Poštnina plačana v jatotial
Leto LXXL, št« 236
Ljubljana, četrtek M* oktobra
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — InaeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 8 Din 3. večji inaerati petit vrsta Din 4.-—. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: SUS. 31-23, 21-24. 31-25 in 8US
Podružnico: MARIBOR, Grajski trg št. 7— W0¥O MESTO, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: St u isfin >ayer jeva uttca 1,
Kocenova a*. 2. telefon st. 100 — JKSEOTCBfc Ob
braafinica v Ljubljani st. 10-S51
K 66; 10L
Živahna diplomatska akcija:
Smernice za razmejitev z Madžarsko določene
Berlin in Rim sta se načelno sporazumela o
madžarske zahteve po razdelitvi Podkarpatske Rusije so bile za
Bukarešti
in Madžarsko — Poljsko-vrnjene — Neuspeh Poljske v
Praga, 20. okt. br. Glede obnove pogajanj z Madžarsko še vedno ni popolne jasnosti. Zadnje dni se razvija med prestolnicama obeh prizadetih držav in prestolnicami velesil ter drugih zainteresiranih držav živahna diplomatska akcija, ki naj bi pospešila obnovo pogajanj in dovedla do rešitve češkoslo-vaško-madžarskega spora po poti neposrednih pogajanj. Češkoslovaška je ponovno izrazila svojo pripravljenost za nadaljevanje pogajanj, vendar pa pod pogojem, da ostanejo ta pogajanja v okviru načel, določenih z monakov-skim dogovorom. V tem smislu je češkoslovaška vlada izdala nove predloge, o katerih je obvestila vse štiri velesile in tudi druge zainteresirane države. V praških krogih pričakujejo, da bo prišlo do odločitve še ta teden.
V poučenih krogih smatrajo, da je bil zlasti včerajšnji dan odločilne važnosti. Po diplomatskih razgovorih zadnjih dni je prišlo včeraj do številnih intervencij. Češkoslovaška je intervenirala po posebnih odposlancih v Berlinu in Varšavi, poljska vlada pa v Bukarešti in Budimpešti. Ker bodo na ta način razčiščena stališča vseh zainteresiranih vlad, pričakujejo v praških krogih, da
bo že v prihodnjih dneh prišlo do odločitve glede nadaljevanja pogajanj z Madžarsko, odnosno glede načina rešitve češkoslovaško-madžarskega spora.
Po tukajšnjih informacijah je odločitev glede razmejitve med ČSR in Madžarsko že padla. Rim in Berlin, ki sta zaradi svojih interesnih področij na tem najbolj zainteresirana, sta se sporazumela glede smernic, ki naj se jih pri nadaljevanju pogajanj držita Praga in Budimpešta. O tem so razpravljali včeraj tudi v Berchtesgadenu na sestanku med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in delegati slovaške in podkarpatske vlade. Kolikor se je moglo izvedeti, sta Rim in Berlin odklonila madžarsko-poljsko zahtevo po skupni meji in po razdelitvi Podkar-pat-.:e Rusije. Dosežene so bile tudi še nekatere druge korekture v korist Češkoslovaške.
V praških političnih krogih pričakujejo, da se bodo sedaj nadaljevala neposredna pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo ter da bodo potekala gladko, ker bosta obe delegaciji imeli že sporazumno določene smernice.
umnnija je zavrnila eckove predloge
Bukarešta, 20. okt. br. Poljski zunanji minister polkovnik Beck se je včeraj docela nepričakovano pripeljal v Rumunijo na razgovor z merodajnimi rumunskimi činitelji. Spremljala sta ga rumunski poslanik v Varšavi in poljski poslanik v Bukarešti, na meji pa ga je pričakoval rumunski zunanji minister Petrescu Com-nen. Oba zunanja ministra sta skupno nadaljevala pot v Galac, kjer je bil Beck sprejet pri kralju Karolu. Razgovori z rumunskimi državniki so trajali ves popoldne do pozno v noč, ko se je Beck zopet odpeljal nazaj v Varšavo.
V dobro poučenih rum unskih krogih zatrjujejo, da je bil namen Beckovega potovanja v Bukarešto pridobiti Rumunijo za razdelitev Podkarpatske Rusije. Poljska je predlagala, da Rumunija pristane na njene skupne meje z Madžarsko potom aneksije Podkarpatske Rusije in dela slovaškega ozemlja. Poleg jamstva, da romunske meje na zapadu zaradi tega ne bodo ogrožene, je ponudila Poljska rumunski vladi tudi del Podkarpatske Rusije, po katerem teče železnica, ki veže rumunski mesti Saturn um in Maramureš. Zunanji minister Beck je v razgovorih v Galacu po-
Ttidi vabljive ponudbe Poljske niso omajale romunskega stališča, da mora veljali pravica tudi
za ČSR
udarjal, da želi Poljska definitivno normalizirati razmere v Srednji Evropi in da je zato potrebno, da se vsa sporna vprašanja takoj rešijo. Poljska želi tudi v bodoče živeti v najlepši skladnosti z Rumunijo, obenem pa, zvesta svoji tradiciji, tudi v čim tesnejših prijateljskih odnošajih z Madžarsko. Po poljskem mišljenju je rešitev vpra sanja definitivnih meja Češkoslovaške zelo nujna in se mora takoj rešiti. Napetost med Madžari in Slovaki in razpoloženje, ki vlada v Podkarpatski Rusiji, zanima v prvi vrsti Madžarsko, Poljsko in Rumunijo.
Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je odgovor romunskih odgovornih krogov negativen. Predlog g. Becka je bil v celoti odklonjen. Službeni rumunski krogi poudarjajo, da Rumunija med sedanjo evropsko krizo ni storila ničesar, kar bi otež-kočilo akcijo za ohranitev miru. Zato Rumunija z začudenjem gleda neke romantične poizkuse in čudne akcije, ki nimajo nič skupnega s pravico. Teh poskusov pa ne more odobravati kljub želji, da se ogne novim komplikacijam. Romunska vlada je ob priliki sklepanja zadnjih pogodb s sosedi dala dokaz svoje miroljubnosti in pokazala trdno voljo, da šeli živeti z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Zato se ne sme dvomiti o dobri volji Romunije, toda Rumunija se zaveda svojih pravic in dolžnosti in če bo potrebno, se bo slišal tudi njen glas. Mirovne pogodbe iz leta 1919 so bile sklenjene na podlagi samoodločbe narodov in to dejstvo mora Rumunija energično poudarjati, tembolj, ker so ta načela potrjena s stališči, ki jih zavzemata Hitler in Mussolini. Rumunija želi s sosedi najboljše od noša je pod pogojem, da ne bodo ožkodovani njeni življenjski interesi. Prav tako pa želi, da se priznajo tudi živijenski interesi Češkoslovaške, ki Je že itak doprinesla za mir neizmerne žrtve ln bi bilo skrajno krivično, če bi se brez potrebe že bolj okrnila in s tem onesposobila za samostojno življenje.
lajava Becka po razgovorih:
„Od ČSR ne zahtevamo ničesar več!"
Bukarešta, 20. oktobra. Poljski zunanji mfntatfr je pred odhodom sprejel novinarje m jim dal krajšo izjavo, v kateri je poudaril med drugim, da Poljska ne šahtova nobenega ozemlja več od Češkoslovaške, da so odnosa* med Varšavo in Prago sedaj urejeni in da je odšel na željo poljske vlade v Inozemstvo s namenom, da
vlad glede na Jo t ta
Polkovnik Beck
Bukareata, 20. oktobra. (Rador). Po razgovorih, v Galacu je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Ob obisku poljskega zunanjega ministra Becka sta polkovnik Beck in njegov romunski tovariš Coranen v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva izmenjala svoje poglede o mednarodnih vprašanjih, ki trenutno zanimajo obe državi. Poljskega zunanjega ministra Becka je sprejel v avdijenci tudi kralj Karol H,
Nemško-italijansko posredovanje
Berlin, 20. oktobra. (DNB). O razgovorih slovaških zastopnikov z nemškim zunanjim ministrom je bilo izdano tole uradno sporočilo:
Zunanji minister Ribbentrop je sprejel včeraj popoldne v Monakovem predsednika slovaške vlade dr. Tisa ter ministra Tur-čanskega hi notranjega ministra avtonomne podkarpatske vlade Barčinskega. Ti razgovori, do katerih je prišlo na predlog praške vlade, zbujajo nado, da bo nemško in italijansko posredovanje pripomoglo | k rešitvi madžarskega vprašanja v CSR.
Intervencija Sidorja v Varšavi
Bratislava, 20. okt. br. Včeraj je s letalom odpotoval v Varšavo predsednik slovaškega narodnega sveta narodni poslanec Sidor. Kakor se doznava, je njegova naloga prepričati merodajne kroge v Varšavi o upravičenosti slovaškega stališča v sporu z Madžarsko. Slovaška ljudska stran ka je že dolgo vrsto let v dobrih odnošajih s Poljsko, ki je doslej vedno podpirala njena avtonomistična stremljenja. Zato so v slovaških krogih prepričani, da bo tudi tokrat pokazala razumevanje za slovaške interese in da bo uvidela, da so madžarske zahteve pretirane. Sidor je imel včeraj dva dolga razgovora s pomočnikom poljskega zunanjega ministra, danes pa se bo sestal z zunanjim ministrom Bečkom, ki se popoldne vrne iz Rumunije.
Oddaja orožja na Slovaškem
BRATISLAVA. 20. okt. e. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je odredil, da mora vse civilno prebivalstvo v 24 urah izročiti vse orožje policijskim oblastem. V Košicah morajo poleg civilnega prebivalstva oddati orožje tudi trgovci z orožjem in municijo.
Problem Podkarpatske Rusije
Kalno sami gledajo na položaj
Praga, 20. okt. e. Dopisnik beograjskega »Vremena« poroča svojemu listu;
Vprašanje Podkarpatske Rusije je eno najvažnejših vprašanj evropske politike. Ne gre za 700.000 ubogih ljudi v gospodarsko zaostali Podkarpatski Rusiji, marveč za politične dogme in doktrine v odločujočem momentu raznih političnih koncepcij. Gre za prometne vozle največje važnosti, gre za stvari sedanjosti, pa tudi za sliko odločilne bodočnosti. Glasilo Pod-karpatke Rusije »Sloboda« v včerajšnjem članku ne govori več, da gre samo za Pod-karpatsko Rusijo. List, katerega članke piše magr. Vološin, znani uniatski duhovnik, ki že 20 let deluje na narodni probudi, popolnoma jasno postavlja vprašanje ukrajinskega naroda. Poudarja, da bo oni, ki bo udaril na etnografske meje Podkarpatske Rusije, zašel v spor z ukrajinskim
narodom, ki ni majhen, z narodom, ki Šteje 45 milijonov duš. Kakor znano msgr.
Vološin v zadnjih letih s članki in predavanji ter s prosvetnim delom pripravlja ukrajinski narod, ki živi kot velika manjšina na Poljskem in kot pretežna večina v Sovjetski Rusiji, ker je samo od prosvetnega in kulturnega dela odvisno nacionalno delo v duhu Tarasa Sevčeka. Pod-karpatska Rusija s svojimi 500.000 Rusini bi lahko postala Piemont ukrajinskega naroda. Nemci, ki so sedaj arbitri srednje Evrope, sami žele, da ostane P odkar-patska Rusija pod Češkoslovaško, pod državo, ki bo v bližnji bodočnosti zelo naklonjena Nemčiji. P od kar patska Rusija bi lahko služila kot grožnja in platforma napram politiki Sovjetske Rusije, kakor tudi za izhodišče Nemčije v Besarabijo in za ideološko vojno proti boljševikom.
I    Nj. Vis. knez Arsen |
Pariz, 20. okt r. Včeraj ob 13.30 je umrl v svojem domu v Parizu armijski general jugoslovenske vojske Nj. Vis. rosti 79 let. Pokojnik je bil oče Nj. Vis. rosti 79. let. Pokojnik je bil oče Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in brat kralja Petra I. Zaradi njegove smrti je proglašeno na jugoslovenskem dvoru 12 tedensko dvorno žalovanje.
Žalostna vest iz Pariza pomeni hud udarec za našo kraljevsko rodbino, v prvi vrsti pa za prvega kraljevega namestnika Nj. Vis. kneza Pavla in njegove svojce. Prebivalstvo Jugoslavije, ki je s kraljevskim domom tako tesno povezano, da čuti ž njim kot svoje vsako srečo in vsako nesrečo, vsako radost in vsako žalost, tudi pri tem udarcu usode toplo sočustvuje s knezom namestnikom in vso kraljevsko rodbino. Knezu Arsenu bo odmerjen časten in trajen nrostor ne le v jugoslovenski zgodovini, temveč tudi v srcu in spominu jugoslovenskega naroda.
Knez Arsen se je rodil 4. aprila 1859. v Temišvaru. Dovršil je licej Louis de Gran-de v Parizu in Konstantinovsko šolo za častnike v Rusiji. V francosko vojsko je stopil leta 1881. Leta 1887. je bil povišan v ruskega konjeniškega podporočnika, v kapitana leta 1898. a v polkovnika leta 1905. Brigadni general je postal leta 1914. Za generala srbske vojske je bil imenovan leta 1912. Bil je poveljnik konjeniške divizije v letih 1912 in 1913. Udeležil se je francoskega vojnega pohoda v Tonking leta 1883, leta 1889 pa se je udeležil kot častnik tujske legije alžirske vojne. Leta 1904 se je udeležil japonsko-ruske vojne ter se je zlasti odlikoval v bitki pri Mukdenu. Prav tako se je aktivno udeleževal balkanskih osvobodilnih vojn ter se odlikoval v bojih pri Kumanovu, Bitolju in Bregalndci. Leta 1912 je dne 16. okt. s svojimi četami osvobodil Veles, a sedem dni kasneje Prilep. V svetovni vojni se je boril na poljskem bojišču ter se odlikoval v bitki pri Varšavi in Rigt Knez Arsen je bil sin vladajočega srbskega kneza Aleksandra. Leta 1892 se je oženil s princeso Avrovo Demidov. Zakon je bil ločen leta 1895.
Volitve prezidenta odgođene
poljski zunanji mlnf***" m eden najvnetej-
20. okt. br. Uradno poročajo: Kar m končno določitev novih držanih meja še niso zaključena In Je to vprašanje še vedno odprto, ni sklicati narodnega predstavništva no določenem roku ▼ svrhe izvolitve veča presidenta republike. Vse vesti ta kombinacije, po katerih naj bi se bile politične stranke *e sporazumele dede smernic za volitev prtiidenU republike in da bi bfle se dogoroijene kake konkretne kandidature, so
Kljub temu pa se nadaljujejo krogih posvetovanja
nju.
v poMt*e-o tem vprafla-
dr. Preiss se je iz osebnih razlogov odrekel, ravnotako je umaknil svojo kandidaturo tudi veieinduetrijalec Bat'a, a bivši znauistraki predsednik dr. Hodža je odklonil ponuđeno kandidaturo iz zdravstvenih razlogov. Zatrjujejo, da so Je na včerajšnji seji predstavnikov strank govorilo o kandidaturi sedanjega zunanjega ministra dr. Chvalkarakegn. Nadalje se imenujejo kot kandidati češki knez Schwar-aentierg, predsednik parlamenta in bivši predsednik vlade Malvpetr, mdustrijec Nar-ton-Dobenak m končno tudi sedanji mim-notranJBi del Qerny, ki Je bil in
eden najstarejših srbskih politikov, vodja bivše radikalne stranke in eden Izmed voditeljev beograjske združene opozicije, ki prav tako sodeluje v volilnem bloku opozicijskih skupin
Volilni manevri
in falzifikati
Kako je z Uronovićevo izjavo
Glasila Kopitarjeve ulice so včeraj in danes servirala svojem čitateljem prvo volilno senzacijo: Nikola Uzunovič, častni predsednik JNS je obsodil sporazum JNS
z združeno opozicijo in toliko, da ni svetoval pristašem JNS, naj gredo v tabor
Kopitarjeve ulice. Toda ta volilna raca je bila kaj kratkotrajna. Takoj, ko Je »Vreme« prvo objavilo t> izniisljotmo, Je g. Uzunovič sporočil predsedniku JNS, da pri njem ni bilo vobce ni kake konference v smislu o rii en jenih vesti in da tudi nobeden izmed udeležencev mišljenega sestanka, ki jih listi navajajo, nI dal nobene take ali slične izjave. Eden izmed udeležencev tega sestanka, ki bi se bO tudi izrekel prut1. «oTilnemu sodelovanju JNS z združeno opozicijo bivši narodni poranec Vlada Mile ti c, je danes dopoldne prijavil glavnemu c c51 »oru JNS svojo kandidaturo v srezu Sok o banja. V ostalim, pravi Nikola Uzunovič v svojem sporočilu, večina udeitžencev dozdevnega sestanka ki jih listi navajajo, nima z Jugoslovensko nacionalno stranko nikako zveze.
Ne pozabite«
da je samo še par dni časa za
. reklamacije
Zato se nemudoma prepričajte, ali sto vpisani v volilnem imeniku, ker sicer ne boste imeli volilne pravice. Poglejte tudi, če so vpisani vaši znanci, in če niso, jih na to opozorite ! Vse informacije dobite v tajništvu JNS.
Ne odlašajte, storite to tafcoi!
Kuluk v Nemčiji
Berlin, 19. okt. br. Maršal Goriog je kot vodja nemške štirilctkc izdal odlok o uvedbi začasne prisilne službe, nekakega kutaka. Po tem odloku imajo državne obiasri v primerih nujnih državnih potreb ali elementarnih katastrof, kakor so poplave m slično, pravico vpoklicati k prisilnemu deki vsakega nemškega državljana. V gotomh primerih se lahko pritegnejo rodi inovemci
Bolezen Ata Turfca
ANKARA, 20. okt. e. Sooči bil iadan o adravetvenem stanja KemaJa Ata Turka naslednji bilten:
Splošno stanje je boljSe. žua t08, dihanje 20, temperatura 36-9-
Postani tn ostani član Vodnikovo družbe!
Borzna poročila*
20. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.7«, London 21. New York 439.50, Bruselj 74.30, MIlan 23.15, Amsterdam 239.40, 176.25, Praga 15.15, Varšava 82.62,
Vlomilci v oblasti ženske
s pofdaB
o
mnogih nino po
20.
amo že pinli ob je oappSsl Bajt last-nTjega in nfSSPSJfc po-
močnikov so se ljađje bali zlasti po napadu na posestnika Pišeka Ivana ▼ Veliki KostrevnicL Včeraj se je Jakopin s tovariši zagovarjal pred sodniki maloga sonata, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Fran Gorečan, obširno obtožnico je zastopal .....waliit   državnega  tožilca g.
Fran Sever.
Osem obtožencev je sedelo na zatožni klopi, in sicer Anton Jakopin, posestnikov sin iz Potoka, Alojz Jakopin, posestnikov sin iz Bukovice, Anton Valentinčič, rudar iz Trbovelj, ki je bil desna roka Antona Jakopina na vlomilskih pohodih, delavec Franc Brčon iz Brezovice, najemnica Marija Brčon iz Brezovice, Jernej Marolt iz Unanjarjev, Alojz Marolt in Jožef Hauptman, ki je na prošnjo vlomilcev shranil nekaj stvari.
Glavna krivca Jakopin Anton in Valentinčič sta priznala vsa dejanja, le v nekaterih točkah obtožnice sta se naredila bolj nedolžna, češ da ni bilo »tako hudo«, kakor trdijo priče. Priznala sta, da sta dne 3. decembra lani ponoči vdrla v hišo Ivana Pišeka v Veliki Kostrevnici, zanikala pa sta, da bi streljala pred hišo in tako ustrahovala Pišekove. da so se skrili na podstrešju, med tem pa sta ople-nila hišo in odnesla razne predmete. Pi-šek je dobil nekaj pokradenega blaga nazaj, ima pa še vedno 1200 din Škode. Vlomilca sta odnesla tudi 840 din v gotovini, spregledala pa sta tisočak, ki ie bil shranjen v omari, kjer sta vse hrskala.
Jakopin Alojz, Valentin^, Anton in Brčon Franc so v Zaborštu pri Stični ponoči vlomili v hišo Kovačiča Janeza in odnesli okrog 2000 din vredne predmete. Jakopin Alojz in Brčon Fran sta odnesla v Gornjem Vrhu pri Stični Jožefu BrČo-nu panj vreden okrog 100 din, JakoDin Alojz in Valentinčič sta 21 marca letos odnesla v Kremen jaku pri Primskovem Brigiti Grdin jestvin za 200 din. Jakopin Alojz in Jakopin Anton sta ukradla pred božičem   1.   1935.   v   Debečah   pri Stični
Ivanu Cegnarju jagnje vredno 40 din, Jakopin Alojz je okradel v Jastrebinku Gruma Karla, v družbi z Brčonom je lovil ribe v Sodražici v revirju ing. Ko-blarja Jakopin Anton in Valentinčič sta v gozdu ukradla Jožefu BrČonu 1200 din vredno svinjo.
Brčon Marija je obtožena, da je nagovarjala Jakopina Antona in Valentinčiča
k tatvinam, ju je skrivala pred orožniki in prodajala ukradeno blago. Oba Marci ta sta pomagala spraviti ukradeno svinjo v denar.
Važno vlogo je igrala v taj vlomilski družbi Brčočn Marija, ki so ji orožniki dali zelo slabo izpričevalo, osi da je udana nemoralnemu življenju, pijači in tatvinam. Eden izmed obtožencev je sploh zvrnil vso krivdo na to žensko. Rekel je, da ga je zapeljala in se mu udajala ter ga je na ta način imela v oblasti. Brčon Marija se je otepala vseh teh očitkov in je izjavila, da še poštenih fantov ni marala, še manj pa take falote, kakršen je obtoženec, ki je hotel vso krivdo zvaliti na njo.
Pišekovi so pod prisego izpovedali, da sta Jakopin Anton m Valentinčič res streljala pred hišo, preden sta vlomila Ko so Pišekovi začuli strele so se poskrili na podstrešje. Jakopin in Valentinčič sta vztrajala pri izpovedi, da nista streljala, temveč samo tolkla s kolom po polknicah. Pišekova žena je pa celo videla, kako se Je v temi posvetilo, reden je počilo. Ako kdo udriha s kolom po polknicah. se nikakor ne more posvetiti
Nekateri oškodovanci niso zahtevali povračila, temveč zahtevali samo strogo kazen za storilce Branilci dr Rant, dr Stanko Tomlnšek in dr Lulik so predlagali zaslišanje novih prič, senat je predlogu ugodil in razpravo preložil do 27. oktobra-
PO 8 LETIH OBNOVLJENA RAZPRAVA
Pred osmimi leti je bilo več železničarjev na zatožni  klopi, obtoženi so bili.
da so kradli režijski premog. Glavni obtoženec je bil obsojen na leto dni robije Po osmih letih je prosil za obnovo z>ro-cesa. zbral je dokaj dokazilnega gradiva, s katerim skuša dokazati da je samo manipuliral z državnim premogom, ni pa premoga kradel Železnica pred osmimi leti ni zahtevala nobene odškodnine, ker je pri skontraciji ugotovila, da ne pogreša premoga. Dokazovanje železničarja, ki je prosil za obnovo procesa, gre v to smer. da je samo zamenjaval slabši premog, katerega je dobival v dar, kakor njegovi tovariši, iz St Janža in iz Velenj. za boljši trboveljski premog. Tako so baje manipulirali z režijskim premogom tudi nekateri predpostavi i eni in po njihovem vzgledu so začeli »manipulirati« tako tudi
obtoženci Senat je sklenil zaslišati Se nekatere priče, nakar bo razsodil, ali se cb-nova procesa dovoli ali ne.
Pripravila se nova zabavna komedija
V soboto bo v dramskem gledališču premiera komedije
„Trideset sekund ljubezni"
Ljubljana, 20. oktobra Ime Beneuetti je postalo v zadnj h letih za veliko število evropskih gledališč pojem, ki je tesno zvezan K predstavo dobrega sodobnega komediografa, ki se je dvignil močno nad raven povprečnih piscev in čigar ime zagotavlja tako rekoč 2e v naprej uspeh. Njegova komedija »Rdeče rože« je zmagala na vseh odrih, kajti ob-č nstvo je spoznalo v delu slog, ki odgovarja sodobnemu okusu in ki ustreza želji po duhoviti in hkrati lahki zabavi. Prav na isti osnovi je zgrajena tudi njegova komedija »Trideset sekund ljubezni«. Ved-rost. južn jaška lahkota, ljubeznivost; majčkeno zelo udarne in v vsakdanjem ž vlje-nju preizkušene psihologije meščanske družbe, oziroma zakona je zgneteno brez vsake pretirane ambicije v zabavno dejanje. Na nevsiljiv, skoro bi dejali nehoten lahkoten način, prinaša ta vesela stvarca nauk, ki prav za prav ni nauk, temveč ugotovitev, ki nas vse prepr ča, kajti take in enake dogodke smo srečali Že vsi v življenju.
Za kaj gre ? Med vrsticami in med dejanjem je povedal avtor tole: Bog nas ob-vari žlahte, ki se vmešava v zakonsko življenje! Pozor pred »ljubeznivimi svakinjami«! Boj se tasta, generala, ki misli, da je tudi rodbina četa rekrutov! Ne omoži se z možem, četudi je dobričina in poštenjak, ako je omejen in brez lastne volje ter podlega vplivu žlahte! Boj se visokih, moralnih in etičnih zahtev, ki se bohotijo na gredah filistrstva, če nič ne stanejo kot samo lepe besede in svar-la, ki pa usahnejo, kadar stanejo denar. Boj se morale, ki je samo dotlej lepa, dokler ne spoznaš njene resnične vsebine, kajti tedaj se pogosto izkaže, da je zlo lepo in lepo zlo!
Lani smo igrali Svnekovo »Nočno službo«, dramo, ki ima za osnovo avtomobil-
sko nesrečo z vsemi tragičnimi in neprijetnimi posledicami, ki jih izvajata družba in zakon. Tudi v komediji »Trideset sekund ljubezni je pokretni in najvažnejši trenutek igre avtomobilska nesreča, toda tu z vsemi zabavnimi zapletljaji komedijskega sloga, z vsemi komičnimi paragrafskimi natančnostmi in sitnostmi. Benedettl ima to prikupno lastnost, da se zna na najbolj šarm anten in duhovit način z vso ljubeznijo jn prizanesljivostjo, ki jo je zmožen samo zelo kulturen in človekoljuben avtor, ponorčevati iz slabosti ljudi, zna pa obenem odkriti tudi vse njihove dobre lastnosti ter jih približati gledalcem na človeško topel in prisrčen način. Benedetti je komediograf, ki ima kljub vsej lahkotnosti sloga svojo nedvomno vzgojno vrednost, ki jo je občinstvo spoznalo in jo tudi ceni. V igri nastopajoče osebe, ki se kre-tajo v stanovanju in ordinaciji zobozdravnika Tulila Sirianija (Jerman) so: njegova žena G razi a (Danilova), v očeh zbrane žlahte sprva velika gresnica, potem plemenita žrtev v njihov finančni dobrobit, Piero (Kralj), ne povsem nedolžna žrtev avtomobilske nesreče, ljubezniva svakinja Geltruda (Gabrijelčičeva), tipična meščanska mama Giovanna (Nablocka), originalen zakonski par. ki praznuje srebrno poroko Eleonora (M Boltarjeva) in Gustavo (Gregorin). rodbinski poveljnik papa Ce-zare (Cesar), angel sprave v podobi odvetnika (Lipah) in še nekaj epizod; dve služkinji — Rosina in Martetta (Rakarjeva in J. Boltarjeva) ter zo*X)Zd ravnica (Slavče-va) in pacijent (Presetnik). Dejanje se godi v današnjih dneh v Rimu. Za ilustracijo okolja je poskrbel scenograf ing. arh. E. Fran z, komedijo pa je zrežiral prof. šest. Mata SI.
Simon Blatnik
pri Abrahamu
Velenje, 19. oktobra Te dni praznuje 50-letnico svojega plodnega in javnemu blagru posvečenega življenja g. Simon Blatnik, ugledni in priljubljeni posestnik in trgovec v Stari vasi pri Velenju. Pod njegovo bujno brado se skriva mladenški obraz, ki še prav nič ne razodeva 50-letnice. še manj pa g. Blatnik sam. saj nI v njegovem delovanju poti navzdol.
Jubilant je doma iz Slovenske Bistrice". Vroče narodnostne razmere tedanje Slov. Bistrice so že v zgodnji mladosti odločilno vplivale nanj in izklesale Iz njega zavednega in ne zprosnega narodnjaka ter agil-nega javnega delavca. Trgovine se je izučil v Poljčanah, tam se je pozneje tudi poročil z go. Elizo iz narodno zavedne De-tičkove rodbine. Potem se je pa začela njegova plodna in vselej uspešna pot v narodne, kulturne in gospodarske organizacije in društva. Široko obzorje in visoka inteligenca sta ga usposobila za delo med najširšimi plastmi ljudstva. Ko je prišel leta 1919 v velenjsko Staro vas, se je takoj udomačil in se z vso vnemo lotil nalog, ki so jih postavljale razmere po rojstvu nase narodne države. Velenje je bolehalo na pomanjkanju gospodarskih in kulturnih organizacij. S pomočjo majhnega kroga zavednih kmetovalcev je ustanovil Kmetijsko podružnico, kateri še danes predseduje. Tudi ob zibelki Rdečega križa je bil in je skoraj vseh 10 let njegovega obstoja njegov predsednik in skrbni vodja, živahno se zlasti udejstvuje v velenjskem Sokolu, ki ga šteje med svoje zaslužne £siBSfc3C£S$*. r>. ^ t r^s^Sfc drsMtm or-
ganizacijah postavlja g. Blatnik vedno tvor nega moža. Kot odličen poznavalec gospodarskih in vobče narodnih problemov prinaša na seje in konference jasnost in stvarnost. Neugnan v iskanju resnice si je nai jubilant pridobil širom nase doline in še daleč izven nje mnogo spoštovanja in ugleda. Zato njegovo hišo stalno oblegajo ljudje, ki iščejo pri njem nasvetov. On pa govori, piše intervencije, daje pobude za razne akcije v korist kmetu, obrtnikom in drugim.
Ob 50-letnici želimo g. Blatniku vse najboljše. Prepr* čani smo, da ta jubilej ne bo pomenil mejnika v njegovem ž'vljenju, prepričani smo, da je v g. Blatniku še polno neizčrpanih virov, še mnogo energij, ki jih bo tudi v bodoče stavljal v službo svojega
naroda.  G. Blatnik:   Na mnogu leta!
Kolesarskega tata so prijeli
Zidani most, 19. oktobra Zagrebške varnostne oblasti so obvestile naše oblasti o številnih tatvinah koles. Zato so naši orožniki natanko preiskali vsakega tujca s kolosom, če Ima v redu svojo kolesarsko legitimacijo ter mu pregledali tudi kolo, če odgovarja navedbam v BsU-nl. Ko se je včeraj dopoldne mudila oroS-niflka patrulja v Račici pri Loki blizu Zidanega mosta, sta orožnika postala poaor-na na nekega 181etnega mladeniča, ki ss je peljal s kolesom. Ustavila sta ga ter ?a legitimirala. Navedbe v legitimaciji ss niso ujemale s kolesom* zato sta mu napovedala aretacijo. Odpeljala sta ga na oros-nlško postajo, kjer so ugotovili, da se piše Lukač Jožef, star 18 let, po poklicu i krojač. Zadnje čase se Je pečal s krajo I
in prodajo koles po Sloveniji in na Hrvat* skem, zlasti v Ljubljani in Zagrebu.
Kolo, ki ga je ukradel v Sloveniji, Js odpeljal v Zagreb, ga malo popravil, izbrisal sledove pravega lastnika ter ga slednjič prodal, seveda pod osno. Nasprotno pa je kradel kolesa v Zagrebu tar jih prodajal v Sloveniji. Marsikdo bo morda prišel zdaj do svojega kolesa, ki mu je bilo ukradeno v Ljubljani ali kje drugje.
Po poizvedbah so nase oblasti drsnega tatu snoči s večernim vlakom odpeljala v Zagreb, kjer mu bodo temeljito izprašali vest. Verjetno je tudi, da ga bodo po-' tem poslali še ljubljanski policiji, kjer bo povedal, komu je prodal ukradena kolesa v Ljubljani.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 20. oktobra: Car Fjodor. Red A
Petek, 21. oktobra: zaprto
Sobota. 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera, Premierski abonma
Nedelja, 23. oktobra: ob 15. uri: Veriga. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: 2ene na Niskavuonju. Izven
★
OPERA Začetek ob 20. url
Četrtek, 20. oktobra: Gejša. Red Četrtek Petek, 21. oktobra: zaprto Sobota, 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B
Nedelja, 23. oktobra: ob 20. uri: Grofica Marica. Izven. Znižane cene ★
Prihodnja premiera bo v četrtek 27. t.
m. V režiji g. Zupana m pod takt rko g. 2e-breta se bo pela Smetanova opera >Poljub«, ki se odlikuje po visoki muzikalni vrednosti in izredni melodijoznosti. Opera ima dve dejanji, tekst je napisala p sate-ljica Krasnohorska in se dejanje vrši v čeških gorah blizu meje. >Poljub« spada med najbolj priljubljene in znane Smetanove opere. Premiera bo za premierski abonma
po reklamaciji morate biti po občini obveščeni, ali ste vpisani v vomm imenik ali ne. Ce ste bili filsanl v Volilni Imenik, preglejte vse podatka, e* ** strinjajo s vašimi. Državni uradniki Imajo volilno pravico tam, kjer službujejo, će so Vam potrebne ie druge informacij*, se obrnit« na krajevna organizacije JNS. Id so v vseh naših ohč*"nh ali pa na s resko tajništvo v Ljutomeru.
— Osja nadlega. Letošnje leto ni samo naklonjeno komarjem, temveč tudi osam, Ki jih najdemo povsod. Zelo nadležne so v kuhinji, kamor se kar vslpajo, ko jim
zadUH sadje, groarje aH pa sladkarije. Tudi v čebelnjake silijo, kamor znajo priti skozi najmanjše špranje. Niti najbolje opremljeni in zaprti čebeUnjakl jih ne zadrte. Tudi čebelam silijo v panje, da .le kaj« Čebele imajo z njimi mnogo posla, ker morajo stražiti pri Žrelih panjev, sicer bi se spustile kar v rojih nad nje. Mnogo so napravile ose letos škode po sadovnjakih, zlasti na hruškah, ki so jih načel* ter zgrizle, enako škodo so delale v vinogradih po grozdju. Tudi otroci se pritožujejo, da jih cse opikajo na paši, ker imajo svoja legla po travnikih.
Očeta Štirih otročickov
je zaklal
Na svoj štirideseti rojstni dan je moral umreti nasilne
smrti
Bizeljsko, 19. oktobra Po trgatvi se pri nas navadno začenja čas krvavih zločinov, ki jih je treba predvsem pripisovati škodljivemu vplivu alkohola. Do taksnega zločina je prišlo v nedeljo zvečer na cesti v Gornji Sušici Da Bizeljskem.
Franc iljaž. 401etni posestnik lz Gornje Sušice, je šel po cesti mirno domov. Pred hišo Antonije Balonov« mu je pripeljal naprej pijan kolesar, ki je zavozii na kup gramoza ter padel Zaradi tega se j* začel znašati nad lljažem, češ da ga je prevrnil s kolesa. Ko je Iljaž začel odgovarjati, ga je neznanec napadel, ga zgrabil za vrat ter mu izpodnesel noge. Ko je napadalec imel IIjaza pod seboj, ga je
zabodel 2 dolgim bodalom v desno stran prsi tako močno, da je bila rana smrtna.
Iz Celja
Dva fantovska pretep;
Brežice. 19 oktobra
V petek so se na vasi v Slogonskem po j kožuhanju stepli fantje. Pri tem boju 1e zadobil Kovačič Andrej na temenu glave dve precej veliki zevajoči ran', prav take je tudi zadobil rane na glavi škofea Ivan. Po boju so se fantje med seboj pobotali in tudi poškodovanci niso prestopkov javili oblasti. Kljub temu pa bodo vsi udeleženci pretepa in poškodovanca odgovarjali sodišču.
V petek ponoči so se stepli Bosina Ferdinand in Jože. Polovic Anton in Urek Blaž. Na povratku od ličkanja koruze v vas Gaberje so se pričeli prepirati in pretepati. Po stari navadi so govorili tud1 noži. Bosina Ferdinand je zadobil z nožem več ran v hrbet, dočim le bil ranjen Polovic Anton z nožem povratu in hrbtu. Oba sta bila odpeljana v brežško bolnico. Nadalje je bil zaboden v desno nosro nad kolenom Urek Blaž, ki pa se zdrav' doma. Ni znano, kdo je fante oklal.
Z Zidanega mosta
— Inspekcija Sole. V torek je ispiciral ljudsko šolo v Loki pri Zidanem mosru zastopnik banske uprave.
— Šolske vesti. Na ljudski šoli na Zidanem mostu sta zboleli dve učiteljski moči, tako da se vrši sedaj pouk po skrajšanem postopku. Enako manjkajo trije učitelji v Radečah, od katerih je eden na večmesečnem bolniškem dopustu. Zaradi tega sta združena 6. in 7. razred ter vzporednici v 4. razredu. Pouk v obeh tretiib razredih pa se vrši po skrajšanem postopku. Naprošamo vil jo šolsko oblast za namestitev potrebnih učnih moči.
— Odlikovanje. Za vestno službo in za usluge kraljevskemu domu, sta bila odlikovana komandir tuk. orožniške postaje g. Jože PangerSlč in podnaredmk g. \lbin Mlčič. Čestitamo! Orožniški kaplar g. Janko Pečular, ki je služboval nad dve leti na Zidanem mostu, pa je bil premeščen v Brežice. Simpatičnemu in vestnemu orožniku želimo vse najboljše na novem službenem mestu.
— Odpovedani sejem. V ponedeljek 01 moral biti v Loki običajni občinski sejem, ki pa je bil odpovedan zaradi parkljevke in slinavke.
Iz Ljutomera
— Stavbeno gibanje. Novo enonadstrop-no hišo si j* poleg Semičeve hiše zgradila Vinica raka zadruga, Z gradnjo te hiše in Gmrečnjakove, se je ta ulica nekoliko spo-polnila, seveda pa je v nji še mnogo stavbenih parcel.
— Bolezni. Bolezni, o katerih smo svoj-čas poročali, da so se pojavile, se niso dalje razvijale, zlasti nalezljive ne. Tako ni zdaj več nobenega primera davice in škr-latinke, dočim je malarija itak kronična bolezen. Te bolezni so se bile pojavile v krajih vzhodno od Ljutomera, zlasti v Medjimurju.
— Dar. Nam os u venca na grob pokojnega veletrgovca Alojza Krainza sta daro vala  trgovca Venčeslav Vilar  in Franc Sencar, Oba iz Ljutomera,   po   100 din CMD, ki se jima iskreno zahvaljuje!
— Delo na polju. Na polju je postalo živahno. Krompir je pospravljen, na njegovem mestu pa že poganja žito. Polje je polno ljudi, ker še pospravljajo koruzo ter žanjejo ajdo. Drugi zopet seje jo czi-mino, praše nakladajo buče, ter žanjejo koruzje. Lepo vreme ugaja kmetovalcu, da more v tem času spraviti svoje pridelke domov ter v lepo suho in toplo zemljo spraviti odmino.
— Seja čebelarjev. Akcijski odbor za zaščito čebelarjev ljutomerskega sreza bo imel svojo sejo v nedeljo 23. t- m. ob 9. na Običajnem mestu. Na dnevnem redu je mnogo aktualnih Čebelarskih zadev; nato naj podružnice pošljejo svoje zastopnike. Vabljeni so tudi ostali čebelarji. Predsednik,
— Reklamacije. Reklama c I Jska doba volilnih imenikov traja 00 25. oktebra. Pristaši JNS. prepričajte se na občini, ali sta vpisani v volilni imenik, V volilni imenik morate biti vpisani .če bivate eno leto v isti občini. Ce še niste eno leto v občini, v kateri bivate, morate biti v imeniku one občine, v kateri ste bili poprej. C* niste v volilnem Imeniku v tisti občini, kjer Imate za to pravico, zahtevajte, da vaz vpišejo v voMni imenik, sesti dan
—c O JugoSlovenih v svetovni vojni bo
predaval drevi ob oamih v veliki dvorani Narodnega doma divizijski general v p. g. Aleksander Belič iz Beograda. S lem predavanjem t> ootvorilo Ljudsko vseučilišče v Celju svojo novo sezono in bo obenem proslavilo 201etnico Jugoslavije Udeležite se zanimivega predavanja v čim večjem številu!
—C Lutkovni oder Sokolskega društva Oelja-Matice bo vp rizo ril v nedeljo 23. oktobra v Sokolskern domu v Gaberju lutkovno igrico v 4 .iejanjih >Gašperček pri kralju Viharju«. Opozarjamo na predstavo mladino in odrasle
—c Napad in ne»reca Te dni se je spri 33 letni posestnik Ludvik Žepek na Starih Slemenih pri Konjicah s svojim bratom Antonom. Anton je v jezi pograbil neki lesen predmet in udaril z njim Ludvika po glavi ter ga hudo poškodoval. V torek je padla 56 letna upokojena učiteljica Terezija Potočnikova iz Laškega tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c Nad 58.000 dinarjev že znaša vrednost doslej ugotovljenega blaga, ki je bilo ukradeno trgovcu VrečiČu iz njegove trgovine   v   Ulici dr.   Gregorja žerjava.
Celjska policija bo menda že v najkrajšem času dokončno razčistila vso afero, v katero je zapletena cela vrsta o#eb.
—c Olimp : Celje, v nedeljo 23. t. m. ob 15. se bo pričela na O lim povem igrišču v Gaberju podsavezna prvenstvena :ekma med Olimpcm in Celjem. Ker sta obe moštvi sedaj v dobri formi, bo njuno srečanje gotovo zelo živahno in zanimivo ter„bo privabilo mnogo gledalcev.
Iz Gornje Radgone
— Oživljen je    proti tuberkulozne lig*.
Predsedstvo tukajšnjega krajevnega odbora PTL je prevzel tuk. agilni zdravnik g. dr. Vinko cremosnik, na katerega pobudo je bila ista pred leti ustanovljena za Obmurje. Zaradi nesoglasja v odboru je to velevažno humano delo domala dve leti počivalo ter bilo sedaj na pobudo dr. Cremosnik a zopet oživljeno. Dosedanja zbirka prostovoljnih prispevkov in članarine prejšnjih iet je dosegla že lepo vsoto 21.000 din, kateri znesek je plodonosno naložen pri Občinski hranilnici v Gornji Radgoni. Krajevni odbor je podelil že več podpor bodisi v denarju ali živilih raznim jetično obolelim, pred vsem siromašnim slojem, bodoče njegovo delo pa bo osredotočeno pred vsem na to, da se čim prej ustanovi za te kraje prepotreben pro-tituberkulozen dispanzer. Vse prebivalstvo se naproša, da to započeto akcijo po svojih močeh čim najbolj podpre ter stopa v boj proti tej zavratui morilki
— Karambol. V torek proti večeru je vozil po banovinski cesti iz Gornje Radgone proti Orehovskemu vrhu mestni av-totaksi Freitag Konrad. Ko je vozil proti ćrešnjevcem, je pri posestniku Ivanu Korathu privozil izza ograje kolesar J., ki je Imel na kolesu naloženo tudi svojo izvoljenko, kar ga je brez dvoma zmotilo, da ni videl po glavni cesti prihajajočega avtomobila. Kolesar je zadel s kolesom v prednji del avtomobila ter je bil sunek tako močan, da je vrglo kolesarja in njegovo tovarJSico daleč vstran. Kolo je popolnoma zdrobilo, pokvarjeni pa so blatniki in svetilke avta, med tem ko sta kolesar in njegova spremljevalka zadobila le neznatne ogrebltee. Ta nesreča bodi ponovno v opozorilo vsem kolesarjem, da je eno kolo le samo za enega, nikakor pa ne za dva, ker so pri takih vožnjah nesreče zlasti na prometnih cestah neizogibne.
— Proslava 20 letnice Jugoslavije na ščavniski Soli. Učiteljstvo ljudske Sole ra ščavnici pri Gornji Radgoni je priredilo v nedeljo popoldne v šolskih prostorih ščavniške šole lepo proslavo 20 letnice Jugoslavije. Z izvirnim in pestrim programom, katerega sta naštudirala agilna učitelj in učiteljica KaateHc. je nastopila Šolska deca pod njunim vodstvom z lasnimi deklamacijami. recitacijo ter trode-janko. Občinstvo obsežne ščavniške doline, pa tudi od drugod je s svojo številno udeležbo poudarilo pomembnost proslave na severni meji ter s priznanjem nagradilo prireditelja, ki st« ponovno dokaza- , la da je zlasti moralni uspeh takih prireditev in pomembnih proslav mogoč tudi na podeželju. Pripomniti je treba, da sta zakonca KasteUc s precejšnjimi žrtvami uredila tadl za taka
Kljub temu je Iljaž z naporom zadnjih sil vstal ter se o tre sel napadalca Podivjanec je pa zopet pograbil smrtno ranjenega il-jaža ter ga pahnil v obcestni jarek. Zločinec je pustil svojo žrtev v jarku ter odšel * klici na korajžo, češ enega sem že spravil na oni svet in lahko še koga.
Domačini so na pijančevo kričanje postali pozorni. Kmalu so našli Iljaža močno krvavečega ob cesti in ga prenesli v Ba-lonovo hišo. Bil je tako ranjen, da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman, že čez četrt ure je izdihnil. V ponedeljek je bilo truplo sodno obducirano v mrtvašnici na Bizeljskem.
Po izpovedih Iljaža pred smrtjo so orožniki začeH zasledovati nekega Hrvata, ki je baje že aretiran. Prijeli so ga v Zagrebu.
podeželski  gledališki  oder. cisti dobiček te   prireditve je namenjen   za božičnico revne šolske  doce.  Prirediteljema še posebej čestitamo na doseženem jspehu.
(foeCeitticct
KOLEDAR Danes: Četrtek, 20. oktobra katoličani: Janez Kancijan
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nevarno poznanstvo Kino Sloga: Taras Buljba Kino Union:  Pomladna parada Sokolsko društvo Ljubi jana-Most« letna
skupščina ob 20. v dvorani kina Moste
Občni zbor akademskega krajevnega odbora Jadranske straže ob 17.30 v Trgovskem domu
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kura! t, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
<0§pod bita
Tako, zdaj sva pa v kal;, gospod urednik! Nakopala sva si vesoljno ogorčenje občestva zakoncev, ki uživajo raj že na lem svetu. Ali se ne čutite ogroženega? Kdorkoli pozna člane naseda uredništva* jim kaže zadnje čase svojo globoko zakonsko užaljcnost. Še tega je bilo treba, pravijo, da je začel vtikati nos v moje zakonsko življenje!
Saj vem, tudi vi ste se zamerili vsem zakonskim, podjarmljenim podunikr>m in sleherni vaš poročen znanec misli, da ste mislili nanj, ko ste ga pred dnevi prereše-tali pod sitom. Clo^-ek bi nikakor ne pričakoval, da so zakonci tako občutljivi. Sleherni, ki je čital oni dan »sito«, je zardel. Strela, no zdaj sem pa padel v časopisje! Po zobeh so začeli vlačifi mojo nesrečo* Lahko si mislite, da sem se Čutil tudi jaz prizadetega. Marsikaj imam na vesti, samo moja žena ima še nekoUko \'eč. Z.atO r.& nisem mogel več prcmag(n\iti ter sem vam napisal te vrstice v imenu vseh ogorčenih in prizadetih. Torej, če ste misliti name. gorje! Poslal bom nad vas — ne kuge :'n drugih šib božjih, temveč svojo ženo! Zdaj pa samo pomislite, če store Ifffl VSi prizadeti zakonci!
Ne, niti najfinejše sito. kaj sito. femveč /i/fer za bakterije — ni dovolj $ost. da bi vendar kaj ne kanih skozenj, če pišete o zakonu, zakoncih, taščah, tetah, čenčah in čivkanju na strehah! Torej..!
Z Jesenic
_ jVov grob. Po krajši, a mučni bolezni
je v 71. letu starosti preminJl g. Fran Je-rasa, železniški upokojenec in hišni posestnik na Plavžu. Na poslednji poti so ga spremili gasilci z Jesenic in Hrušice z zastavo, kovinarska godba pa je igrala turobne žalostinke. Za krsto in sorodniki se je vila izredno dolga vrsta prijateljev in znancev, sosedov in njegovih bivših stanovskih tovarišev. Bodi blagemu in simpatičnemu možu ohranjen lep spomin!
— Novo načelnlitvo Sokola Glede na bližnjo glavno skupščino Sokolskega društva Jesenice se je sestavilo novo na-čelništvo, ki so v njem naslednji bratje in sestre: načelnik Pristov Janez, podnačelnik in*. Lev Pipan In Sorgo Cvetko, načelnica Anica Hafnerjeva, podnačelnica Silva Po-harjeva. V prednjažkem zboru so poleg mladih moči tudi starejši in izkušeni pred-njaki in prednjakinje. PrednjaSki zbor bo priredil prednjaškl tečaj, razpisal tekme na orodju za članstvo in naraščaj ter posvetil vso pažnjo vzgoji in pridobivanju mladine.
— Sport. V nedeljo zjutraj bi se moral vršiti tradicionalni izmenski tek SK Bratstva in Alp. SK Gorenjca za prehodni pokal SK Borca. Proga, ki je vodila po glavnih cestah, j* bila dolga 2970 m. Start je bfl določen točno ob 8.30 zjutraj pred jeseniško postajo. Ob določenem času se je vodji tekme g. Smoleju javilo 10 tekačev SK Gorenjca, ki so takoj Sli na odrejena mesta. Kar tekači SK Bratstva niso prisu ob določenem času na start, so tekli sa mo člani Gorenjca, ki so pretekli progo v času 7.MJ. Komu bo sedaj pripadel prehodni pokal je »enkrat se odprto vprašanj*.
— Vpisovanja v esperantski tečaj bo v
nedeljo 23. t m. od 9. do 12. v ljudski šoli na Ješ*iiirih Učnlna za vas tacaj
Nad lavooo Ljubljančanov me Je
doslej pri ogleda najboljše operete v letoinji sezoni
POMLADANSKA PARADA i^SSmTVS
Ne zamudite tega sporeda! Predstave ob 16^ 1». in **. ^ Oglejte •! gm V KINU UNIONU, tel. 22-21
DNEVNE VESTI
- Ju^o*lovensko - angleška zbornica v teagreba. Jutri teden bo v Zagrebu prvi redni občni zbor Jugoslovensko - angleške trgovinsko industrijske zbornice, ki se bo konstituirala. Občnemu zboru bo'prisostvoval najbrže tudi odposlanec Angleške trgovske zbornice iz Londona.
— Pomorsko zvezo med balkanskimi državami je treba izpopolniti. Od 12. do 19. t. m. je zasedal v Splitu pomorski odbor držav balkanskega sporazuma. Včeraj je "bila zaključena seja, na kateri je bil parafiran protokol. Predsednik odbora rumun-^ki admiral Pais je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri Izraža upanje, da se bo pomorska zveza balkanskih držav izpopolnila. To bo naloga poedinh parobrodnih <3ružb. Admiral Pais je tudi izjavil, da je :naša morska obala najlepša v Evropi. Vsi delegati so bili navdušeni nad lepotami našega Jadrana.
— železniška nesreča v Zagrebu. Na železniški postaji Zagreb—Sava sta trčila davi skupaj dva vlaka. Ob pol sedmih je zapeljal na postajo braotovorai vlak št. 41 in tam zadel v premikajoči vlak. Posledica je bila, da je skočilo s tira >eč vagonov in je bila zaradi tega tudi proga tako zatrpana, da je bila vožnja proti Zidanemu mostu onemogočena. Pri nesreči ni bil nihče ranjen gmotna škoda pa je precejšnja. Zaradi karambola je bil onemogočen ves promet na progi Zagreb— Zidani most in so morali brzovlak. ki prihaja v Ljubljano normalno ob 9.30, poslati preko Karlovca in Novega mesta, da je prispel v Ljubljano s triurno zamudo. I^rortra je bila ob 11. že očiščena in popravljena, tako da je promet zopet normalen.
— »Zvonček« Terpentu, 5 din v milarni
Zg. feiška 92 in v zsiogi na Vodnikovem trgu pod lemenatom.
KINO SLOGA — Tel. 27-30
TARAS BULJBA
Po istoimenskem Gtogoljevem romanu Harrv Baur, J. Pierre Aumont, Dantelle Darrieujc Danes ob 16., 19. in 21. uri
— železniškim upokojencem v vednost.
Letošnja glavna skupščina boln. fonda Je sprejela sklep, da se da onim upokojencem, ki so zamudili rok za prijavo v neobvezno članstvo pri bolniškem fondu, 6-mesečni rok za prijavo. Ta sklep je potrdil tudi prometni minister. Na podlagi tega sklepa skupščine imajo do 31. marca 1939 možnost pristopa v neobvezno članstvo vsi oni upokojenci, ki so bili upokojeni do SO. avgusta 1938. Za delavce, ki dobivajo pokojnino iz sredstev pokojninskega fonda za delavce, veljajo iste določbe, le da morejo pristopiti samo oni,, ki so bili upokojeni po 15. juniju 1936. Pri tem opozarjamo, da mora vsak upokojenec plačati 3 odstotni članski prispevek od dne, ko je plačal zadnji prispevek kot obvezen član "bolniškega fonda, torej od upokojitve dalje. Oni upokojenci, ki bi želeli naknadno pristopiti kot neobvezni člani pri boln. fondu, morajo napraviti kratko prošnjo in v njej navesti, -.kdaj so bili upokojeni, kje sedaj stanujejo «in kateri urad jim nakazuje pokojnino. Prošnje morajo biti oddane preko one edinice. kjer so nazadnje službovali.
— Za Putnikova potovanja ob Vseh svetih v Julijsko Krajino v času od 29. t. m. do 1. novembra, so sporedi na razpolago v vseh biljetarnah Putnika in pri poverjenikih izven Ljubljane.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Davi je močno deževalo v Ljubljani in smo imeli ob 7. uri 21.5 mm padavin. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 25, v Splitu in Dubrovniku 23, v Zagrebu in na Visu 21, v Ljubljani in Sarajevu 20, na Rabu 19, v Mariboru 17.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 11.8.
— 32 dni je spal, potem je pa umrl. V vasi Novakovi ći pri Banjaluki je umrl včeraj zjutraj 5-letni sinček Joče Lastve Marko. Otročiček je 32 dni nepretrgoma spal in zdravniki ga niso mogli prebudit j. Hrbtenica se mu je počasi sušila in ves čas so ga morali umetno hraniti z mlekom.
— Z motocikla je pade! In se ubil. Na cesti med Lazo in Kasino blizu Varaždina se je v torek smrtno ponesrečil trgovec s prašiči iz Zlatar Bistrice Franjo Futivic. Peljal se je z motociklom iz Zagreba domov pa ga je na kotanjasti cesti vrglo, da se je zaletel v kup kamenja. Hoteli so ga prepeljati v bolnico, pa je že med prevozom umrl.
— 7 7-letni starec obsojen na 10 let robije. Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu je b:i včeraj obsojen na 10 let robije 77-let-ni Andrija sipek, oče osmih otrok iz VoČe Gornje. Starec je 16. avgusta ubil svojega sina Stjepana. Pred sodiščem se je zagovarjal s silobranom, kar mu pa ni nič pomagalo.
— Oče zaklal sina. Včeraj zjutraj je bil storjen v vasi Vojakovački Kloštar na Hrvatskem težak zločin. 50-letni Marko Ga-šparič je zaklal svojega 20-letnega sna Stevo. Oče in sin se že dolgo nista razumela. Oče je bil priden, sin pa lenuh pijanec in kvartopirec. Oče je moral spati v hlevu. Nedavno se je sin zaljubil v lepo sosedovo hčerko in pognal je vse kar je oče zaslužil. Končno oče ni mogel več prenašati tega, pograbil je kuh'njski nož in zabodel sina.
— Maskirana razbojnika izropala blagajno. V torek zvečer sta dva maskirana razbojnika s samokresi v rokah vdrla v veterinarsko fakulteto v Zagrebu in prisilila blagajnika Josipa Radovića, da se je obrn 1 k steni, da sta lahko izropala blagajno in odnesla nad 100.000 din. O drznem ropu je
bila takoj obveščena policija, ki zasleduje
roparja.
— Polovica vlaka zdrvela v reko. Pri
postaji Mečici Rogatica v Bosni se je pripetila v torek zvečer težka prometna nesreča. Na klancu se je pretrgal tovorni
vlak in pet vagonov s pomožno lokomotivo in cisterno bencina je zdrvelo nazaj.
Spremno osobje je poskakalo z vagonov. Vagoni z lokomotivo so drveli nazaj do prvega ovinka, tam sta se pa lokomotiva in cisterna prevrnili v rečico Pračo, vagoni so pa skočili s tira.
— Strasna avtomobilska nesreča, V torek zvečer se je pripetila pri vasi Ravena na cesti Križevci — Zagreb težka avtomobilska nesreča. Velika limuzina kri-ževškega hotelirja Slavka Baneka je za-vozila v kočijo veleposestva grško kato-liiike škofije, v kateri so sedeli štirje potniki. Avtomobil se je ves razbil. Na motorju je obvisela konjeva glava s sprednjimi nogami, konjev trup je pa nabod-lo na razbito karoserijo. Drugemu konju je odtrgalo obe sprednji nogi. V kočiji sedeči potniki so ležali ob cesti vsi obliti s krvjo, šofer Galič je bil takoj mrtev. Nesrečo je zakrivila gosta megla in kočija-ževa neprevidnost.
— Avto zgorel na cesti. V torek popoldne se je pripetila na cesti Hraščina -Trgovište na Hrvatskem avtomobilska nesreča. Trgovec iz Leskovca Stjepan Jakopec se je peljal s tovornim avtomobilom. Naenkrat se je vnel bencin v re-zervarju. nastala je eksplozija in plameni so objeli avto. ki je na cesti zgorel. Škoda znaša nad 50.000 din.
— Za 1.000.000 din 9 let. Novosadsko okrožno sodišče je obsodilo včeraj na 9 let ječe bivšega režiserja istega sodišča Milana Stojanovića. ki je poneveril okrog 1.000.000 din državnega denarja. Stojano-vič je bil aretiran že leta 1936. pa so ga morali večkrat poslati v umobolnico, ker je kazal znake duševne zmedenosti. Večkrat je tudi napovedal gladovno stavko in zdaj že nad leto dni ni spregovoril niti besede.
Iz Li«xM?ane
—lj Volilni imeniki ca vsa 4 volišča v Spodnji Šiški so na vpogled do 25. t. m. v gostilni pri Stepicu in sicer popoldne od 17. do 20., v nedeljo pa od 9. do 12. v lovski sobi. Prepričajte se, ali ste vpisani, ker drugače imate Se čas za reklamacijo. Krajevna organizacija JNS v Spodnji ftiški.
—lj Trnovski jarki delajo marsikomu preglavico in v našem listu objavljena želja M. B. po odpravi smrdljivih jarkov je seveda popolnoma upravičena. Z zadevo se je večkrat pečal že tudi mestni fiz'kat, vendar pa mnogo ni mogoče storiti, ker se ka-nalizaciia le počasi bliza Staretovi ulici in Mivki. Dokler ne bo kanalizacije, razmer ni mogoče temeljito izboljšati. Ceste so višje od drugega sveta, kjer je zgrajenih več hiš in vil. Obcestni jarki nimajo pravih odtokov. Nove hiše imajo po večini kopalnice in pralnice, a voda iz njih se izteka kar v grezn'ce. ki so zaradi preobilne vode takoj polne, da teče voda v obcestne jarke. Zemljišče je močvirno, deloma pa nasuto s smetmi in podobnim gradivom. Zastajajoča voda res ob veliki vročini povzroča občuten smrad vendar je pa popolnoma gotovo in trde tudi zdravstveni strokovnjaki, da ta voda ne povzroča škr-latinke ali davice. Kar se pa luči t*če. so v Karunovi ulici štiri javne električne svetilke z žarnicami no 60 vatov. Zadnja je na hiši ob križišču Karunove ulice *"n Ceste v mestni log. Potemtakem je tudi ta ulica dosti razsvetljena. Ce sem in tja lani ni gorela kska luč. je tudi mogoče, ker mestni uslužbenci, ki oskrbujejo 2.400 javnih svetilk, lahko vse luči pregledajo samo vsakih 6 do 7 dni. Ce kje kaka luč ne gori, naj prebivalstvo to takoi javi meatni elektrarni in sicer neposredno, ker so odposlanci I« redko zanesljivi.
—lj Socialna akcija o V^eh svetih. Sno-či  je  bila na  magistratu  plenarna seja Vrhovnega socialnega sveta. Na nji so razpravljali o socialni akciji, ki jo organizirajo z vso skrbnostjo za prihodnje dni. Prihodnji teden bodo že zas'opnice dobrodelnih društev, ki sodelujejo v Vrhovnem socialnem   svetu,   zbirale   odkupnino za vence   in  srvece  na  stojnicah po mestu, pred cerkvami ic pokopališču. Da je bila akcija sprejeta v javnosti   z razumevanjem, dokazuje najbolje to, da so se začeli priglašati darovalci ter pošiljati denar, da bi mes+na občina v spomin zashižnih mož položila vence na grobove. Akcijo bo precej olajšala požrtvovalnost neke manjše ljubljanske tiskarne, ki bo brezplačno natisnila pole z Županovim pozivom in nekega izvenljubljanskega papirniškega pod jetja. ki bo darovalo papir. Snoči je bil sestavljen ožjd odbor akcije, in sicer je vsaka organizacija, ki deluje v VSS, delegirala vanj po enega zastopnika, v cdbo-ru so tudi zastopniki listov.
—lj Prometne ovire. Včeraj ste objavili notico, kjer pravite, da se je po zazidanju novega hotela Slon cesta na vogalu Prešernove ulice in Tvrševe ceste malo razširila. Ne bom se ozrl na to, kar je že narejeno, ker ne odgovarja Že današnjim zahtevam prometa na tej točki, kaj šele po nekaj desetletjih, ko bo v očeh tedanjih prebivalcev Ljubljane Prešernova ulica tako »široka«, kakor je za nas danes Stari trg. Vendar bi se lahko prehod na tem prometnem vozlu malo izboljšal, ko bi se stopnice pri glavni    pošti, ki segajo na pločnik in so že čisto izbrušene, tako da so pozimi nevarne za pešce, umaknile v notranjost vestibula. Ravno tako je neroden  prehod mimo hiše, v kateri je Hipotekama banka zaradi tega, ker je izven stavbne črte nekako stebrišče, ki ne spada na pločnik, širok komaj za enega pešca. Da je še  težavnejši prehod tam preko, kjer je včasih glede na izhodišče v Frančiškansko ulico še bolj  otežkočen, stoji ravno pred temi vrati plinski kandelaber. Z dežnikom v roki se komaj prerineš tam skozi. Prosim, da bi v imenu onih, ki ob vsakem vremenu > dirkajoč po par krat na dan tod mimo proti Marijinemu trgu. obja vili te vrstice. — Meščan.
—lj živinski sejem Je bil včeraj odpovedan. Včeraj se je obetal precej Živahen živinski sejem v Ljubljani. Zgodaj zjutraj je bilo prignane v mesto že precej živine, a tik pred običajnim začetkom so morali odpovedati sejem amradl slinavke, . ki so jo ugotovili v enem primera pri go- j
vedi v lisanilrl te zjutraj so poklali sumljivo živino v klavnici ter vse razkužili. Med tem ko zadnjič ni bilo točno ugotovljeno, odkod je prispela v Ljubljano boma živina, zdaj vedo, odkod je bila pripeljana bolna žrval Zato je atej kon-tiimarirana sama klavnica s sejmiščem m ne vse meso kakor prvič. Upajo, da, bo prvi novemberski sejem Že dovoljen.
—1 j ROKAVICE — NOGAVICE — KAR NICNIK — NEBOTIČNIK,
-li Dievl ob 20. url »otvoritev novega
.   ...___ ■ ■    tmfm 11     m*    ■ 11 Milu m
dame in gospode« v Jenkovi ion. Prijava ta to sprejema. Dijaki popust. Informacije za posebne plašne ure vsak aan.
_lj Nemščina in nemška korespondenca se poučuje v večernem tečaju pri »Chrir stofovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni sacetrnški in posebni nadaljevalni tečaj! šolnina 30 din mesečno. Prijave ss sprejemajo vsak dan.
_lj pevski zbor (Hsaaene Matice bo
imel dre vi ob 20. važno pevsko vajo vsega zbora. Odbor.
_lj ziatko BsJoković, violinski virtuoz,
umetnik po bolji volji bo koncartiral v Ljubljani v ponedeljek 24. t. m. v fllharm. dvorani. Tokrat koncertira s svojim stalnim klavirskim spremljevalcem Norvežanom Sluznvjem ter izvaja dala Vivaldija, Milojeviča, Chaussona, Oranadosa, De Fal-le, Debussyja in Lhotke. Balokovlć Je dobro poznan po vsem glasbenem svetu, vsi govore o njegovi umetniški igri z največjo pohvalo in ga prištevajo prvim solistom sveta. Opozarjamo na ponedeljkov koncert v veliki fllharmoničnl dvorani. — Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
—lj Upravni odbor Prirodosiovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek 21. t. m. v balkonski dvorani univerze ob 17.45. Edina točka dnevnega reda: sprememba pravil.
_lj Dva ponesrečenca. 51 letni železniški kurjač Janez Barle, stanujoč v Sort, je ponoči padel s stroja, ki ga je čistil ob prelazu na Tvrševi cesti. Nalomil si je več reber in si zlomil desno roko. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 42letnega uslužbenca Daj-Dama Jožeta Praznika, ki ga je v Šiški podrl neznan avtom ob ilist. Praznik je dobil hude notranje poškodbe.
—lj Tatvine. Iz stanovanja Alojza Kotnika na Cesti 29. oktobra Je nekdo odnesel 6500 din. Tatvino je najbrž zagrešil nekdo, ki so mu morale biti domače razmere dobro znane. Z dvorišča hiše S t. 16 na Gosposvetski cesti je tat odpeljal 300 din vreden ročni voziček, last Miroslava Skoka. V podstrešje hiše št. 1 v Stiski ulici se je splazil predsnočnjim nekdo, ki je pokradel strankam Hreščak, Knez in Do-bejc za 650 din perila. V Suvoborski ulici 31 je tat okradel tramvajskega nameščenca Franca Ruperta. Odnesel mu je nov zimski službeni plašč, vreden 500 din. V Orlovi ulici 11 pa se je tat splazil v stanovanje Franca Janežiča in mu ukradel 450 din.
—lj Kolesa kradejo. Na Tvrševi cesti 84 je bilo v torek ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Stever« Ivanu Vldaliju iz Mengša. Kolo znamke »Diamant« je odpeljal nekdo Franji MartinČevi in sicer izpred hiše št. 17 na Tvrševi cesti. Dalje je bilo ukradeno kolo znamke »Auto-moto«, vredno 2000 din dijaku Francu Zoharju, dijaku Ivanu Furlanu pa 900 din vredno kolo znamke »Triumph de France«. Obe kolesi sta bili odpeljani izpred Tehnične srednje Sole v Aškerčevi ulld. Izpred Delavskega doma na Bleivveisovi cesti pa je bilo ukradeno včeraj 500 din vredno kolo znamke »Avglon« Mihaelu JerSiČu.
Iz Maribora
— Skrivnosni streli v Slovenskih goricah. Pri Sv. Repertu v Slovenskih goricah so v neposredni bližini šolskega poslopja odjeknili streli v stanovanje šolskega upravitelja Jakoba Meška in učitelja Radovana Javta. Krogle so prebile dve kuhinjski okni, k sreči pa niso zadele šolskega upravitelja. Krogle so se zapičile v kuhinjsko steno in udarila tudi v kuhinjo učitelja Javta, kjer pa ni bilo posebne škode. Po strelih je upravitelj Meško takoj planil na prosto, ni pa opazil nikogar, že čez nekaj minut sta spet odjekn:la dva strela in ko je Meško ponovno planil na prosto, je opazil dva moška, ki sta bežala proti potoku, kjer sta spet dvakrat streljala in nato izginila v temno noč. Zadevo preiskujejo orožniki, ki so prijeli nekega moškega. Mož taji vsako krivdo.
— Bojevita Amazonka. V VoliČ'ni je 38 letna viničarka Marija Horvata navalila na svojega moža In ga s kolom tako pretepla, da je dobil hude poškodbe po glavi in se je nezavesten zgrudil. Epilog te zakonske idile bo pred sodiščem.
— Znana mariborska koncertna pevka Sonja Skapinova, ki je bila profesorica za solistično petje na tukajšnji matični šol', odpotuje v Milan, kjer bo na tamošnji pevski šoli nadaljevala glasbeni študij. Želimo ji mnogo uspeha!
— Vlomilci strahuje jo podeželje. V Brez-
nici pri Prevaljah so neznani zlikovci vdrli v stanovanje posestnika Štefana Cesa. Odnesli so mu razno obleko, perilo in drugo.
Iz Ptuja
— Trgatev v Halozah in Slovenskih goricah je v polnem razmahu, kar dokazujejo tudi težko naloženi vozovi, ki se pomikajo v celih kolonah s sladkim moštom v sodih proti mestu, kjer ga oddajo vinskim trgovcem. Trta je letos izredno dobro obrodila. Cena se giblje zaenkrat od 2 do 3 din za liter.
— Ponarejale! denarja. Preiskava proti ponarejalcem bankovcev pri okrajnem sodišču v Ptuju je končana in je bilo vseh 13 osumljencev izročenih okrožnemu sodišču v Mariboru. Glavni krivec Dornik se je pečal, kakor je preiskava dognala, z načrti za ponarejanje 500dinarskih bankovcev že od meseca februarja; zagovarja se pa, da ni imel resnega namena. razpečavati jih, marveč je skušal samo med kmeti svoj uspeh izrabiti s tem, da bi pridobil čim več sodelavcev, ki bi ga pri podjetju financielno podprli. Seveda mu je naš revni kmet lahko nasedel, ker je vsak pričakoval, da bo na lahek način obogatel.
— Tatvina kolesa. Zasebniku Blažku Antonu iz Ptuja je nekdo odpeljal iz sodnega poslopja skoraj še novo kolo znamke »Tribuna«, vredno 1000 din. Kolo ima tvorniško številko 562.904.
— Zaključna vaja ptujskih gasilcev. V nedeljo dopoldne je priredila ptujska gasilska četa zaključno gasilsko vajo. Vajam sta prisostvovanla tudd mestni župan g. dr. Remec in župni načelnik g. Mu-sek. Kot goreči objekt je bilo poslopje Kmečke zadruge v Panonski ulici. Casilci so položili 600 m vodnih cevi ter črpali vodo iz Drave in Grajene. Vaje so odlično uspele in so naši gasilci ponovno pokazali svojo izurjenost ter pripravljenost, da pomagajo, kjer preti nevarnost požara. Ze nekaj minut po alarmu so bile vodne cevi položene ter so stopile v akcijo vodne brizgalke.
— Tepež z noži. Pri nekem posestniku v Grajenščaku se je zbrala večja družba pri kožuhanju koruze. Ob takih prilikah se tudi mnogo pije in tako Je vročekrvnim, fantom zlezlo vino v možgane, da so izzvali prepir, v katerem je bil ranjen z nožem slučajno tam mudeči se 231etni trgovski pomočnik Fr. Šešerko iz Zagreba, ki je bil pri svojih starših na dopustu. Dobil je več ran in so ga morali prepeljati v bolnico.
tragedija
v Rožni dolini
Tapetni* Anton Jenko obstrelil brivčevo ženo in nstreiil
sebe
Ljubljana, 20. oktobra Rožna dolina je danes pod vtisom tragedije, ki se je odigrala snoči v stanovanju brivskega mojstra Marjana M. Pri mojstru sta bila zvečer na obisku 281etni tapetnik Anton Jenko in njegova prijateljica, soproga brivskega mojstra Krista Z., oba iz Rožne doline. Posedeli so v razgovoru do 22.30, ko je naenkrat Jenko ves razburjen vstal, potegnil samokres in ga nameril na 301etno Kristo. Krogla je pogodila Kristo v zatilnik in jo k sreči samo močno oprasnila, vendar se je pa zgrudila. Jenko si je takoj nastavil samokres na sence in se ustrelil v glavo. V stanovanju in po vsej hiši je seveda nastal vik in krik. Od vseh strani so prihiteli ljudje, ki so čuli strele, nekdo pa je brž skočil do bližnje gostilne Franca Nereda in telefo-nično pozval reševalce, ki so nemudoma odhiteli v Rožno dolino, kjer so ranjenca naložili na avto in ju prepeljali na kirur-
gičnl oddelek bolnice, kjer so ugotovili pri Kristi le lahko poškodbo. dočim je bilo Jenkovo stanje takoj po prevozu že brezupno. Jenko se ni več zavedel in je opolnoči umrl.
Kaj je dovedlo Jenka do obupnega koraka, še ni točno ugotovljeno. Ljudje po Rožni dolini vedo marsikaj povedati, a se govorice ne dajo kontrolirati in so deloma tudi izmišljene. Pokojni Jenko se je že pred leti seznanil z brivčevo ženo Kristo in njenim možem in so bili večkrat skupaj v družbi. Sčasoma se je jel Jenko Kristi, ki je mati dveh otrok, približevati in so ju pozneje večkrat videli sama. Zadnje dni Je bil Jenko zelo razburljiv. Vzel je tudi kratek dopust in je nekaj dni popival po gostilnah v Rožni dolini. Predsnočnjim je prišel v Neredovo gostilno, kjer je nekaj časa posedel v družbi znancev in govoril z njimi Še precej mirno. Na-
enkrat pa se je jel togotitl, potegnil je iz žepa samokres in začel streljati v mizo. Naslednji dan je bil povsem miren in je spet obiskal več gostiln. Zvečer je krenil pred stanovanje svojega znanca, ker je vedel, da je tam Krista. Nekaj časa je stal pred vrati, potem je pa vstopil in se po kratkem razgovoru zopet razburil, zlasti ko je Kristin mož pozval ženo, naj mu sledi domov.
Očividci pripovedujejo, da je prišel Jenko v prijateljevo stanovanje že kmalu po 20. Tam sta sedeli pri ročnem delu Krista in gospodinja. Jenko je po kratkem razgovoru predlaga 1, da bi popili Uter vina, ki so 3a res naročiM iz bližnje gostilne. Okrog pol 23. pa je prišel Kristin mož, ki je potrkal na okno in pozval ženo, naj gre z njim domov. Krista je takoj oblekla plašč in stopila svojemu rnofcu naproti v vežo. Tedaj pa je skočil za njo Jenko, ki jo jo prijel za roko in kriknil: »Nikamor ne pejdeš!«
Mož se moi je postavil po robu, rekoč: »Seveda pojde domov, saj je vendar moja žena!«
Krista, ki se ie zbala nastopa, je pobegnila nazaj v sobo in je Jenko spet skočil za njo. Prijel jo je za vrat in hipoma, potegnil samokres, ki ji ga je rasta vil na sence. V naslednjem trenutku je sprožal, k sreči pa je Krista tedaj nagnila glavo naprej, tako da jo je krogla pogodila v zatilnik in jo le oprasnila. Zaradi strahu pa se jo zgrudila, nakar je Jenko kriknil:
»Sedaj bom pa še sebe!«
Nastavil si je samokres na sence in dvakrat sprcžil. a naboja sta odpovedala. Pritisnil je še tretjič in tedaj je počil strel Jenko se je nezavesten zgrudil in obležal kraj ranjene Kriste.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase as priznamo«
Beseda 00 par. davek posebej
Najmanjši znesek 8 Oto
NepremoČIjIve Hubertme trenčkote in vsa vrsta dežnih plaščev, oblek, parila i. t. d.
najboljši nakup pri PBE8KEB, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
KLIŠEJE
JUOOGBAnt'A
TRAJNO ONĐULACUO s najmodernejšim aparatom ter vse ostale frizure izvršujem. Cena nizka! Postrežba prvorazredna! Se priporoča Videm-šek, Tfrlossu 27, poleg; Javne bolnice. 2460
LJ...
Pismo dvignil prepozno. Čakam petak isto tam. Sem v ranglanu.
2462
POSEST
SO par
v« 1 manjši sn*
00 par, davek posebej. Najmanjši znese* 9 Dts
MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Gregorčičeva 17 C 2464
PRODAM
Beseda 00 par. davan posebej Najmanjši znesek 9 Oto
SPALNICA
kompletna, dobro ohranjena, čista, mehkega lesa, ugodno naprodaj. Ahčin, Stari trg 6-II.
2468
ŠTAJERSKA JABOLKA
sortirana, najboljših sort ima na zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3. 2456
ŽEMTEV
Beseda so par. davek posebej. Najmanjši znesek •* Din
SAMOSTOJEN OBRTNIK
osamljen, Želi takoj poroditi gospodično, vdovo ali ločenko od 40 do 46 let, dobro gospodinjo z nekaj gotovine. Ponudbe s polnim naslovom na »81. Narod« pod »V dvoje Je lepše«.
2462
§ Din
TUGOVGI NA DECELI! Proda se trgovska hiša v industrijskem okraju. Ponudbe poslati »Slov. Narodu« v Mariboru pod »Prometna cesta«. 40/M.
Makulatura! ttmmr
preda
oprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, KaaBjeva vBca štev. s
Berači, ki niso berači
Z beračenjem si znajo iznajdljivi ljudje
kozarčka vina
ti do
Ljubljana, 20. oktobia Beračenje v mestu je poseben problem, ki se ga poklicani č nitelji lotevajo od vseh strani in ob raznih prilikah, vendar prav resnega poskusa odprave te nadloge Se ni bik>. O beračenju se govori na sejah raznih društev, na sejah in sestankih mestnega socialnega urada, v družbah in doma. berači iz dneva v dan še vedno pr tiskajo na kljuke stanovanj po vsem mestu, na periferiji in po okoliških vaseh, da ne govorimo o beraški nadlegi daleč zunaj na deželi. Pogosto se govori o revščini beračev in so nekateri res tudi usmiljenja vredni. Bolni in betežni spričo visoke staroste komaj hodijo od hiše do hiše, da naberačijo najpotrebnejših živil in na večer vedo kam položiti trudne glave. So pa med nj'mi tudi iznajdljivejši. ki sicer napravijo vtis popolne revščine in zapuščenosti, a bi določno protestirali, če bi jih pognal- z ulice in jih spravili v zavode. Skrivnosti takih beračev sicer ne pozna vsakdo, saj bi se jim potem tudi slabše godilo, so pa vendarle nekateri tu, ki j h poznajo . . .
ELZA, KI POSTAJA NA VOGALIH
Elza je stara 45 do 50 let. Nekoč v cvetu mladosti je bila lepo dekle; hodila je pospravljat oficirske sobe in vobče sobe mladih, petičnejših samcev, dokler se ni nekam utrudila in obtičala v družbi starega krojača, s katerim sta pričela skupno ž'v-ljenje. Postala sta smešen, originalen par, ki se je često kazal po gostilnah na periferiji, kjer sta zašla v družbo znancev in jih včasi zabavala do solz. Za vino in žganje sta pognala redno vse do zadnje pare in je ostala Elza brez vsakih sredstev, ko so nekega dne pred leti prišli pogrebci in naložili na voz mrtvega starega krojača.
Elza je ostala sama brez vsake opore, že prilično stara. E>obro leto se je trudila s priložnostnim zaslužkom, nekega dne pa se je postavila na vogal prometnih ulic, zavita v pisano, razcefrano ruto in jela iztegovati tresočo se roko. V svet in na m'moidoče je gledala tako žalostno, da se ie ustavil marsikdo in ji dal vbogajme. Vsak dan je nabrala toliko, da se je naravnost čudila. Duška svojemu začudenju je dajala zvečer v gostilni, kjer je redno
lahko zapravila na vinu do 50 din. . . Ko so se je v prvi gostilni naveličali zaradi izgredov, jo je odpeljal njen Jože, Jože, ki se ji je p risi in il sedaj v njenih »najboljših-c časih drugam, kjer prav tako zapijeta vsak dan najmanj pet kovačev.
ZAREKLO SE MU JE
V gostilno nekje v predmestju je prihajal redno vsak teden po dvakrat ali trikrat dobro rejen možakar srednjih let, ki je pripovedoval ganljivo zgodbo o svoji nesreč . Umrla da mu je žena, ki mu je zapustila pet otročičev, kmalu potem mu je ogenj uničil vso stanovanjsko opremo, sam pa je ostal brez službe. Gostom se je smilil in so mu radi dajali miloščino vsak po svojih močeh. Nekoč pa je tak gost zalotil možakarja nekje v okolici mesta, kjer so ga klicali čisto po domače, menda za Janeza. Pravkar si je bil privoščil pol litra vina. pa ga je gostilničar bodril še za merico, a si je mož obrisal brke in se odrezal: »Nak, nimam časa, imam doma še poln voz ajde, ki jo moram spraviti pod streho. . . « Nadalnje poizvedbe radovednega gosta so pokazale, da je možakar srednji posestnik, ki se pa peča tudi s prekupčevanjem starega železa, vmes pa, kadar ni kupčije, prosjači in naprosjači toliko, da ima večkrat za kozarec vina, kakor si ga ne more privoščiti vsak uradniški družinski oče, obrtnik ali trden kmet z dežele.
»GORJE, CE BI NE BILO BERAČEV«
Tako nekako je vzkliknil nedavno neki gostilničar, pri katerem se res ne ustavlja meščanska družba. Gostilna stoji v trgu blizu Ljubljane, kjer je še mnogo lokalov koder 3>bog roko ven moli«. Druge imajo primerne domače goste od uradnika do kmeta in delavca, v naši gostilni pa se zbirajo samo tujci. Ti »tujci« prihajajo od vseh vetrov z malhami ob boku pa vendarle z drob žem v žepih in kar je glavno, nič ne štedijo. vse, kar sproti naberačijo, žrtvujejo za žganje. V gostilni toč5jo od zgodnjega jutra do poznega večera samo »jeruž«, ki se ga izpije v lokalu tudi po 10 in več litrov na dan. Gostilničar je zelo zadovoljen in mu niti na misel ne pride, da bi se jezil na berače . . .
lokoUtvo
Občni zbor Sokola Ljubljana IV
Ljubljana, 20. oktobra Sokolsko društvo Ljubljana IV, ki je bilo zaradi izgube telovadnice na Prulah lani v stagnaciji, je jelo letos zopet marljivo delovati, odkar je na^lo gostoljubno streho pri bratskem Soikolu II, kjer redno telovadijo vsi oddelki. Marljivemu naeelništvu pod vodstvom brata načelnika Franca Ur-šiča se je posrečilo sredi poletja zbrati spet vse telovadne oddelke, ki so telovadili najprej na letnem telovadišču, z nastopom hladnega vremena pa pri Sokolu II. Snoč-nja glavna skupščina je bila v znamenju poživitve in resne volje vsega članstva, da se društvo dvigne na tisto višino, kakor je bilo pred leti. Sicer je tudi pri Sokolu IV odpadlo vse, kar ni bilo prežeto pravega sokolskega duha, ostali pa so zavedni, požrtvovalni in resni sokotski delavci, ki nam jamčijo za pros/peh  in  napredek društva.
Skupščino je otvori] starosta br. Josip Megušar. ki je po uvodnih formalnostih toplo pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika Ljubljanskega Sokola br. Ahči-na, Sokola II br. Kebra, Sokola Vič br. Horvata in zastopnika uprave policije komisarja g. Bardeka. V svojem govoru je omenil poživitev društvenega delovanja, predvsem telovadečih oddelkov, ki uživajo gostoljubno streho pri bratskem Sokolu II. Pozval je mladino, da redno poseča sokolsko telovadnico, ker društvo brez telovadbe ni sokolsko društvo. Poročilo brata staroste je bilo z odobravanjem sprejeto, potem pa so podali svoja poročila društveni činitelji. Tajnik br. Drago Pogačnik je v svojem poročilu omenil, da je imele društvo 9 rednih in 1 izredno sejo. l'«deležilo se je vseh sokolskih in narodnih manifestacij, poklonitve na Rakeku, II. obrambnega zbora, župnega zleta, X. vsesokolskega zleta v
Pragi, proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in skupne žalne svečanosti za četrto obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Društvo šteje po temeljitem čaščenju 220 pripadnikov. Načelnik br. France Uršič je poročal, da se je pričela spet redna telovadba vseh oddelkov in telovadi sedaj pri Sokolu II 87 telovadečih oseb. Zaradi znanih nepri-
lik s telovadnico društvo ni priredilo javnega nastopa, pač pa se je v večjem aH manjšem številu udeležilo vseh nastopov bratskih društev. Ob zaključku je pozval vse brate in sestre ter naraščaj, da redno pohaja sokolsko telovadnico, da bo drugo leto nastop vsestransko uspel. Blagajnik br. Lojze Roš je izčrpno poročal o denarnem poslovanju društva/ gospodar br. Janez Prevc pa je povedal, da bo društvo zgradilo na letnem telovadišču lope. kjer se bo članstvo zbiralo k sestankom in predavanjem. V ta namen so darovali nekateri bratje potreben gradbeni material in jim izreka svojo bratsko zahvalo. Predsednik prireditvenega odseka br. Peter Rotar je omenil, da se je tudi ta odsek nanovo poživel in se je v njegovem okviru ustanovil gledalski odsek, ki ga bo vodil b^at Emil Frelih. V imenu nadzornega odbora je predlagal br. Tit Grčar upravi in bratu blagajniku razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta in odobrena.
Pri volitvah nove uprave so bili -oglasno izvoljeni: starosta br. Josip Megu^ar. pod-starosta br. Franc Ravnikar. načelnik br. France Uršič. podnačelnik br. Znrko Ger-zinič. načelnica s. Pavla Grilova. podnačel-nica s. Ela Zupančičeva, prosvetar br. Janez Pust, tajnik br. Franjo Juvan, blagajnik br. Lojze Roš in drugi bratje in sestre, ki nam jamčijo za čim uspešneiše sokolo-vanje. Po volitvah se je zahvalil /a izkazano zaupanje starosta br. Megušar. nakar je pozdravil bratski zbor zastopnik Sokola II tajnik br. Herman Keber, ki je obljubil, da bo Sokol II tudi v bodoče podpiral Sokola IV in povabil še ostale brate in sestre in mladino k posečanju redne telovadbe v realčni telovadnici Brat starosta je ob zaključku skupščine ponovno pozval vse navzočne k vztrajnemu delu in nazdravil mlademu sokolskemu kralju Petru II., med živahnimi vzkliki «Zdravo«, s čimer je bila lepa skpščina zaključena. Želimo bratskemu Sokolu IV v novi poslovni dobi čim več trajnih uspehov. Le naprej brez miru ... —at.
Zadnja pot Ivana Kneza
Foljčane, 19. oktobra V soboto **"f»frfp* je zadela strašna smrt tukajšnjega upokojenega detektiva Ivana Po nesrečnem naključju Js prišel ko je bil namenjen, domov, pod avto in js ba na mestu mrtev. Nenavadna smrt priljubljenega moža, družinskega očeta in vnetega aokolskega delavca je
vdala z globoko žalostjo vsakogar, ki je pokojnika poznal, saj je bil pokojni med
tukajšnjim prebivalstvom splošno znan ln priljubljen.
Kmalu po strašnem dogodku so prenesli njegovo truplo v mrtvašnico. Tukaj-sn$ Sokol, katerega dolgoletni odbornik je bil, mu je priredil mrtvaški oder, ves obdan z venci, njegova krsta pa je bila obrni ta s svežim jesenskim cvetjem, ki so ga ves dan prinašati njegovi številni prijatelji in znanci TI kar niso mogli verjeti, da je usoda, kl je često tako neizprosna in nepojmljiva, segla po tako blagi duši, kakor je bil pokojni Ivan Knez, ki je štel komaj 48 let in je moral zapustiti ženo in 8 nepreskrbljenih otročičev, od katerih je najstarejši učiteljiščnik, star 16 let, najmlajši pa nekaj nad eno leto.
V ponedeljek smo nepozabnega pokojnika ob številni udeležbi domačinov spremili do groba. V sprevodu so nosili vence in šopke sokolski narašča jniki in de ca, za njimi je stopala četa gasilcev, domači in okoliški Sokoli z znaki in mnogo drugih prijateljev in čestilcev pokojnika in njegove družine. Domači pevci so mu zapeli ganljivi žalostinki, v lepih besedah pa se je poslovil od njega brat starosta poudarjajoč pokojnikove zasluge za domače sokolsko društvo. Brat Knez je bil pač tak, da zanj ne bomo našli nadomestila. Ves je bil pri delu za bodoči sokolski dom, kot človek pa je bil resen in ljubezniv, nesebičen, temeljit* do skrajnosti delaven in požrtvovalen. Sokol je izgubil enega svojih najodličnejših sodelavcev, družina pa svojega najboljšega moža in očeta. Bodi mu ohranjen blag spomin. Naj počiva sladko in mirno!
Henry Ford kot učitelj
Vzorno urejeno Fordovo Šolsko mestece Greenfield
Village pri Detroitu
PRISTOPAJTE K Jč LIGI!
Ne gre tOii.vo za to. kako učiti otroke, temveč kako pripraviti jih do tega, da se uče sami. Nam odraslim bi bilo bolje, če bi bili kakor otroci, vedno radovedni in hrepeneči po znanju, vedno želeči zvedeti kaj novega, ne biti zadovoljni s tem, kar vemo; živeli bi lažje, če bi se znali čuditi vsemu, obenem pa priti vsemu do dna. Tako je dejal Henry Ford, sivolasi stari mladenič sloke, prožne postave. Ford ni samo kralj avtomobilske industrije v Ameriki in eden najbogatejših industrijcev na svetu, on je že dolga leta tudi učitelj. Mnogo časa porabi za pouk v svoji šoli, v šolskem mestecu Greenfield Village, oddaljenem nekaj kilometrov od Detroita.
Greenfield Village je Fordov konjiček. To je mestece malih hišic, zgrajenih večinoma v historičnem slogu zgodnje kolonizatorske dobe. Deloma so to prvotna poslopja, ki jih je dal Ford podreti in znova zgraditi v svoji šolski koloniji. Leta 1929 je bilo mestece dograjeno in Ford ga je posvetil mLadini. Tu se uče otroci in študentje. Ford je dobil strokovnjake in z njihovo pomočjo je. zgradil svojo delovno in vzgojno osnovo. Njen temelj je: vsak naj se uči tistega predmeta, kj ga zanima in v katerem namerava kaj doseči. To so seveda pretežno praktični predmeti, študentje se uče konstruirati stroje, izobražujejo se v poljedelskih tečajih ne samo teoretično, temveč tudi praktično, študentke se uče vzgajati otroke, poleg tega pa tudi knjigovodstva. V Greenfield Village se poučujejo tudi kemija in tehnične vede.
Tečaji so pretežno poletni, samo šoloobvezni otroci Fordovih uslužbencev imajo pouk vse leto. Normalne šole so urejene za 250 otrok, ki jih vozijo Fordovi avtobusi vsak dan z doma v Detroit, zvečer pa zopet nazaj. Otroci, ki hočejo biti sprejeti v to šolo, morajo na pravi ti poseben izpit sposobnosti. Vendar je pa zlasti zadnja leta naval v Fordove šole tako velik, da vpišejo nekateri starši svoje otroke v šolo že takoj po rojstvu, da imajo pravico priglasiti jih k izpitu. Gojenci Fordovih šol imajo posebno gospodarstvo. Vsaka hišica ima svoj vrtiček in v vsaki se poučuje druga stroka. Ena hišica je posvečena radiotehni-ki in študentje se uče v nji sestavljati aparate ter ravnati z njimi, razen tega imajo pa enkrat v tednu lastno oddajo. Na nasprotni strani je dom poljedelstva, kjer stoji na dvorišču mlatilnioa in razni drugi poljedelski stroji. Tudi tu se polaga velika važnost na praktične poskuse kakor v raznih znanstvenih is bora tori jih. Malo dalje stoji veliko poslopje, kjer se pripravljajo dekleta na pisarniške poklice.
Fordovi zavodi dodeljujejo laboratorijem in pisarniški šoK izvestno delo, ki ga v polni meri plačujejo. Služiti denar je sploh važno vprašanje praktičnega šolanja v Fordovem šolskem mestecu. Že najmlajši šolski otroci imajo dodeljene njivice, na kate-
rih pridelujejo sočivje, imajo pa tudi sadne vrtičke, da lahko prodajajo sadje. Izkupiček si morajo pravično razdeliti med seboj. Letos poleti, je pripovedoval Ford ponosno, — smo pridelali toliko, da je odpadlo od izkupička na vsakega otroka 42 dolarjev. Greenfield Village ima tudi lastne trgovine, ki jih vodijo učenci ali dijaki. Tudi tu so delavnice, v katerih se praktično dela, recimo čevljarska in konfekcijska delavnica, ki dobavljata greenfieldskim trgovinam čevlje in obleke, otroško perilo in drugo robo. Tu so tudi mlekarne in trgovine z živili. Tudi te zalagajo gojenci šol, drugi jih pa vodijo. Izkupiček se deli kakor v zadrugah.
Greenfield Village je posebno križanje mesteca vil, muzejev in šol. Med njdmi se izprehaja Ford, zadovoljen in vesel, da vsaj nekaj ur na dan ne ve ničesar o tovarniških dimnikih v Detroitu. Zdaj stopi v to hišico, zdaj zopet v ono, pomudi se tam pol ure ali celo uro, da poučuje mladino. Ko se tega naveliča, pravi: Dečki, za danes bo dovolj. Zdaj pa pojdimo v gozdič pogledat, ali že poznamo vse vrste lesa. To je posebno mestece.
To pa ni edina šola, ki jo je Ford ustanovil. V Waysu, v državi Georgija, ima Ford šest kmetijskih šol za zamorske otroke. V Braziliji je pa ustanovil pri svojih tvornicah kavčuka šole in tečaje za otroke svojih uslužbencev. Najzanimivejše je pa, da polaga Ford. ustanovitelj standardizirane proizvodnje na tekočem pasu. v svojih šolah največjo važnost na individualno vzgojo in na izvežbanje poedinih sposobnosti. Učitelj Ford je nasprotje veleindustri-jalca Forda in v tem na videz nepremostljivem protislovju se najlepše kaže njegov pravi značaj, pa tudi njegovo široko obzorje in vsestranska dejavnost.
Mislite v teh dneh na CMĐ
Socialni zakonik Eskimov
Iz knjige Philipa Godsella >Red Hunte-res ot the Snow< posnemamo zanimive podatke o socialnem zakoniku Eskimov, življenje primitivnega polarnega naroda je urejeno taka kakor naše s celo vrsto pravil in predpisov, veljavnih ekozi stoletja. Socialni zakonik Eskimov določa, da po somčnem zahodu noben mož ne sme opravljati dela, ki je zanj potrebno orodje, žene lahko šivajo, delajo obleke, ali pa žvečijo čevlje, da jih omehčajo. Vse pozimi ubite velike živali ee razdele med vsemi člani družine odnosno druSbe. Redka zver jad vseh vrst je ob vsakem času skupna last, kakorkoli najdene stvari ostanejo last prvotnega lastnika. 6e je tjuln harpuniran in uide s harpunom vred izgubi tisti, ki ga je prvi harpuniral, vso pravico do .njega.
Kdor prvi zagleda polarnega medveda, ima prvenstveno pravico do njega, pa naj ga ubije kdorkoli. Ce je ubit mrož, se mora lovec ločiti od svoje žene najmanj za en dan. Kit postane skupna last vsega plemena, pa naj ga ubije kdorkoli. Ce ustrelita dva lovca istočasno na ptico, jo morata pravično razdeliti med seboj. Ce ubije kdo svojega soseda, postaneta žena in rodbina njegova rodbina in on je potem odgovoren za njeno preživljanje.
Odkod izvira pes?
Izvor domaČega psa še vedno ni točno ugotovljen. Ugibanj je mnogo, nihče pa Se ni dognal, odkod se je pojavil domači pes. Eni pravijo, da se je razvil iz volka, drugi trdijo, da imajo vse pasme psov enega prednika in da izvirajo od volka samo nekatere pacme, kakor ovčar, doga in bernardinec, dočim naj bi se bila jazbečar in špic razvila iz tako zvane ga šotnega špica, čigar ostanke nahajamo v kupih kuhinjskih odpadkov iz kamenite dobe. Te ostanke so našli v skandinavskih deželah. Drugi zopet mislijo, v kolikor prihaja v poštev volk, da ne more biti to navaden volk iz severnih krajev, temveč njegova manjša vrsta, živeča v južnejših krajih. Nekateri menijo, da se je razvil pes iz Šakala.
Zdaj se je pa oglasil švedski učenjak Dahr. On je proučil ostanke pasjih okostnjakov, izvirajoče iz srednje kamenite dobe in najdene pri Sjoholmenu na južnem švedskem. Pri tem je ugotovil, da med psi v onih časih ni bilo takih razlik, da bi mogli iz tega sklepati, da je imel pes več različnih prednikov. Zobovje teh psov je primitivnejše od volčjega zobovja in psi so bili manjši, kakor bi morali biti, ce bi izvirali od navadnega volka. Zato Dahr misli, da moramo volka in šakala kot pred nika domačega psa iz domnev izločiti. Nasprotno pa vse kaže, da je južno švedski pes iz kamenite dobe zelo podoben divjemu avstralskemu psu dingu. Dingo živi sedaj sicer samo v Avstraliji, toda sodeč po najdbah v Aziji, med drugim v podzemni votlini v pogorju Cou-kou-tienu je bil razširjen prej tudi v mnogo severnejših krajih. Ce bi naleteli še na druge take najdbe dinga iz ledene dobe, bi morali res trditi, da je prednik našega domačega psa pradavni prednik dinga.
Dom lenobe
V Bostonu v Ameriki so otvorili oni dan sanatorij, ki mu je dal njegov ustanovitelj ime >Dom lenobe«. V njem bodo imeli gostje popoln mir. Vsak gost pa mora obljubiti, da se bo tudi sam strogo izogibal vsakega dela. Gostom je na razpolago mnogo strežnikov, tako da si lahko prihranijo tudi najlažja opravila. Strežnice pospravljajo, čitajo in pišejo pisma, gostom pomagajo strežniki umivati in oblačiti se, skratka za nobeno delo ni treba človeku prijeti. Če pride v ta dom. Obiski so seveda prepovedani.
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obUo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5.
Petek, 21. oktobra 11: šolska ura: O bolgarski narodni pesmi (g. Štefan Atanasov). — 12: Slovenske narodne od blizu in daleč (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20 Slovanski sever in vzhod (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Kdo je naš bližnji  (gdč. Krista Hafner).
— 18.20: Nekaj podoknic (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). —19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Društvo »Gospodar« pred in po vojni (Djura Terzin). — 19.50: Pristopi v izven evropske gore (g. dr. A. Mrak). — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Komorni trio (gg. V. šusteršič, J. Gre-gorc, H. Svetel). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — Konec ob 23. uri.
gbobges oedntct:
80
s
ERGEJ PM1II1
Romiin
Naslonjena na kamin je zadrževala sapo in čakala. Vstopila je komornica in prinesla še eno luč. V močnejši svetlobi so se lepše videle rubinasto rdeče plišaste prevleke, okrašene s starozlatimi aplikacijami. V ozadju je stala vsa s čipkami okrašena^ postelj a pod krasnim baldahinom.
— Ali so se že vsi odpeljali? — je vprašala Ivanka in se delala kakor da jo premaguje že spanec.
— Gospoda Le Bred in du Tremblav in nekateri drugi gospodje so že vzeli svoje svršnike, — je odgovorila komornica, — toda kmalu se je vrnil Peter Delarue in vprašal, ali bi ga mogla milostiva sprejetL
— Gospod Delarue? — je ponovila Ivanka začudeno.
— Dejal je, da mora milostivi sporočiti nekaj zelo važnega.
— Kje pa je? — je vprašala Ivanka.
— Tam na hodniku. V salonih so že jeli ugašati luči.
— Privedite ga sem.
Komornica je odšla. Vznemirjena Ivanka se je vprašala v duhu, kaj je privedlo Petra k nji. Gotovo se je moralo zgoditi kaj važnega. Bila je silno razburjena. Peter je vedno vzbujal v nji spoštovanje. Srečanje z njim ji je bilo v tem trenutku skrajno mučno.
Zavesa se je odgrnila in Peter je stal na pragu. Obstal je ves presenečen. Vsa njemu lastna hladnokrvnost ga je zapustila. Pogled na široko posteljo ga je zbegal. Stal je in pogleda kar ni mogel odvrniti od nje.
— No, kaj se je pa zgodilo, dragi prijatelj? — je vprašala Ivanka navidez brezbrižno.
— To, draga Ivanka, da...
Bilo mu je pa zelo težko pojasniti ji vzrok svojega prihoda. Obmolknil je in ni mogel nadaljevati
— Da?___je ponovila gospa Cavrolova.
— Oprostite, — je povzel Peter znova besedo, — v hudi zadregi sem. K vam prihajam zato, ker me je napotil k temu notranji glas. Niti pomislil nisem na besede, s katerimi naj bi vam to povedal, in zdaj vidim da mi bo težko izraziti se, ne da bi nastala nevarnost, da vas razžalim.
— No, dragi moj prijatelj, če vam je tako težko izgovoriti te besede, pa jih ni treba izgovoriti, — je dejala Ivanka ponosno.
— Izključeno! — je odgovoril Peter živahno. — Moj molk bi zakrivil nepopravljivo nesrečo. Prosim vas, olajšajte mi mojo nalogo. Iz mojih nami-
gavanj boste uganili... Za nocojšnjo noč imate načrte, ki so bili odkriti. Preti vam velika nevarnost. Pazite se!
Ivanka je zadrhtela. Premagala je pa svojo zbeganost in odgovorila nervozno nasmejana:
— Kakšno dolgočasno zgodbo mi pa pripovedujete? Tu sem doma, sredi svojih ljudi in verjemite mi, da se mi ni treba ničesar bati.
— Vi tajite? To sem pričakoval! Toda zaman se trudite. Glejte, Ivanka, vaš prijatelj iz otroških let sem, mene se ni treba bati. Hočem vam samo pomagati. Zagotavljam vas, da mi je znano vse —
— Ah, tako! Zmešalo se vam je! — ga je prekinila mlada žena s srditim zaničevanjem, — ali pa vas je nekdo pošteno potegnil.
— V vašo nesrečo sem pri zdravi pameti, — je odgovoril Peter trdo, videč, da ga Ivanka noče razumeti. — In nobene prevare ni tu v nesrečo onih drugih; ki se jih to tiče. Vse je iskreno, resno, strašno! In ker me silite, da vam to povem brez obzirov, naj se zgodi vaša volja: princ Panin je tu in pride k vam. Vaš mož, ki o njem mislite, da je odpotoval, je komaj sto korakov od tod in takoj se vrne, da vas preseneti___Ali je to že resno —
Ivankino čelo je zardelo. Stopila je k Petru in vzkliknila srdito, pripravljena vse utajiti:
—- Poberite se ali pa začnem klicati na pomoč!
— Nikar ne kličite! To bi imelo za vas slabe posledice, — je dejal Peter mirno. — Nasprotno, pošljite proč služinčad, odslovite princa, če je tu,
a če ga ni, ga pravočasno opozorite, naj nikar ne hodi k vam. Dokler sem tu, boste prikrivali svoj strah in ne boste storili nobenih potrebnih ukrepov. Zato odhajam. Zbogom, Ivanka! Verjemite mi, da sem ravnal samo v vašo korist in bodite prepričani, da bom pozabil vse, kar sem vam povedal, čim prestopim ta prag.
Peter se je priklonil, potem je pa dvignil težko zaveso pred vrati na hodnik in odšel.
Komaj je Peter odšel, so se odprla vrata na nasprotni strani in vstopil je Sergej. V enem skoku je bila mlada žena v njegovem naročju. Pritisnila je hladne ustnice na njegovo uho in zašepetala:
— Sergej, izgubljena sva!
— Bil sem tu, — je dejal Panin, — in slišal sem vse.
— Glavno je, da odidem, ker pomeni neprevidnost vsak trenutek, , ki ga preživim tu.
— Kaj pa jaz? Ce ostanem tu, kaj porečem Cay-rolu, ko se vrne?
— Tvoj mož je, — je dejal Sergej trpko. — On te ljubi, vse ti bo odpustil.
— Vem to. Toda potem bova za vedno ločena. Ti želiš to?
— Kaj morem storiti? — je vzkliknil Sergej obupano. — Vse okrog mene se ruši. Premoženje, ki je bilo edini cilj mojega prizadevanja, se mi izmika. Rodbina, ki sem jo preziral, me zapušča. Prijateljstvo, ki sem ga izdal, me duši. Vse je izgubljeno.
Urejuje Josip flnpsnrjg — 2a >Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo in mseratnl del Usta Oton Ouistor — .Vsi w X4ubganft