Vedi. prijateljček, da Ela tudi piše dnevnik. Slučajno 1 sem ji prišel na sled, ko .sem bil [ pred petimi leti nekaj Ijubosu-; men in sem — lahko mi rečeš pod-I lež — si dal napraviti poseben ključ od njenega predala. Odtlej j sem vedno na višku. Ela je prostodušna kakor otroče, vse izblebeta in — Bože mili — kaj je že ime-' nitnega doživela! Saj se že izpoveduje, če ji kak moški sploh samo ugaja. V štirih letih se je to enkrat primerilo. Mene ljubi. Kaj me tako trapasto gledaš! Vsak dan čitam. In pri tej priliki zvem tudi njene žcljiee. Lahko si misliš, ima me za pravega čarovnika, če se ji zopet kedaj uresniči skrita želja, ki je jaz niti slutiti ne mo-"vaj .sem ji podaril nov sivkast klobuk. To je bilo veselje, ti rečem. . . Sicer pa, meniš li. da ženski ne gre toliko zaupati, da bi jo pustil samo v kino?" "Ne vem, Pavle." "Potem takem mi lahko storiš uslugo in greš ponjo. Mogoče je bolje tako. Jaz se moram paziti zaradi svojega prehlada." Kajpada sem z veseljem odšel pred kino. Od neoženjenca se je njej moj korak zdel neznansko pozoren in hvaležno se mi je smehljala, ker jo je ponoči strah. Domov grede sem jo pazno motril od strani. 1st in i t o, golob je sivi klobuk ji je izborno pristal in sam ori sebi sem razmišljal, da bi tako nrčkana ženska kot Ela celo zakrknjenega samca lahko zvodila v zakonski jarem. "Ali vam je všeč moj klobuček?" je pričela. Ne da bi bila o-krenila glavo, je takoj opazila, kako .se pasejo moje oči po njej. 44 Da golobja sivina je zdaj v modi. Zdaj si bom zaželela še prikladno obleko." "Je li to tako lahka reč?" 4'Je. Človeek kar napiše. Vedite namreč, da meni za take stvari ni treba nikoli prosjačiti in moledovati. Zgodi se kar čudt*ž. Željo napišem v dnevnk. in Pavel me preseneti z uresničitvijo. Kes blaga duša." 14 Potem takem mora skrivši brati vaš dnevnik." — "Seveda." — 44 In to trpite ?" — " Eh. saj ni nič takega." — "Ampak zapisnik lepe gospe..." "Oh, saj pišem samo to. kar sme brati." — '"Izvrstno! Pa vam izvrši sleherno željo?" — 44Kajpada, ljubi prijatelj. Bog ve. on ima na svojem računu zmerom dovolj grehov, kar mi daje premoč in pravico do zahtev. .. Samo v duev uiku moram na to namigniti." 4 4 Ampak, odkod pa veste, kaj se pregreši Pavel čez dan ?" sem pri-•el znova. Plavolaska se je 2\on-ko zasmejala moji preproščini. 44Pomislite, saj tudi on piše dnevnik." se je hahljala razposajeno, 4 4 in še do danes ne ve, da imam ponarejen ključ od njegove pisalne mize." Na sliki vidite znanega kinematografskega igralca Charlie Chapli-ua, njegovega sina, njegovo ženo in njegovo taščo. — Kaj je bilo to? — je vprašal nato presenečeno. — Svet kralja je pameten, — je odvrnil Gudovič poparjeno. Peter je pričel hoditi gorindol. — Ne, — je rekel nato odločno. — Mene mrazi. Napravi luč. Gudovič jc potegnil zastore na stran. Blesteče je zasijalo jutranje solnee v dvorano. Peter je stopil k oknu. — Tukaj leži moje carstvo, — je rekel zamišljeno, v sainogovo-| ru, — stezajoče se daleč proti iztoku. Bomo videli. Kakih trideset < ali štirideset let bom še iztezal svojo roko nad njim. In kaj bo potem moje življenje? In ti ali boš tedaj srečnejši kot si danes? Naenkrat pa je skočil nazaj, tako močno so zažvenkctalc šipe. ! Preko zaliva je zadonelo grmenje topov. — Kaj je to? — je vprašal car ter prebledel. — Topovi, — jeo d vrnil Gudovič, ki se jc sam prestrašil. — Odkod? — Vse kaže. da prihajajo iz Petrogrdu. — jc odvrnil priboč- I rik. Peter se je naslonil na mizico s kartami. — Čudno, — je mr-' mral. Zunaj je zadonel klic straže: — Stoj! Kdo tu? — Kmet dviga pismo, — je sporočil Gudovič. ki je hitro stopil ( k oknu. Bil je isti kmet. katerega je prehitel praski poslanik. — Poglej, kaj hoče, — je uki-zal car mučno. Ko je odhitel Gudovič ven, je zadel na Elizabeto liomanovno. Zamenjala je obleko ter si uredila lase. j (Dalje prihodnjič.) '__ ZNANI IGRALEC IN NJEGOVA DRUŽINA GLAS NAKOPA, 27. NOV. 1926 BODIMO POPUSTLJIVI! Vemo, da Je dobro urejena hrana poglavitni po t.-of. :,ko hočemo biti zdravi. Toda Zahvalni dan pride samo enkrat na leto. To je pravi ameriški p-aznik. Prvi Zahvalni dan so obhajali očetje pilgrjtn; v Plvmouthu Icla 1621. Prav lahko se j< mogoče preveč najesti takega dne, tod; Trinerjevo grenko vino bo popravilo takoj škodo. Poskusite Triner-! jevo grenko vino in čudili se boste j kako ste sploh mogli biti kdaj brez njega. Ena steklenica $1.25; vzorčne steklenice pošilja proti plačilu 3.5 centov Joseph Triner Company 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Triner's Cold Tablets (30 centov v vsaki boljši lekarni) so zdaj v sezoni. __— Artv't. REFORMA KOLEDARJA Pred dvema letoma je Društvo narodov določilo posebno komisijo. ki naj preštudira reformo koledarja, da jo potem predloži Društvu v pretres. Ta komisija je te dni zaključila anketo in sestavila niz predlogov. V tej komisiji komisiji so bili zastopani razen članov Društva narodov papeška stolica, carigarj-ski patrijarli in anglikanska cerkev. Tekom dveh let proučevanja koledarskega problema je dobila komisija nad 180 načrtov za reformo, od njih 33 iz Francije, 27 iz Zed in jenih držav, 24 iz Nemčije, ' a iz Anglije samo 5.. V splošnem se more reči. da anketa ni rodila pravega uspeha, čeprav je imela časa celi dve leti. Zakaj iz njenega poročila je razvidno, da sama ni vedela' prav, za kateri načrt naj se odloči. Kakor iznano, izvirata poglavitne hibe današnjega koledarja iz dejstev, da so meseci med seboj različno dolgi in pa, da določni tedenski dnevi diferirajo v posameznih mesecih in letih. Prva hiba je celo tolikšna, da jo številne banke skušajo obiti pri računanju obresti s tem. da uporabljajo fiktiven koledar dvanajstih mesecev po trideset dni. Med mnogimi predloženimi sistemi. ki skušajo več ali manj radikalno odstraniti obstoječe hibe v današnjem koledarju, je komisija povdarila posebno dva reformna osnutka. Po prvem naj bi se leto razdelilo v štiri med seboj popolnoma enake trimestre, kojih vsak bi sestojal iz dveh mesecev po 30 dni in enega po 31 dnih. 36."», oziroma v prestopnem letu tudi: 366. dan bi ostala brez datuma in | bi oba dneva veljala kot prazni-j ka. Ta dneva naj bi se ostavila koncem leta ali pa koncem prvega j polletja. i Po drugem sistemu naj bi bilo j leto razdeljeno na 13 mesecev po I 28 dni (4 tedne) plus en dan brez datuma. Dobrota tega načrta je. da bi bil iste dneve v mesecih in letih vedno isti tedenski dan. N. pr. če bi bil 7. aprila 1927. četrtek, bi bil takisto četrtek 7. januarja. februarja, decembra itd. leta 1927.. 1928., 1930. itd. Nasprotno pa ima ta načrt hibo, da se ne da deliti v četrtletja in polletja. Skratka, komisija se torej še ni definitivno odločila in se je zaenkrat omejila zgolj na poročilo, ki ga stavba v pretres celokupni inte-resirani javnosti. V eni stvari pa smo ipak na. čistem. Komisija namreč zahteva v soglasju s cer-kevnimd oblasti, da mora biti v slehernem refornem načrtu, ki naj ima iarleda, da bo sprejet. Velika noč je določena na nedeljo, ki sledi drugi aprilski soboti. ADVERTISE in GLAS NAHODA 1. decembra: Mauritania, Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 2. decembra: Ue Giasse, Havre; Westphalia, Hamburg; Luetzow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson, Trst. 4 decembra: Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 9. decembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus. Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg; l,a Savole. Havre; President itard.ng. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Itochamheau, Havre 27. decembra: Pari«, Havre: Olympic. Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. | s aIToTTn iTreko •/. • srromniini parniki na oije I PAIilS 4. dec. — 27 decembra. |FKAi:CE 8. jan. — 29. jan.' j HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČtl j j Kabine tretjega razreda z umivalniki' in tekočo v».Ui> za 2. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. j Srmch, J&ie | 19 STATE ST , NEW YORK _ali lokalni agentje. | Pcslal ženo in otroke zopet domov. Neka mlada Poljakinja z desetimi otroci je odpotovala včeraj nazaj v Evropo s parni ko m Beren-garia. Ona je žena premogarja Scigvela iz Laudsford, Pa. in celo družino je poslal mož nazaj v Evropo, kjer bo ostala, dokler ne bodo otroci dosti veliki, da služijo sami v Ameriki svoj kruh. ŽID — DIVIZIJŠKI dE SER AL V FRANCIJI Kot poročajo iz Pariza jo bil i-menovan kabinetni šef v francoskem vojnem ministrstvu, brigad-ni general Ca renče za divizij.ske-ga generala. Carence je Žid, Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namonjon potovafl t atari kraj, Je potrebno, da Jo pnn-Cen o potnih Hstth, prtHagl In drugih stvareh. VbIp<1 nase dolgoletne Izkušnje Vain mi zamorpmo dali najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljanl lamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washinjjtona, bodisi za eco leto ali 6 mesecev In se mora delati pro I fin J o vsaj pn mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ | veljavo 31. julija, 1926 se nikomur ! več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posllec j osebno, bodisi v naj bližnji naselni-j Skd urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem rtariSe in otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Amerlfiki džavljani pa sam ore jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili gtetl v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno podvs&mete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 88 CORTLANDT ST, NEW YOBK 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; Pre*. Roose\eit, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: E>e Grasse. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trat. Z. januarja: Berengarla, Cherbourg; Franc«. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen. 15. januarja: Pails, Havre; Aquitanla, Cherbourg. 22. januarja: Homeric, Cherbourg; Republic, Ch^rhourc. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Trat. 27. januarja: Rochambeau, Havre; Thurlngia. Hamburg. 29 januarja: Majestic. Cherbourg; Franrp. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. V IN XZ JUGOSLAVIJE preko hamburga RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCH LAN D HAMBURG KaSl parniki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA TOO OSEBNIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln