Koroški Slovenci spet v OZN
NEW YORK. — Odbor za odpravo rasne diskriminacije, ki obravnava tudi diskriminacijo do narodnih skupnosti, je te dni poslušal tudi tretje redno poročilo jugoslovanske vlade o izvajanju določil mednarodne konvencije o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije.
Ob tej priložnosti je predstavnik jugoslovanske vlade Naste Č a I o v s k i kot prvi podpredsednik odbora dejal, da se je položaj slovenske in hrvaške narodne skupnosti, ko so sprejeli poročilo zgoraj omenjenega odbora na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, vidno poslabšal. Opozoril je na dej-
stvo, da se v Avstriji zmerom bolj širi nacifašistična miselnost, ter da Avstrija mirno trpi izzivanje demokratičnih sil. Kot primer je navedel delovanje koroškega Heimatdiensta. K svojim izvajanjem je še dodal, da so v zadnjem času, pred koroškimi de-želnozborskimi volitvami, vse tri glavne stranke sklenile, da bodo v Avstriji izvedli posebno štetje prebivalstva, katerega cilj naj bi bil ugotoviti številčno moč koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Namera je jasna, saj bi s tem umetno spremenili narodnostni sestav obeh naših manjšin.
Konflikt v DVP
Do resnega konflikta je prišlo na Dunaju ob proslavi 30-letnice 'OVP med štajersko OVP in koroškim supernacionalnim predsednikom ljudske stranke Sacherjem. Medtem ko je predvideval osnutek v delovnem krožku 1 formulacijo, da so ob deželnih volitvah prešli vsi koroški politiki — z izjemo slovenskih — na nacionalistično linijo in so s tem poslabšali odnose z Jugoslavijo, je poskušal Sacher spet „samostojno“ razlagati državno pogodbo, ker menda predvideva „upoštevanje dejanskih realnosti “ na Koroškem.
Ozemlje, na katerem živimo, je znano!
UVODNIK
Jasna beseda je potrebna
Od 11. do 13. aprila 1975, je bilo v Domu prosvete v Tinjah zborovanje katoliških časnikarjev Avstrije, izvajanja posameznih govornikov so bila tehtna in zanimiva in jih bomo vestno študirali in tudi o njih podrobno pisali.
Resna in jasna beseda pa mora že danes biti izpovedana k izvajanju slovenskega zastopnika sinode g. nadzornika dr. Valentina Inz-ka. Le-ta je v Tinjah izjavil, „da Slovenci na Koroškem nismo jugoslovanska manjšina, marveč koroški Slovenci, avstrijski Slovenci."
Taka izjava ni izraz lojalnosti, marveč zavijanje resnice. G. dr. Inzko je zgodovinar in slavist, mora vedeti, da smo koroški Slovenci del slovenskega naroda, ki živi pretežno v republiki Sloveniji, ki je bistven del Jugoslavije. Kot odbornik celovške Mohorjeve družbe se mora tudi zavedati doprinosa Mohorjeve družbe h kulturnemu razvoju vsega slovenskega naroda. Kultura oblikuje posameznike •n narodno celoto, kakor smo koroški Slovenci doprinesli k razvoju celote, tako je tudi celota vplivata na nas. Na Koroškem prav gotovo ne živimo na otoku blaženih, sal" se tudi g. dr. Inzko srečuje s koroško realnostjo celo na cerkvenem polju.
Ge bi bila zadeva koroških Slovencev koroška zadeva ali notranja zadeva Avstrije, bi ne govoril ° nas mednarodni dokument, katerega so podpisale štiri velesile t*1 cela vrsta drugih držav, med terni tudi Jugoslavija, ki s svojim podpisom garantira avstrijsko državno mejo na jugu.
Lojalnost manjšine do države se ne izraža v besedah, marveč v izpolnjevanju dolžnosti, ki pa so v državnih zakonih točno določene. Toda nobenemu predstavniku večinskega naroda ni prišlo na misel, da bi nam očital, da ne izpolnjujemo dolžnosti avstrijskih državljanov. S tem lojalnost v dejanjih izpričujemo bolj kot tisti Korošci, ki so marca 1938 pomagali rušiti severno mejo Avstrije in apri-la 1941 južno mejo prve avstrijske
republike.
Kai bi k takemu gledanju rekli Južni Tirolci, če bi nje označili kot italijansko manjšino, ker pač živijo v Italiji, saj tudi oni niso nikdar ži-veli v avstrijski republiki, ki pravno ni naslednica avstro-ogrske monarhije. Južni Tirolci so po vseh mednarodnih normah v državnem smi-slu avstrijska manjšina, ki živi v
»Ozemlje, na katerem živi slovenska manjšina na Koroškem, je znano!" S to ugotovitvijo, ki ni prišla iz vrst slovenske manjšine na Koroškem, temveč iz ust drugega predsednika koroškega deželnega zbora Schumija, se je spet — in kolikokrat že? — pokazalo, da politične stranke na Koroškem ne načrtujejo nič drugega, kot izvajati pritisk na Slovence na Koroškem.
Schumi, tudi član predsedstva Avstrijske ljudske stranke na Koroškem, in izrazit „vindišar“, je s
„Narod, ki goji svojo pravo, preprosto in vendar globoko občuteno domačo pesem, se ne da izbrisati iz zgodovine, v pesmi se kaže njegova jasna in krepka življenjska volja." Te besede znanega skladatelja Vasilija Mirka zadobivajo svoj pravi globoki pomen zlasti pri narodih, ki so jim namenile vladavine — bodisi nasilno, bodisi zahrbtno, po ovinkih uspavanja, bodisi oboje skupaj — smrt. Mednje spadamo tudi koroški Slovenci. Saj nas še danes teži mora oporok in naročil nekaterih oblastnikov, ki so nam zapovedovali in skušali krojiti našo usodo. Nekateri izmed njih so nam dosodili kvečjemu še časa za en rod, drugi so že imeli izkopane grobove, namenjene nam. Vanje so se zleknili naposled sami. Mi smo ostali. Eden najvažnejših virov odpora in življenjske volje je vrel prav iz globine naše domače, slovenske koroške pesmi.
Mladi zbor „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisav-ljeviča je začel januarja letos z edinstveno turnejo. Začeli so v Št. Jakobu, kjer so zapeli dvajset ro-žanskih ljudskih pesmi. Deset pe-
Italiji, kot smo mi jugoslovanska manjšina, ki živi v Avstriji. Obema imenovanima manjšinama pa je po mednarodnih pogodbah življenjska pravica zajamčena in sta obe upravičeni in dolžni, da se borita za te pravice ne samo za sedaj živečo generacijo, marveč tudi za poznejše rodove, ki bodo od nas terjali odgovor za to, kar mi zamudimo.
Jasno pa se je treba zavedati, da se ne skrivamo po raznih skrivalnicah, da nikdar nismo bili in nismo na prodaj. Dober zgled pa so nam Južni Tirolci in vse njihovo zadržanje na trnjevi poti za dosego mednarodno zajamčenih pravic in oni so s pomočjo Avstrije kot avstrijska v Italiji živeča manjšina že blizu svojemu cilju.
Predsedstvo
Narodnega sveta kor. Slovencev
to ugotovitvijo jasno nakazal, zakaj politične stranke na Koroškem in na zvezni ravni z vso silo hočejo »štetje posebne vrste". Oči-vidno hočejo tako dolgo manjšati slovensko narodno skupnost na Koroškem, da je ne bo več. Cilj hočejo doseči s sistematičnim pritiskom na manjšino v obliki periodičnega štetja, s katerim je možno uničiti vsako manjšino na svetu.
To vse se je zgodilo na seminarju zveze katoliških publicistov Avstrije, ki ga je le-ta priredila od
srni (drugi del) je doživelo tedaj svoj koncertni krst. Bil je to prvi stilni koncert rožanskih pesmi, najbrž celo prvi tak stilni koncert med koroškimi Slovenci sploh.
Odlični glasbeni vzgojitelj Radovan Gobec je ob koncertnem krstu januarja letos zapisal: »Spored, ki ga je sestavil zborovodja La j ko Milisavljevič, je izbran skrbno in lahko služi kot zgled stilnega sporeda."
Koroška je zakladnica narodnih pesmi. Ta zakladnica se je začela pretresljivo hitro prazniti, ko so napočili časi, nasprotni narodni pesmi. Konec prejšnjega stoletja je izdal Janez Scheinigg »Narodne pesni koroških Slovencev", K. Štre-kelj je prevzel v svojo zbirko »Slovenske narodne pesmi" okoli 1450 koroških pesmi. Na žalost se potem dolgo časa ni godilo skoraj nič. Novega življenja je vnesel Prekmurec France Cigan, ki je deloval med nami Korošci kot duhovnik,
Portugalski vojaki so se pripravili na vse možne posledice volitev, ki so predvidene za 25. april tega leta.
Tri tedne pred prvimi svobodnimi volitvami po štiridesetih letih avtoritarne diktature na Portugalskem, s prepovedjo vseh političnih strank z izjemo ene same — režimske, so sprejeli vojaki vrsto ukrepov, ki izključujejo že od vsakega začetka razvoj dejanske demokracije v deželi.
V preteklem tednu je prisilil vojaški svet nekomunistične stranke, da so podpisale program, ki zasidra dosedanji vojaški režim in degradira parlament, ki ga bodo izvolili, v odbor brez vseh pravic. Državnega predsednika in vlado bo tudi po 25. aprilu imenoval posebni odbor, skupščina pa ne bo imela več pravic, kot jih je imel »parlament" v obdobju Salazar-Caeta-nove diktature. Že poprej pa so izključili od volitev tri stranke: kr-
petka, 11., do nedelje, 13. aprila, v Domu prosvete v Tinjah. Udeležilo se ga je nad 40 novinarjev iz vse Avstrije, strokovnjaki, zastopniki političnih strank ter člani slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Uvodni »referat" je imel vodja celovške redakcije »Kleine Zei-tung" Heinz Stritzl, ki je mislil, da je zmožen predavati o razvoju in trenutnem stanju v manjšinskem vprašanju na Koroškem. Da temu le ni tako — kajti le nima dovolj vpogleda v manjšinsko problemati-
vzgojitelj in glasbenik. Pridno je zbiral narodne pesmi in zapisoval njih napeve. Morda ploda njegovega dela niti še ne znamo pravilno oceniti. Precej pesmi je Cigan objavil sam, precej jih je še v njegovi zapuščini (skupno ok. 500). Še ko je Cigan živel, je začel zapisovati naše pesmi mladi ljubljanski glasbenik, vzgojitelj Lajko Milisavljevič. Po dolgem napornem delu mu je le uspelo, da je zbral v Št. Jakobu v Rožu mladino in ji vcepil globoko ljubezen do domače pesmi. To naporno delo je rodilo krasen sad. Šentjakobski pevci so nam pokazali — najprej doma — majhen, a nadvse dragocen biser iz čudovite krone slovenske koroške ljudske pesmi.
Zadnjo nedeljo je nastopil mešani zbor „Rož“ v Bilčovsu, v Miklavževi dvorani. Dvorana je bila nabito polna. Navdušenje je prihajalo iz tiste globoke zavzetosti in ljubezni do ubranega, pristnega domačega petja, ki je nam eden poglavitnih virov življenjskega op-
(Dalje na 8. strani)
ščansko demokratsko stranko in dve skrajno levi stranki. To bo potvorilo rezultat in odvzelo volitvam pravi pomen. Korist od tega bo imela predvsem komunistična stranka, ki jo vodi Cunhal, in o katerem pravijo celo njegovi komunistični kolegi v drugih državah, da je zagrizen stalinist in da se ni nič naučil od postalinističnega obdobja.
Toda celo parlament brez vseh pravic oblastnikom na Portugalskem ni več všeč. Tako je zahteval admiral Rosa Coutinho, eden glavnih v vojaškem svetu, naj se združijo komunistične in socialistične stranke v enotno socialistično stranko, minister za »socialno komunikacijo" major Jesuino pa je sploh izjavil: »Volitve imajo v prvi vrsti pedagoški pomen."
V »pomladi revolucije" je pošiljalo vojaštvo skupine mladih podoficirjev tudi v najbolj zakotne vasi portugalskega podeželja, da bi prinašali ljudstvu veselo novico o
ko, ne samo na Koroškem — so nakazali v diskusiji Feliks Bister, prof. Th. Veiter ter urednik KTZ Ivan P. Lukan, ki so s stvarnimi argumenti ugovarjali njegovim izvajanjem. Dejansko je Stritzl udarjal le po manjšini in njenih zastopnikih (z nobeno besedo ni omenil zadržanja OVP, FPO, Heimatdiensta, brambovcev, očitno se je tem stališčem priključil), kar pa je bilo neseriozno in ni obogatilo seminarja.
Deželne podpore za novoporočente
Razveseljiva vest za vse mladoporočence in za vse tiste, ki to še hočejo postati: deželna vlada bo podprla vsako prvo ustanovitev gospodinjstev mladoporočencev.
■	do 7500 šilingov, če gre pri zakoncih za prvo poroko;
■	do 3750 šilingov, če gre pri enem zakoncu za prvo poroko.
Če sta bila oba zakonca že enkrat poročena, podpora odpade.
To določa novi koroški deželni zakon o podpori ustanovitve gospodinjstev, ki je bil objavljen dne 10. marca 1975 v deželnem uradnem listu, ki pa velja nazaj od 1. januarja 1975.
Kakšni so predpogoji, da prideta mladoporočenca do podpore:
1.	Vložiti je treba v teku 12 mesecev po poroki pri uradu koroške deželne vlade posebno prošnjo. (Formularje lahko dobite brezplačno pri koroški deželni vladi.)
2.	Oba zakonca morata biti v času, ko vložita prošnjo, avstrijska državljana in ne smeta biti starejša kot 35 let; nadalje morata imeti redno bivališče ter središče življenjskih interesov na Koroškem.
3.	Skupni obdavčeni zaslužek obeh zakoncev ne sme presegati določene meje. (Meja zaslužka znaša za prošnje, ki jih vložite v letu 1975 107.415 šil. ter 26.854 šil. za vsakega otroka, za katerega dobi eden od zakoncev otroško doklado.)
svobodi in demokraciji; spremenilo se je malo. Je pač žalostno dejstvo, da dolgotrajna diktatura zaslepi ljudstvo, ker ga odvadi demokratičnega življenja in izbiranja.
Parole mu preidejo v meso in kri, in komaj se znebi parol ene diktature, postane žrtev parol, ki ga vabijo v drugo diktaturo.
Tako je priznal Joao Moraes, prodajalec časopisov na glavnem trgu v Lizboni: »Lepo je, doživeti in o-pazovati enkrat pravi volilni boj. Demokracije pa ne bom dočakal."
(Dalje na 3. strani)
,Ano štimo sem jaz slišov'
Nova diktatura na Portugalskem
GOSPODARSTVO:
Koroški Slovenci na področju industrializacije zapostavljeni
Do leta 1960 je Koroška sodila med industrijsko najslabše razvite pokrajine Avstrije. Zato je čedalje bolj trpela na odseljevanju prebivalstva. V desetletju 1950—1960 se je iz dežele odselilo 30.000 večinoma mladih strokovno kvalificiranih ljudi. To je bilo blizu 7 odstotkov tedanjega števila prebivalstva. V gospodarsko nerazvitih območjih, zlasti pa na dvojezičnem ozemlju, se je v tem času odselilo več kot 10 odstotkov prebivalstva, po nekaterih občinah tega ozemlja pa tudi po 10 in 20 odstotkov.
Tako skicira gospodarsko-social-ni položaj Koroške dokumentacija, ki jo je pred kratkim objavila Družba za pospeševanje nerazvitih območij Koroške za petnajstletnico svojega obstoja. Za ustanovitev te družbe so se leta 1960 odločile: koroška deželna vlada, zbornica koroškega obrtnega gospodarstva, koroška zbornica delavcev in nameščencev, koroška kmetijska zbornica, združenje industrialcev na Koroškem in deželni izvršni odbor avstrijske sindikalne zveze
Dokumentacija vsebuje poročilo o prizadevanjih omenjene družbe v letih 1960—1972 in o rezultatih teh prizadevanj. Prizadevanja družbe so bila osredotočena na močnejšo industrializacijo dežele in na zboljšanje na področju infrastrukture kot enega bistvenih pogojev za močnejšo industrializacijo. Družbi je uspelo, da je za dosego tega cilja zbudila interes med avstrijskimi in inozemskimi industrijskimi združenji za ustanovitev podjetij na Koroškem. V prvi vrsti so ta interes pokazali zahodnoevropski industrijski koncerni, ki so pri svojih odločitvah za Koroško upoštevali dva bistvena faktorja: na eni strani bogat rezervoar delovne sile, ki je bila cenejša kot v območju matičnih podjetij, na drugi strani pa pripravljenost dežele in občin, da naselitev industrijskih podjetij podprejo s subvencijami in krediti oz. z jamstvom za slednje.
2e na začetku prizadevanj se je 19 občin odločilo, da interesentom
za ustanovitev industrijskih podjetij v njihovem območju stavijo po atraktivnih cenah na razpolago blizu 940.000 kvadratnih metrov zemljišč. Poleg tega so občine v prid takih podjetij na področju infrastrukture investirale blizu 60 milijonov šilingov. Koroška deželna vlada in podjetja avstrijskega kapitalnega gospodarstva so pristopila s pomembnimi krediti. Njihov obseg je po omenjeni dokumentaciji konec 1972 dosegel vrednost 670 milijonov šilingov. Ti krediti so bili na razpolago po obrestni meri 1 do 5 odstotkov. Za povračilo kreditov v znesku 113 milijonov šilingov ie jamstvo prevzela koroška deželna vlada. Vrednost omenjenih prispevkov občin in dežel je tem pomembnejša, če jo gledamo v vsoti celokupnih industrijskih investicij na Koroškem v tem času. Obseg slednjih je dosegel vrednost 1,25 milijard šilingov.
Dobršen del teh sredstev je služil koncentraciji industrijskih podjetij. V tem času je 566 podjetij zgubilo svojo samostojnost, 300
Čeprav so časi narodne romantike zvečine že za nami, se v sodobni Avstriji še vedno držijo mnoge vsedline iz časov romantičnega nemštva, ki mimo tega, da so pogosto pretirane, naivne in neresne, ne prispevajo k razumevanju ne med Avstrijci nemškega in drugih materinih jezikov, ne k razumevanju Avstrijcev z njihovimi sosedi.
Gre predvsem za prikazovanje narodnosti, v prvi vrsti njenega jezika in zgodovine, za katero veljajo dvojna merila v odnosu med nemškimi in drugimi, na Koroškem med nemškim in slovenskim narodom in jezikom.
Naj najprej omenimo zgodovinsko dejstvo, ki ga avstro-nemški pisci tako radi potvarjajo, in sicer, da se na območje vzhodnih Alp
novih podjetij pa se je medtem etabliralo. Tako je celokupno število industrijskih podjetij nazadovalo od 1147 na 881. Vrednost njihove proizvodnje je 1972 znašala skupno blizu 14 milijard šilingov. Od tega zneska je na novo ustanovljena podjetja odpadlo 3200 milijonov šilingov. Na ekspertu koroške industrije, ki je leta 1972 dosegel vrednost dobrih 5 milijard šilingov, so bila novo ustanovljena podjetja udeležena z blizu 1,2 milijarde šilingov.
Če gledamo visoke investicije za industrializacijo dežele na osnovi pridobitve števila novih delovnih mest, potem lahko rečemo, da so bile to drage investicije. Število delovnih mest v industriji se je namreč s tem povečalo le za 5 odstotkov na okroglo 34.000, medtem ko se je število delovnih mest v dejavni obrti takorekoč brez vsake podpore povečalo za 9,5 odstotka 40.500, v trgovini za blizu 50 odstotkov na 18.421, v turističnem gospodarstvu pa celo za 57 odstotkov na 13.500.
niso naselili Slovenci, ki so ustanovili državo Karantanijo, ampak da so to bili neki Slovani nedoločene narodnosti, „Alpenslawen“ in v Panoniji nekakšni „Panonensla-wen“, na sedanjem avstrijskem območju ob Donavi „Donauslawen“ itd. Podobno razlaga nemško zgodovinopisje tudi za vzhodno Evropo, namreč, da so se iz Zakarpatja razširili „Waldslawen“ na območje današnje Rusije ...
Resnica je seveda precej drugačna. Slovenci v 6. stol. v vzhodnih Alpah takrat kot Karantanci nismo še srečali Nemcev, ampak šele Bavarce kot narod, Nemci so nastali šele kasneje iz več narodov, poleg Bavarcev še iz Alema-nov, Sasov, Švabov, Prusov. In zgodovinski viri tudi ne govorijo o ne-
V kratki prezentaciji vsebine dokumentacije o razvoju koroške industrije ni mogoče omenjati vse detajle razvoja posameznih grupacij. Tak pregled zahteva obsežne analize. Kar pa je treba že v tej prezentaciji poudariti, je to, da dvojezično ozemlje Koroške od vala industrializacije Koroške v obdobju 1960—1972 skoraj ni imelo koristi. Medtem ko je mesto Celovec v tem času pridobilo blizu 2500 novih industrijskih delovnih mest, mesto Beljak pa okoli 1000, jih je o-kraj Velikovec pridobil le blizu 700, okraj Celovec 500 in okraj Beljak le 300, da ne postavljamo v ospredje okraj Šmohor, ki je po tej poti pridobil le pičlih 200 novih delovnih mest.
Na osnovi dokumentacije je treba pod črto njene ocene in kritike zapisati, da se pretežni del dvojezičnega ozemlja Koroške, ki je bil kot obmejni pas od leta 1920 naprej gospodarsko vedno zapostavljen, tudi po aktivitetah omenjene družbe iz svoje zaostalosti ni mogel izkopati. Velikovški okraj ima le 1850 industrijsko zaposlenih, medtem ko jih ima mesto Celovec 27 tisoč, dvojezično ozemlje okraja Celovec pa komaj 1300.
Tako je dokumentacija o razvoju koroške industrije v zadnjem času najbolj očiten primer, da se gospodarsko-socialna politika v deželi giblje še vedno na ravni germanizacije koroških Slovencev po socialni poti.	(bi)
kih nedoločenih Slovanih, ampak natančno o Slovencih, Moravanih, Čehih, Poljakih. Če bi v resnici šlo za neke nedoločene Slovane, potem vsa preštevilna imena gora in voda v današnji vzhodni Avstriji ne bi bila slovenska, ampak nedoločena slovanska. Toda vsa imena, ki so jih iz prve naselitve na tem prostoru zapustili naseljenci, preden je bavarski naselitveni tok prevladal, so trdno slovenska in ne nedoločeno slovanska.
To pa je jasen dokaz, da je slovenska narodnost starodavna. In prav to moti številne pisce naših nemških sosedov. Nemški narod, ki je nastal kasneje iz več drugih narodnosti, je danes številen in je razvil bogate kulturne vrednote, vseeno je zato, ali je starejši ali
nekaj mlajši. Zaradi neke namišljene narodne časti, ga ni treba delati umetno starejšega, še najmanj pa s tem, da bi tej dozdevni časti na ljubo delali iz Slovencev nekake nedoločene Alpske Slovane in menda tako rešili čast nemštvu za takrat, ko še ni bilo nastalo.
Iz svojega nacionalnega kompleksa pa so mnogi nemški, zlasti avstronemški pisci zašli v pravo šušmarstvo. Niso mogli namreč zanikati obstoja prvih slovenskih držav Karantanije in Panonije in so iskali, da bi rešili dozdevno nemško čast, novih fantastičnih razlag. Karantancem, da je vladalo neko keltsko pleme, kar naj bi menda dokazovala beseda Karantanija, ki
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
da prihaja od keltske „kar“ (skala); neka druga razlaga, da je Karantancem vladalo neko tatarsko ali kavkaško pleme, ker da beseda „župan“ prihaja menda od kavka-škega jezika; tretje, da naj bi menda karantanski kosezi bili hrvaškega porekla, ker je na Koroškem mnogo krajev z imenom „Kro-bathen", celo poseben hrvaški o-kraj naj bi menda obstajal; potem, da naj bi bili Slovenci podložni Obrom.
Skratka, ne da jim spati resnica, da so njihovi sosedje Slovenci že ob naselitvi v vzhodne Alpe bili narod in imeli že izoblikovan jezik. V nasprotnem primeru bi bilo treba namreč opaziti, kdaj se je slovenščina razvila iz neke nedoločene slovanščine.
Namen takega početja je seveda ta, da naj bi se slovenski človek sramoval svoje narodnosti, se čutil majhnega in nebogljenega in se asimiliral v nemštvo.
Vse te naklepe je treba pojasniti zato, ker o „Alpenslawen“ govorijo ne le šolska berila, ampak tudi predavanja na univerzah v Avstriji, kjer se jezikoslovje in zgodovina še nista bili rešili iz pajčevin stare nacionalne romantike. Na to morajo pomisliti zlasti tisti med nami, ki so zaverovani v nemško natančnost in znanstvenost. V mnogih primerih to drži, pruska politika nacionalne discipline zadnjih dvesto let je pač v tem pogledu nekaj dosegla, toda ne vedno in povsod.
Manipuliranje z zgodovino
Danska manjšina dobila en mandat
Stranki danske manjšine v Nemčiji, Južnošlezviški volilni skupnosti, je uspelo pri deželnih volitvah preteklo nedeljo doseči zopet 1,4 odst. glasov in 1 mandat. Dance v Nemčiji bo potemtakem zastopal zopet lasten poslanec Karl Theodor Mayer. V ostalem volitve v najsevernejši deželi Zahodne Nemčije niso prinesle bistvenih sprememb; vodstvo bo tudi še naprej ostalo v rokah krščanskih demokratov (CDU), ki so dosegli tokrat 50,2 odst. in 37 mandatov (—3). Tudi socialdemokrati (SRD) so izgubili 2 mandata in bodo v novoizvoljenem parlamentu zastopani s tridesetimi. Svobodni demokrati (FDP) pa so prekoračili klavzulo 5 procentov in bodo spet zastopani s petimi mandati. Najzanimivejši aspekt teh volitev je prav ta, da je svobodnim demokratom uspelo ojačiti svoje sile kljub dejstvu, da vlada v Bonnu skupno s socialdemokrati, ki kažejo zdaj že znake obrabljenosti.
Občinske volitve na Predarlskem
Občinske volitve na Predarlskem so se končale preteklo nedeljo z nepričakovanim uspehom socialistične stranke v glavnem mestu Bregenzu. Dočim je vladal župan Mayer (SPO) v pretekli periodi s pomočjo svobodnjakov, mu je uspelo doseči tokrat absolutno večino 19 mandatov (do sedaj 13). Tudi na celotnem ostalem področju dežele so zmagovali socialisti, ki so pridobili 3 odst. glasov, medtem ko je ljudska stranka zgubila 1,3 odst., svobodnjaki pa 1,5 odstotka glasov.
Posebnost občinskih volitev na Predarlskem pa je bila, da v 33 občinah stranke niso vložile svojih list, marveč je občinstvo odločalo o svojem zastopstvu v občinah na za nas nenavaden način: vzeli so prazen list papirja in nanj napisali imena tistih, ki jim zaupajo. Kdor je dobil največ glasov, je bil izvoljen.
Dubčka preganjajo oblasti
Bivši češkoslovaški ministrski predsednik Aleksander Dubček (po sovjetski invaziji so ga odstranili iz položaja in je danes le še gozdni inšpektor v Bratislavi) je napisal zvezni skupščini v Pragi odprto pismo, ki so ga te dni objavili v zahodnem časopisju. ..Socialistično demokracijo in zakonitost teptajo z nogami ...“, tako začenja svoje nadvse obširno pismo, in nadaljuje, da vohunijo za njim in ostalimi sodelavci iz časa „praške pomladi" agenti tajne policije. Zelo ostro polemizira nadalje z bratskimi strankami v Nemški demokratični republiki in na Poljskem, češ da so se zoperstavljali prav tistim načelom njegove politike, ki jih danes spoznavajo za pravilne. „Pajčevina si ustvarja svojo mrežo v celi državi," pravi na koncu svojega pisma in ugotavlja, „gre za izrabljanje oblasti, gre za teptanje človekovih pravic!"
Protijugoslovanska kampanja Dolgarov
Po ugotavljanjih sovjetskega maršala Jakubovskega, ki je v češkem dnevniku „Rude pravo" omalovaževal doprinos jugoslovanskih partizanov k osvoboditvi Jugoslavije leta 1944 in 1945 se je vključil v protijugoslovansko kampanjo skorajda ves bolgarski tisk. V zadnjih desetih dneh poročajo skorajda vsak dan v člankih, fotoreportažah, dnevnikih in drugih poročilih o „velikem doprinosu" bolgarske vojske k o-svoboditvi Jugoslavije. Po nekaterih poročilih so „osvobodili" celo Maribor. Organ bolgarskih literatov, „Pla-mak" je v zadnjih dneh začel objavljati dnevnik Vrebe-na Pavlova, ki opisuje akcije Bulgarov na jugoslovanskih tleh in ob tem ne pozabi povedati, da „Titovi partizani v boju niso vzdržali ter da so zapustili položaje ter pustili nas popolnoma same." V tej zvezi je vredno poudariti, da so spadale bolgarske čete od leta 1941 do 1944 k zasedbenim silam Jugoslavije.
Do Thieu bežal z državno blagajno?
Južnovietnamski predsednik Ngyen Van Thieu pošilja na eni strani zadnje vojake v smrt v boju zoper severno-vietnamske čete, na drugi strani spravlja zlato v tujino. To poroča ameriški časopis „Time“, ki pravi, da se je pogajal posebni pooblaščenec Thieuja z zastopnikom švicarske letalske družbe „Bal-Air", da bi spravili 16 ton zlata za prezidenta v varno Švico (zlato ima protivrednost 73 milijonov dolarjev). Omenjena družba pa je odklonila prevažati zlato, ki je verjetno last vietnamske države in ne predsednika samega. Zlato je sedaj še vedno v Saigonu.
Vojna sama se v Aziji po vsej verjetnosti nagiba h koncu. Poznavalci razmer pravijo, da je padec prestolnic Phnom Penha in Saigona le še vprašanje časa, svojo poslaništvo v Kambodži so Ame-rikanci pred dnevi že zaprli, za nekaj minut je bil Phnom Penh poln amerikanskih vojakov, ki so zaščitili odhod funkcionarjev.
Prastrah koroških nacionalistov: to je slaba vest
Izseljevanje koroških Slovencev je doseglo svoj višek 14. in 15. aprila 1942. Nad 300 koroških slovenskih družin so Izselili tedaj na podlagi seznamov in zapiskov, ki so nastali na Koroškem in kakor izhaja iz izpovedi nacističnih veljakov v procesih po vojni, so ti zapiski nastali prav na Koroškem v krogih okoli tedanjega Heimatbun-da, predhodnika današnjega Hei-matdiensta.
Poleg tragičnega izseljevanja se spominjamo te dni številnih žrtev nacističnega režima. Na spominski svečanosti v Škocijanu v nedeljo, dne 13. aprila 1975, smo se spomnili vseh teh. Dr. Luka Sienčnik, ki je na proslavi spregovoril za zvezo od nacistov preganjanih, je pretresljivo opisal grozote tistega časa: „V zgodnjih jutranjih urah so na dvorišču zaropotala vozila. Gospodinja Pogleda skozi okno: o Bog, policija! Nekaj desetin do zob oboroženih mož obkoli hišo, da še miš ne bi mogla pobegniti. Glasni udarci na hišna vrata: Aufmachen! Polizei! Oče jim odpre. Kje imate bandite?
se zadere gestapovec. Nimamo jih! Pri nas jih ni, odgovori oče. Vso hišo preiščejo. Ne najdejo nič. Kljub temu vzamejo očeta in mater s seboj. Tudi slanina in maščoba morata z njimi, da ne bi prišla banditom v roke, rečejo. Po strogem zasliševanju o partizanih, krutih mučenjih, pa so jih potisnili ali na morišče ali pa v KZ.“
Žrtev, ki jih je doprinesla prav občina Škocijan v dobi nacizma, se je v svojem spominskem slavnostnem govoru spomnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dvorni svetnik dr. Joško Tischler. (Njegov govor prinašamo na posebnem mestu.)
Dr. Franci Zvvitter, predsednik ZSO pa je v svojem govoru poudaril, da dajejo nam, koroškim Slovencem žrtve, ki smo jih utrpeli v boju proti nacizmu pravico, da terjamo uresničitev enakopravnosti, kot jo vsebuje člen 7 avstrijske državne pogodbe. Nadaljeval je: ..Avtorja knjige o avstrijskem odporniškem gibanju pod naslovom ,Das einsame Gevvissen’ — .Samotna vest’, pravita o narodu: .Zgodovina je po neki besedi Huinzinge oblika, v kateri podaja narod pred samim seboj obračun. Oživljanje
velikonemške miselnosti in nemško rasističnih mitologij v dobu mirne in notranje izravnave je postavilo polaganje takega obračuna neodložljivo spet na dnevni red.’
In v tej zvezi je zgodovina odporniškega gibanja nujno osrednja tema. Hkrati pa je presoja odporniškega boja tudi akt pietete”.
To velja tudi za nas in za nas še prav posebno, ko so nemški nacionalisti že spet na pohodu in ob kapitulaciji vlade terjajo naše preštevanje! Tako preštevanje ni potrebno in ga odklanjamo. Naj preštevajo in pretehtajo naše žrtve in naj pogledajo, kje so grobovi naših padlih partizanov, naj proučijo, kje so bile pregnane naše družine, potem lahko ugotovijo, kje avtohtono živi naše ljudstvo, ki se ni borilo proti fašizmu zato, da bi še naprej živelo v neenakopravnosti, marveč zato, da bi končno zaživelo življenje v svobodi in enakopravnosti!” Dr. Zvvitter je končal: „Žrtve, katerim se danes klanjamo v globoki hvaležnosti in spoštovanju, so v najtežjem časovnem razpotju pokazale pravo pot za dosego miru, enakopravnosti in prijateljstva med narodi. Posnemajmo jih in na razpotju postavljajmo smerokaze in
Posvetovalnica pri uradu koroške deželne vlade
V sredo prejšnjega tedna je začela poslovati posebna posvetovalnica (Beratungs- und Informations-stelle „BIST“), ki jo je bil napovedal deželni glavar L. VVagner že mesec prej. Korošci naj bi imeli možnost, da dobijo informacije in nasvete v zadevah, ki so v pristojnosti deželne uprave.
Kako je potekel prvi dan, je KTZ dan navrh na široko opisala. Roja-
Volitve v gospodarsko zbornico
V nedeljo, 20., in v ponedeljek, 21. aprila 1975, bodo volitve v gospodarsko zbornico. OVP in FPO sta združeni pod označbo „Karntner Wirtschaft“. Socialisti in neodvisni obrtniki kandidirajo pod „Freier VVirtschaftsver-band“. Volilni upravičenci, poslužite se volilne pravice in volite može vašega zaupanja.	+
vilo se je menda 26 oseb, ki so iskale pomoč pri rešitvi raznih problemov — npr. glede stanovanja, kanalizacije, delovnega mesta in penzije.
V posvetovalnici, nameščena je v sobi 308 v 3. nadstropju glavnega poslopja v Celovcu, Arnulfplatz, uradujejo vsako sredo dopoldne od 8. do 12. ure trije pravniki, katerim je dodeljena še pisarniška moč. Po njihov ustni ali pismeni nasvet gre lahko vsakdo.
Posebnost te nove ustanove: Uradniški trojici svetovalcev pripada tudi dr. Pavel A p o v n i k , oz. njega bodo ..pritegnili”, če bo govora o problemih, ki tarejo koroške Slovence. Tako ve poročati KTZ. To je dr. Apovnik v osebnem pogovoru tudi potrdil. Po nalogu mora biti na razpolago, v kolikor in kadar so problemi prosilcev hkrati zadeve koroških Slovencev.
Dr. Apovnik bo rojakom seveda rade volje pomagal, dajal nasvete in informacije. To je vedno tako prakticiral. Dodatne možnosti posvetovanja bi se morali mi Slovenci v čim večjem številu posluževati,
ko imamo vendar našega svetovalca, ki se s svojim birojem vred brez našega intenzivnejšega zanimanja ne bo mogel uveljaviti v sklopu deželne uprave, kakor bi to radi videli.
S tem smo pač tam, kjer se izkazuje ureditev omenjene posvetovalnice spet kot neke vrste ukana. Zopet nas hočejo prevariti. Od predhodnika ustanovljeni „biro za Slovence”, če ga kratko označimo, je deželni glavar L. VVagner docela razvrednotil. Biro ni oddelek niti pododdelek, Apovnik sam pa je zgolj podrejen uradnik ne da bi smel samostojno odločati in razpolagati z določeno proračunsko vsoto v prid in podporo slovenske narodne skupnosti.
Da dr. Apovnika pritegnejo k posvetovalni službi, kadar in če se jim zdi primerno, je en dokaz več, da niti najvišji politični krogi v deželi niso pripravljeni, oddati malenkostno mero samostojnega soodločanja v manjšinskih zadevah, želijo nas držati v skrajni odvisnosti. Slovenci smemo biti na razpolago, to je vse.
Gotovo, na nas je, da Apovnikov biro nenehno oblegamo, samo tako bomo dokazali potrebo po njem, samo tedaj so naše zahteve smiselne.
znake enakopravnosti, ki vodijo do mirnega sožitja, ne trgajmo pa teh znamenj in jih zlasti ne nameščajmo z znaki in idejami nacionalizma in neonacizma, ki nujno ponovno vodijo v sovraštvo, nesvobodo in nadaljnje spore!
To smo dolžni žrtvam, ki so dale svoja življenja v boju proti nacizmu, mi in vsi, ki jim je v resnici za mirno in enakopravno sožitje v deželi!”
Žrtvam nacizma se je poklonilo na svečanosti, ki sta jo priredili slovenski prosvetni društvi „Vinko Poljanec” iz Škocijana in „Danica” iz Št. Vida v Podjuni, lepo število ljudi, predvsem domačinov. Med gosti je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in vso predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev. Pred spominsko svečanostjo je škocijan-ski župnik Jože Koglek daroval v farni cerkvi mašo za vse žrtve nacističnega nasilja.
Mladina naj zastavi vse sile v obrambo naše skupne lastnine
14. april je spominski dan masovnega nasilja na družine koroških Slovencev. S spominskimi svečanostmi ne obujamo sovraštva ali želje po maščevanju, smatramo pa za svojo dolžnost, da utrjujemo svojo zavest in tudi mlajšemu rodu povemo, kaj se je godilo v naši deželi, ker obstaja nevarnost, da mlajša generacija zgubi pogled na dogodke izpred oči.
Zdi se mi zelo pravilno, da se danes spomnimo župnika in poslanca Vinka Poljanca, saj je bil on prva žrtev nacističnega nasilja. Dne 12. marca 1938, prvi dan po zasedbi Avstrije, je bil on aretiran na kolodvoru v Pliberku in nato zaprt v celovških zaporih. Ko je neki četrtek prišel iz zapora in smo se srečali v Mohorjevi hiši, smo mu razbrali z obraza, da ga je zapor in kar se je tam godilo, telesno uničilo in tako je 25. avgusta 1938 zatisnil oči, nekdaj orjak po postavi. Ko se je 28. avgusta 1938 večtisočglava množica poslovila od voditelja in škocijanskega župnika Poljanca, ki je v škocijanu kaplanoval in župnikoval nad 30 let, smo vsi čutili, da smo zgubili neumornega prosvetaša, dobrega gospodarja, zavzetnega pridigarja, razgledanega političnega ustvarjalca in velikega ljubitelja slovenske mladine. Jaz se osebno spominjam Poljanca kot veroučitelja leta 1908 v škocijanski ljudski šoli in pozneje, ko smo ga kot študenti obiskali v župnišču, ki je bilo mladini vedno odprto. Poljancu je kmalu sledil nadebudni kaplan Anton Kutej, katerega so v Šmihelu na velikonočni torek 1940 aretirali in odpeljali v taborišče Dachau in Mauthausen in končno 16. februarja 1941 zažgali v Dachauu.
Fari Škocijan in Št. Vid pa izpričujeta še vrsto drugih žrtev nacizma. Tako so Ročičjakov oče in hčerka, ter Mičejeva mati in hčerka postali žrtev zahrbtnega izdajstva in nasilne smrti. Še celo vrsto drugih žrtev oboroženega odpora imamo v tem ožjem delu naše domovine zapisanih v spominskih knjigah in nagrobnih spomenikih, ki nas opominjajo, da so oni s svojim življenjem branili, kar je našega, našo zemljo in naše kulturne vrednote in nas na vsak korak opozarjajo, da tudi mi storimo svojo dolžnost in da predvsem tudi našo mladino učimo, da bo tudi ona zastavila vse svoje sile v obrambo naše skupne lastnine.
Naša zahvala velja vsem žrtvam in slava njihovemu spominu.
Enotna stališča Slovencev in Hrvatov v Avstriji
Delegaciji obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem sta se v soboto preteklega tedna sestali v Brucku ob Muri, da bi izmenjali mnenje o trenutni situaciji obeh narodnih skupnosti
v Avstriji. V razgovorih sta delegaciji Slovencev in Hrvatov prišli do enotnega gledanja v vseh bistvenih vprašanjih mednarodne zaščite manjšin v Avstriji in do soglasnih sklepov glede na bodoče skupne ukrepe in skupna stališča.
Ozemlje, na katerem živimo, je znano!
(Nadaljevanje s 1. strani) Drugi dan seminarske dejavnosti je bil rezerviran za predavanja znanega strokovnjaka za manjšinsko pravo prof. dr. Th. Veiterja, dr. Valentina Inzka, dr. Moritscha in Za Podijsko diskusijo pod naslovom -Skupna pot na Koroškem?”, pri kateri so sodelovali dr. Maderner Za SPO, 2. predsednik deželnega zbora Schumi za OVP, poslanec Siiia za FPO, kandidat KEL dr. Ma-tevž Grilc ter člana koroške in av-ftnjske sinode dr. VValdstein in dr. inzko.
Prof. Veiter je v svojem referatu Predlagal, da se čim prej reši pro-lern krajevnih dvojezičnih napi-s°v na podlagi in v duhu „lingvi-stične fairnesse”. Tudi tedaj, če sjovenske organizacije takšni re-®'tvi ne bi pristopile. S tem predorom je Veiter, ki je — kar se ti-Preštevanja manjšine, proti ugo-avljanju, dokler manjšina to od-anja — na žalost tudi nakazal, da znanstvenik kot znanstvenik lahko °sti govori, da pa očitno pozablja na Politično situacijo. Veiter je član
tako imenovane „Ortstafelkommis-sion", ki je tudi že izdelala model preštevanja in v kateri so zastopniki OVP in FPO govorili že o procentih (predlagajo 25 do 30 odst.). In kljub temu govori prof. Veiter, ki situacijo in stališča zelo dobro pozna, o rešitvi problema krajevnih napisov v duhu ,,lingvistične fairnesse” ...
V drugem referatu je ..informiral” slovenski član nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Valentin Inzko udeležence seminarja o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V svojem referatu je pohvalil ministra za šolstvo v pokoju dr. Drimm-la (OVP) in napredno delo katoliške Cerkve na dvojezičnem ozemlju. Na vprašanje urednika graške Kleine Zeitung, VVeissenbergerja, kako dejansko izgleda na tem področju, pa dr. Inzko ni odgovoril. Mi pa vemo, da se položaj na farnem področju ni izboljšal, temveč pogosto celo poslabšal... Inzko je kritiziral tudi zadržanje slovenskih organizacij na Koroškem: ..Slovenske
organizacije še davno niso izkoristile vseh možnosti za notranje-av-strijski dialog! Mi smo avstrijska manjšina, mi smo koroški Slovenci, nikdar pa nismo jugoslovanska manjšina!” Zares, v ušesih nekaterih novinarjev je moralo zazveneti.
Na žalost pa tisti novinarji niso vedeli, da je isti dr. Inzko, ki je tako slavnostno govoril, 6. oktobra 1974 v domu glasbe v Celovcu tudi dvignil roko, ko je šlo za to, da predstavniki slovenskih organizacij prekinejo sodelovanje v kontaktnem komiteju. Tudi niso vedeli, da je dr. Inzko v času svojega predsednikovanja vodil delegacijo NSKS na uradni obisk v Slovenijo.
Kaj se dejansko godi z manjšino na Koroškem, je moral povedati drugi — vodja vzhodnoevropskega inštituta na Dunaju, dr. Moritsch. Moritsch, ki je govoril o pogovorih za kulturno avtonomijo med obema vojnama, je poudaril, da se bo šele izkazalo, kdo je takrat kulturno avtonomijo pokopal! Izjavil je, da je tragedija za Koroško in Avstrijo, če se dopusti asimilacija
slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kar se tiče štetja posebne vrste, je izjavil, da bi dovedlo tako štetje na Koroškem do „furiosa“ posebne vrste. S tem je dr. Moritsch, ki je tudi pristopil naši trditvi o nemško-nacionalistič-nem terorju na Koroškem — nakazal, v kakšnem ozračju mora živeti slovenska narodna skupnost. „Ne ugotavljati manjšine, temveč popraviti to, kar več desetletij ni bilo napravljenega,” je zaključil dr. Moritsch.
■	V podijski diskusiji je potem j kandidat KEL dr. Matevž Grilc
■	povedal to, kar je bilo po re-
■	feratih Stritzla in dr. Inzka
■	potrebno — resnico! Uvodo-
■	ma je Grilc z vso jasnostjo u-
■	gotovil, da je državna pogodba Sl uresničena le za 10 odstotkov.
■	Govoril je o dejanski situaciji
■	koroških Slovencev na pod-
■	ročju šolstva, gospodarstva, u-
■	porabe slovenskega jezika pri
■	sodiščih in uradih. Nakazal je
■	tudi socialno vprašanje sloven-
■	ske narodne skupnosti na Ko-
■	roškem, ki se ne rešuje v prid
■	manjšini, ampak v obratno
■	smer.
H V svojem referatu je Grilc tu-H di dejal, da pripadnik sloven-B ske manjšine na Koroškem ne H doseže višje funkcije v javnem
■	življenju. Vse te trditve podil predsednika Narodnega sveta H koroških Slovencev ni zavrnil v fS diskusiji niti en govornik polili tičnih strank!
IH Dr. Grilc je udeležencem se-H minarja tudi razlagal stališče H slovenskih organizacij na Ko-58 roškem k preštevanju manjši-
■	ne in v tej zvezi poudaril, da H Slovenci ne bodo sodelovali pri
■	takem protimanjšinskem po-
■	stopku iz znanih vzrokov.
Seminar se je zaključil z obiskom dvojezične maše v Škocijanu in s pogovori z mestnim svetom občine Pliberk. Tam je mestni svetnik Štefan Trampusch še enkrat nakazal dejansko situacijo na Koroškem na primeru odklanjanja slovenskih lepakov za pliberški sejem s strani vseh drugih v občinski sobi zastopanih strank.
Tisti, ki so bili pripravljeni, spoznati koroško realnost, so jo spoznali; tistim, ki so jo videli, in hitro pozabili, pa ne moremo pomagati!
VOGRČE:
»Pobje so trmasti" v samskem stanu
Ali bo res pri nas življenje zamrlo? Bo več smrti kot rojstev? Nekaj mladih odide delat drugam in se nam izgubijo, nekaj deklet nam pograbijo ženini od drugod in jih odpeljejo, pobje pa so trmasti v samskem stanu.
Vsaj eden se je ojunačil, da se poroči: Jozej M u 11 e r, pd. Šul-nov. Dolgo smo čakali nanj. Je pa tudi daleč šel vasovat in tam v Št. Jakobu v Rožu našel rožo svojega življenja: Ivico Kunčič. Sicer mu ni bilo treba plavati čez Dravo, pa so se doma kar bali, če se mu kaj zgodi, ko hodi tako daleč z avtom vasovat. Za Veliko noč bi ga skoro sneg zametel v Rožu.
V soboto, 12. aprila, je nastopil njun življenjski praznik. Poroka je bila v Vogrčah, kjer ju je poročil ženinov sorodnik, šentjakobski kaplan g. Toni Opetnik. Poročenca in posebej nevesto je kot svojo novo faranko pozdravil domači župnik, ki ima še vedno nekaj „domo-vinske ljubezni" do št. Jakoba. Priči sta bila Andrej VVutte iz Pogrč v šentviški fari in Maks Prutej, mladi Hirm iz Vogrč. Lepo oblikovani poročni in mašni obred je še olepšalo izvrstno petje domačega cerkvenega zbora pod vodstvom organista g. Miheja Lubasa in dirigenta g. Jožka Koncilija.
Ojset je bila pri šoštarju v Globasnici, kjer je dovolj prostora za svate in še mnoge prijatelje in pod-oknarje. Muzicirali so „Katarinski fantje" pod vodstvom Stanka Sad-jaka iz Šmihela. V dvorani je bila prijetna domačnost, saj se je čutilo, da so tam ljudje enega duha in srca.
ZASPANCI, ZBUDITE SE!
V	14. številki „Našega tednika" (3. aprila 1975) so objavili ..zaspani dijaki" (?) ..objektivno in stvarno kritiko" Zvona, glasila socialističnih dijakov Slovenske gimnazije. Objektivna in stvarna je ta kritika samo do konca drugega stavka, potem sledijo samo še podtikavanja in precej nesramne trditve, ki jih pisci nikjer ne dokažejo (o-čitno niso bili zmožni). Nekatere njihove ..ugotovitve" pa so enostavno zlagane.
Do zdaj so izšle tri številke Zvona. Ko smo ga ustanovili, smo si stavili v glavnem te-le naloge: „Zbuditi hočemo dijake iz njihove politične zaspanosti, ustvariti hočemo napredno (= socialistično) gibanje med dijaki. Zato jih bomo informirali o šolskih, političnih in kulturnih vprašanjih in jih seznanili s socialističnimi idejami."
V	naslovu omenjene „kritike" pa nam pisci očitajo, da „ribarimo v kalnem". V celotnem spisu človek zaman išče kak dokaz ali pojasnilo, kje in zakaj da Zvonarji „ribarimo v kalnem". Nadalje nam očitajo, da rušimo temelje gimnazije in da smo podvomili o verodostojnosti naše šole, seveda ne da bi pojasnili katere temelje, kako in zakaj jih „izpodbijamo" oz. kje da smo
Ženin Jozej ni le dober in napreden kmet — bil je tudi v kmetijski šoli v Podravljah — ampak se je udejstvoval tudi v kulturnem življenju. Poje pri moškem zboru v Pliberku, igra pa pri domači farni mladini. Prav sedaj igra kot ženin pri veseloigri „Dva para se ženita". Takega ženina kot je v igri, seveda nobena ne bi marala, v resnici pa je Jozej postaven fant, pa priden kmet in delavec ter mehanik, in se postopi sam vsakega dela doma in
Deževje in tajanje obilnega no-vopadlega snega je tudi pri nas povzročilo mnogo škode in nas navdajalo s strahom in skrbjo, vendar ni bilo take katastrofe kakor na zgornjem Koroškem. Prsten plaz se je utrgal z Užnikovega hriba, še večji pa izpod stare Kruštanove hiše, a se je k sreči ustavil, predno je dosegel novo hišo spodaj. Okoli 50 m dolžine je pod Čevhi zasuta deželna cesta in je tako zveza z Borovljami za dalj časa prekinjena. Mlaka na vasi je narasla do višine, kakor je nihče ne pomni in je nastopila voda od nje v kleti Fal-lejeve gostilne skoro do vrha. S hriba nad vasjo na jugu teče mirna vodica, a zdaj je močno narasla, izstopila in grozila s kamenjem in prstjo oblatiti cesto in hiše v vasi. Na Srednjem Kotu je izpod Dovja-kov voda drla in odnesla mali hlev in uto cestarja Janeza Malleja, pd. Breznika. V nevarnosti je bila tudi
podvomili o verodostojnosti naše šole. ..Kritiki" odkrivajo protislovja, kjer jih dejansko ni in nam podtikavajo, da škodujemo ugledu naše šole. Dokaz za to je najbrž šel „po Dravici dovta". Zaspanci pa so „pozabili" omeniti, da smo v 2. številki zavzeli jasno stališče do tistih, ki hujskajo proti naši šoli in prikazali nacistični značaj transparenta „Das groBe Gift...“. Prav tako so ..pozabili" omeniti, da smo v 3. številki zapisali sledeče: „Branili bomo ugled naše šole in podpirali vsako tozadevno prizadevanje naših profesorjev. Prepričani smo, da moramo enotno nastopiti proti hujskačem." (...)
Kar pa zadeva O lipovo poročilo o seji odbora šolske skupnosti, je treba ugotoviti: poročilo je bilo jezikovno nesprejemljivo, zato je tovariš Mohar (tokrat brez narekovaja) članek znova napisal, ga pokazal Olipu, ki ga je prebral in se z njim strinjal, in mi smo ga nato objavili (brez podpisa). Očitno je Olip malo pozabljiv in se tega ni več pravočasno spomnil.
Nato naši ..kritiki" pišejo: „Hujska-nje proti profesorjem se nadaljuje v članku ...“. Kje pa se je sploh začelo, dragi zaspanci? Bralce bi to gotovo zanimalo.
Iz „Kleine Zeitung" smo izvedeli, da
rad pomaga sosedom. Šulnova domačija ga potrebuje, pa tudi „mla-de; gospodinje, četudi „stara“ še ni stara in je še močna in zdrava. Imela bo pa zato sedaj doma poklicno frizerko, ki ji bo lahko napravila frizuro za imenitno damo.
Novemu zakonskemu paru čestitamo, želimo veliko sreče in blagoslova. Naj bo tako kot poje Prešeren v ..Zdravici": Naj sinov, zarod nov...
hiša. Sina Mirka je pri reševanju pogoltnila voda, pa se mu je še posrečilo zagrabiti grmove veje in se rešiti iz hladnega objema brez hujše poškodbe.
Obe požarni brambi sta s požrtvovalnim in vztrajnim delom preprečili še hujše divjanje hudournikov in sta tako mnogokaj rešili in obvarovali. K Brezniku je prihitela na pomoč požarna bramba iz Borovelj. Ob takih katastrofah je organizirana in izvežbana pomoč res velikega pomena!
#
V tednu po Veliki noči smo imeli dva pogreba: v sredo Marka Pristovnika, užitkarja, pd. Husa, naslednji dan pa Ane Ogris, žene To-meja Ogrisa Pod Hribom, mater desetih otrok. Kdor še pomni težki gospodarski položaj po letu 1930, mora občudovati to ženo, ki je z možem vzredila tako številno druži-
je gospa prof. Spieler umaknila tožbo proti inž. Stouracu. Njeno ravnanje smo v Zvonu obsodili. Priznati pa moramo, da je bil očitek, da prof. Spieler hoče napraviti kariero, provokanten in krivičen, in ga s tem prekličemo.
Zaspanci nas tudi kritizirajo, ker u-porabljamo psevdonime. Sami pa se niso upali podpisati s svojimi imeni. To je že višek primitivnosti. Vrhu tega pa sami pojasnjujejo, zakaj jih uporabljamo: ..Zavedajo se (Zvonarji, op. p.), da bi lahko imeli v šoli težave". Ne vemo, ali se zaspanci ..zavedajo", da so s tem pošteno mahnili po naših profesorjih. Dalje pišejo: „Po eni strani jih zmerjajo (Zvonarji, op. p.), po drugi strani pa se jim prilizujejo." Zares malo čudno: prvič niti enega primera ne morejo navesti, po drugi strani so se pa čisto gotovo zdaj sami prislinili, da bolj ne gre. Kdor trdi, da je ta miselnost logična, mora imeti precej razstreseno podstrešje!
„Brez kladivarjev list ne bi mogel izhajati," tako sklepajo zaspanci; seveda napačno. Zvon nam razmnožujejo klubaši na Dunaju predvsem zaradi tega, ker ga hitreje in ceneje zgotovijo, kot bi to zmogli mi v Celovcu. Razen tega imajo več tehničnih možnosti. Po tiskovnem zakonu mora pri vsakem časopisu nekdo odgovarjati za vsebino. Ker nihče izmed urednikov še ni star 19 let (to je predpisana starost), odgovarja za vsebino Dušan Schlapper.
V celem odstavku nam nato očitajo stvari („izgrede“ v volilnem boju), za katere zvonarji nikakor ne odgovarjamo. Da zaspanci še ne vejo, kaj je akcijska enotnost, nam je znano. Nekajkrat smo jim to že poskusili razložiti, kaže pa, da so res malo „zaspani“ in še vedno niso doumeli bistva akcijske enotnosti. (...)
Po vsem svetu ocenjujejo kritiki revijo tako, da si ogledajo članek za člankom in napišejo, kaj se jim zdi pravilno, kaj napačno. Zaspanci imajo tu pač drugačne metode. Iz slepega antikomunizma se zaletavajo v Zvon, ne da bi nam stvarno in nepristransko dokazali morebitne napake.
Marjan Jelen, Roland Grilc, Andrej Mohar, Lori Miiller, Jani Osvvald, Roman Schel-lander.
no in poleg tega še zgradila ličen lasten dom. Bila je zares „močna žena", delavna, skrbna in globo-koverna, zato tudi splošno spoštovana, kakor je pričala obilna udeležba pri pogrebu. Po uspeli operaciji na žolču in slepiču je morala umreti zaradi strditve krvi v 65. letu življenja. Namesto nepotrebnih vencev so njeni otroci materi na ljubo raje darovali večjo vsoto denarja v dobre namene. Bog bodi dobri ženi in materi bogat plačnik! Blag ji spomin!
Obvestilo
Slovenska prosvetna zveza obvešča obiskovalce operne predstave Prodana nevesta, katero bo ansambel Opere SNG 27. aprila 1975, ob 15. uri uprizoril v Mestnem gledališču v Celovcu, da bosta avtobusa podjetja Sienčnik ta dan vozila iz Podjune v Celovec po sledečem voznem redu:
1.	avtobus: Pribla vas ob 13. uri, avtobusna postaja, Metlova ob 13.05, avtobusna postaja, Blato ob 13.20, avtobusna postaja, Pliberk ob 13.30, Zadruga, Šmihel ob 13.40, avtobusna postaja, Šteben ob 13.45, avtobusna postaja, Globasnica ob 13.50, avtobusna postaja, Do-brla vas, ob 14. uri, pri Sienčniku, Škocijan ob 14.10, avtobusna postaja.
2.	avtobus: Št. Lipš ob 13. uri, pri Rečniku, Žitara vas ob 13.10, pri Rutarju, Železna Kapla ob 13.30, avtobusna postaja, Miklavčevo ob 13.40, avtobusna postaja, Mlinče ob 13.50, pri Kovaču, Št. Primož ob 13.55, pri Voglu, škocijan ob 14.10, avtobusna postaja.
UČITELJICA SPIELER ODGOVARJA F. K.
Učiteljica Spieler je tako domišljava, da misli, da ne potrebuje nobenega strojnega tehnika, ki bi ji pamet solil in tako trmasta, da si upa uporabljati svojo pamet celo kljub nujno potrebni solidarnosti med učitelji šole. (Neki učitelj šole je izjavil, da vloži omenjeno tožbo samo pod pogojem, da se ji brez izjeme vsi pridružijo in seveda tudi samo pod pogojem, da mu procesa ni treba samemu plačati. Kje sta njegov pogum in idealizem?!)
Učiteljica Spieler nadalje izjavlja, da je pripravljena tožiti kogarkoli, če se ji zdi to pametno in umestno, in tudi pripravljena, da nosi stroške sama — kakor bo napravila pri omenjeni tožbi, pri tisti, kateri se je pridružila.
Nadalje izjavlja, da jo naj Zvonisravi in drugi tehniki kmalu pustijo pri miru, ker bi sicer utegnila postati neprijetna in bi povedala to in ono, kar bi pač mogla dokazati. (Navsezadnje bi še res koga tožila.) Se namreč ne boji za nobeno službeno mesto, ne čaka na noben stolček in je celo tako neznansko pogumna, da podpisuje svoje mnenje s svojim lastnim polnim imenom.
Učiteljica Spieler
RIBJE OLJE RADI ODSTOPIMO DRUGIM
Začudeni smo, da potrebujejo Zvo-nači za svoj odgovor tujo pomoč. Vendar pa smo ponosni, da v tem odgovoru na naš članek nismo našli nobenega resnega ugovora, kar naše trditve samo potrjuje. (...)
Zdaj pa k tistemu krajšemu delu članka, (večji del članka govori o Dijaškem glasu), ki nagovarja ..zaspane dijake".
Zakaj smo se vrgli na Zvonače v javnosti? — V Zvonu ne moremo objavljati, ker nas je že prvi poizkus tako razočaral. Cenzura je prehuda. Sli smo torej v javnost. Zvon napada našo šolo. Zakaj javnost ne bi smela zvedeti o gibanjih na naši gimnaziji?
Kdo izmed zaspanih dijakov je bil že tako aktiven kot Mohar-obtoženec, da je pisal pisma bralcev? — Ta in oni. Ampak to vam je ušlo. Ni nas mo-(Nadaljevanje na 5. strani)
PRIREDITVE
SRD ..Edinost" šteben pri Pliberku priredi v petek, 18. aprila, ob 20. uri v gostilni Juena pri Štebnu
S SKIOPTIČNO PREDAVANJE Vinka zaletela „A v s t r a I i j a“
Vsi prisrčno vabljeni!
Farna mladina iz Vogrč vabi na veseloigro
• „DVA PARA SE ŽENITA" v soboto, 19. aprila, ob 19.30. v farni dvorani v Pliberku.
SRD „Trta“ v Žitari vasi vabi na prireditev v nedeljo, dne 20. aprila 1975, ob 14.30 popoldne pri PLAN-TEU v Goričah.
Na sporedu so:
•	Spevoigra KOVAČEV ŠTUDENT
•	Moški zbor „TRTA“
•	TRIO „KOROTAN“ s pevci
Vsi prisrčno vabljeni!
SRD Zarja v Železni Kapli vabi na agentsko komedijo v dveh dejanjih
• STROGO ZAUPNO
v nedeljo, 20. 4. 1975, ob 11.30 v farni dvorani v Železni Kapli
SRD „Danica" vabi na burko v dveh dejanjih
S STROGO ZAUPNO
v soboto, 20. aprila, ob 19.30 pri Voglu v Št. Primožu.
Nastopa ODER 73 — Dramska sekcija SRD ..Edinost".
Režija: Anita Hudi
Vsi prisrčno vabljeni!
SRD „OBIR“ na Obirskem vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma
® CVETJE V JESENI
v četrtek, 24. aprila 1975, ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem.
Film „Cvetje v jeseni" je posnet po istoimenskem romanu pisatelja Ivana Tavčarja.
Izrabite to edinstveno priložnost in pridite v čim večjem številu.
Dom v Tinjah vabi na
® DUHOVNE VAJE
od četrtka, 24. aprila, ob 18. uri, do nedelje, 27. 4., ob 13.00 za članice Živega rožnega venca in za poročene in neporočene žene od 50. leta naprej.
Voditelj: p. dr. Jakob Kolarič Prosimo za telefonične ali pismene prijave na Dom v Tinjah, 9121 Tainach, tel. 0 42 32 - 43 6 06.
SRD v Borovljah vabi člane in prijatelje na
® REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, dne 26. aprila, ob 19. uri pri Cingelcu na Trati
Po občnem zboru bo Slovenska prosvetna zveza predvajala barvni film CVETJE V JESENI.
Gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu vabi na
• ZAKLJUČNO PRIREDITEV
V	soboto, 3. maja, ves dan razstava šivalnih in kuhinjskih izdelkov; ob treh popoldne kulturna prireditev.
V	nedeljo, 4. maja: Razstava, ob pol dveh in ob štirih kulturna prireditev.
PEVSKI KONCERT
gostujejo graški študentje in trio Korotan
Prireditelj:
Prosvetno društvo Velikovec Kraj: Djekše, gostilna pri Kočmarju Čas: Nedelja, 20. 4., ob 10. uri (po maši)
Novice iz Sel
Zvon je razvnel in razgibal naše dijaške vrste
Nekaj dijakov (socialističnih) Slovenske gimnazije v Celovcu izdaja list „Zvon“. Okoli tega dijaškega lista se je zadnje čase vnel pravi pravcati ideološki boj, to je pravzaprav medsebojno obračunavanje šolarjev slovenskega zavoda, ki ne vodi nikamor, ne koristi nikomur ter pomagajo samo sejati sovraštvo med našo mladino. Naš list je v zadnjih številkah prinašal razne odgovore z obeh strani. Tako smo brali v 14. štev. odgovor zaspanih dijakov zvonovcem „Peščica ribari v kalnem!", v štev. 15 odgovor zvo-novcev zaspanim dijakom „Nekaj žličk ribjega olja za zaspane dijake". V tej številki „nt“ pa objavljamo kar tri članke, in sicer Zaspanci, zbudite se!, Učiteljica Spieler odgovarja F. K. in Ribje olje radi odstopimo drugim.
S tem je polemika med „zvonovci“ in „zaspanimi dijaki" za naš list zaključena.
Svetovali bi samo obema sprtima stranema, da si na svoje žgoče probleme vsak zase izpove v svojih listih. Zvonovci ga že imajo, ostali šolarji ga pa naj čimprej ustanovijo, da bodo lahko odgovarjali v svojem glasilu. (Op. ured.)
Ivan V i r n i k :
(Nadaljevanje in konec)
Jožef Stefan, slovenski znanstvenik, fizik in mislec
Karel Robida je vplival na mladega Stefana
Ko je Stefan položil zrelostni izpit, je njegov gimnazijski profesor, znani slovenski benediktinec Karel Robida, v programu celovške gimnazije objavil daljšo razpravo pod naslovom »Razvoj fizike od najstarejših časov do danes". Robide ne omenjamo zgolj po naključju, saj je očitno, da je imel na celovški gimnaziji na mladega Stefana izreden vpliv, posebno še zato, ker ga je znal na sebi enak način pritegniti v svet znanosti in fizike. O njegovem zanimanju za fizikalne vede priča do danes ohranjeni rokopis Stefanovega učenca in biografa Obermayerja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in v katerem med drugim tudi beremo:
„Skuša! je izvesti veljavnost binomskega pravila tudi za u-lomljene in negativne eksponente, seveda, ne da bi bil spričo skromnega znanja algebre mogel priti do kakega rezultata. Tudi sferično trigonometrijo, ki je tedaj še niso učili na gimnazijah, si je Stefan osvojil s privatnim učenjem. Še preden je slišal predavanja iz fizike, je že predelal eksperimentalno fiziko profesorja Kunzeka, ki je ravno tedaj izšla v prvi izdaji. Prejel je tudi Miillerjevo in Esenloh-rovo učno knjigo, slednjo kot nagrado ob koncu sedme gim-nazaje, iz katerih je predelal marsikatero poglavje. Ko so na celovški gimnaziji prej in tedaj morda še bolj zapostavljali posebno matematiko in fiziko tudi učenci, je moral podpisani, ki se je edini zasebno ukvarjal z učenjem teh predmetov, kmalu zasloveti kot prvi matematik na gimnaziji. Kot tak živi še danes v spominu svojih učiteljev in u-čencev.“
Na filozofski fakulteti dunajske univerze
Jeseni 1853. leta se je Jožef Stefan vpisal na filozofsko fakulteto dunajskega vseučilišča. Največji vpliv na mladega študenta sta imela, kakor je sam pozneje večkrat priznal, profesor matematike Moth in profesor fizike Kunzek, čigar knjigo je Stefan predelal še kot gimnazijec. Prav njima se ima zahvaliti, da sta ga navajala k spoznavanju matematičnih zakonov in fizikalnih pojavov. Da bi se lažje poglobil v tujo strokovno literaturo, se je hitro naučil francoščine in angleščine, ki sta mu pozneje prišli še kako prav, ko je moral kot sloviti fizik slediti vsem novim izsledkom v tej vedi. Sicer pa je
Stefan že v osmem semestru opravil iz matematike profesorski izpit ter glavni rigoroz iz fizike s tako dobrim uspehom, da je lahko začel takoj predavati na univerzi eksperimentalno fiziko. Z lahkoto bi lahko že takrat opravil tudi filozofski rigoroz, toda za to je bil, kakor je sam pisal, preprosto nič drugega, kot prelen! Ker tudi ni kazalo, da bi mu čista fizika lahko nudila boljši zaslužek, se je poleti leta 1857 lotil astronomije. Vendar pa se je pravega dela lotil šele jeseni istega leta, toda s kako mučnimi občutki: »Nagnjenja za astronomijo pač nimam nobenega, a kaj vse pomaga, ko sila kola lomi. In to še morda vse zaman. Felix ille!“ Usoda pa je naposled le odločila drugače.
Ludvvig in Briicker podprla mladega učenjaka
Odločilno za njegovo življenje znanstvenika-fizika je bilo predavanje o vpojnosti plinov, ki ga je imel decembra 1857. leta na dunajski akademiji. O njem je v svojem dnevniku zapisal:
„Danes, 10. decembra, sem govoril v akademiji in ji oddal spisek ,Bemerkungen liber Absorp-tion der Gase’. Govor je ugajal in reč tudi. Tako se je spolnilo enkrat, kar sem želel tako dolgo, stlačil sem nekaj, in na čisto drugem polju sem to reč dobil, kakor sem si bil kdaj zamislil. Znabiti pojde od tega dne z menoj boljše, obrazi se mi bolj prijazno kažejo, pa vendar Bog ve, ali bo kaj pomagalo, vsi me vabijo, da bi delal z njimi, pa še nobeden ni rekel, da bi jedel z njim.“
Predavanje je prišel poslušat tudi takratni slavni fiziolog Karel Ludvvig, ki ga je Stefan tako navdušil, da ga je že naslednji dan poiskal in ga povabil, da bi z njim delal v njegovem fiziološkem inštitutu. Iz Ludvvigovega inštituta se je Stefan spet vrnil na univerzo, da bi leta 1858 opravil še filozofski rigoroz, ki mu je še manjkal in bil promoviran za doktorja filozofije. Še isto leto je že tudi habilitiral na dunajskem vseučilišču kot zasebni docent za matematično fiziko. S svojimi predavanji o pritisku tekoče vode pravokotno na smer toka, o transverzalnem nihanju prožne palice, o analitični hidrodinamiki, o gibanju tekočin glede na notranje trenje in o specifični toploti vodne pare, je Stefan vzbudil pozornost učenega sveta, posebno pa uglednega profesorja Briickeja, ki je skupno s fiziologom Ludvvigom podpiral mladega učenjaka. Prav njima se ima Stefan zahvaliti, da je bil med redkimi, če ne edini, ki je s svojimi 25 leti postal leta 1860 dopisni član dunajske akademije,
Zvon je razvnel in razgibal . . .
(Nadaljevanje s 4. strani)
tila aktivnost »tovariša" Moharja, pač Pa, da je Olipov članek vsebinsko tako spremenil, čeprav je že na lastni koži občutil, kako je to prijetno.
Kar se tiče Čila in Rusije, nismo spraševali, kakega mnenja je Cerkev ln kako povezuje ali ne povezuje eno z drugim. Mi smo oboje povezali, da Pokažemo nekritičnost Zvonačev.
Gospa prof. Spieler se eni od dveh °žb ni pridružila. Mislimo, da moramo razlikovati med solidarnostjo in prosto Voli° Posameznika. Razen tega obsojamo nekvalificiran način napada.
Zvon razmnožuje Klub slovenskih študentov na Dunaju. Da sta KSŠ in adivo na papirju dve različni orga-'zaciji, smo brali. Kaj pa z dirigenti? [ niso isti? Zakaj ne razmnožujemo ri Klubu? Raje se poslužujemo iste-9.a pralnega stroja, kot ste se ga vi, ko ® razmnoževali prve Dijaške glase. Nihče ni dolžil Zvonačev, da so rav-0 oni mazali hiše in trgali plakate KEL volilnem boju. Pokazali smo spet le J' ovo nekritičnost. Pisali smo: »Ali
je mar komunistična stranka, katero so nam priporočali, da bi jo volili, bila akcijska enotnost? ... Vemo, da bodo komunisti vedno bojkotirali lasten nastop ... Na mnogih krajih kot na primer v Selah, so trgali plakate KEL ter na istem mestu nalepili komunistične. Počečkali so tudi nekatere javne ustanove ter hiše Slovencev (pristašev KEL). Prav gotovo to niso bili majhni izgredi. In vendar Zvonači o tem molčijo. Vedo, da o tem ne smejo govoriti!" (...)
Tiste žličke ribjega olja zato raje odstopimo Zvonačem, da v njihovih zvonarskih linah ne bo tako škripalo. Vas, dragi F. K., pa prisrčno vabimo, da se oglasite tudi pri nas, da vas bomo malo bolje informirali, ker mogoče nimate vedno časa, da bi bolj natančno brali članke, o katerih pišete.
Hanzi Millonig, Peter Millo-nig, Nace Domej, Nante Olip itd. (Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo imena samo nekaterih sodelavcev zaspanih dijakov).
tri leta pozneje pa je bil imenovan za rednega profesorja višje matematike in fizike na dunajskem vseučilišču. Po smrti mladega in mnogo obetajočega fizika Grailicha, ki je bil v fizikalnem inštitutu univerze asistent, so se Stefanu na ste-žaj odprla vrata v ta znanstveni kabinet dunajske univerze, v katerem je v poznejših letih doživel svojo drugo »znanstveno pomlad". To se je v resnici tudi zgodilo, saj je bil pet let, potem ko je postal dopisni član dunajske akademije, deležen izjemne časti ob podelitvi Liebeno-ve nagrade akademije za znanstveno razpravo „Poizkus v naravi ne-polarizirane svetlobe in o dvojnem lomu kremenjaka v smeri optične osi.“ Nista minila še dva meseca in Stefan je že bil imenovan za rednega člana akademije, ko pa mu je bilo 30 let pa je po Graili-chovi smrti prevzel mesto predstojnika fizikalnega inštituta dunajske univerze, ki je v letih njegovega znanstvenega delovanja zaslovel po vsem svetu. Stefanova znanstvena raziskovanja so tista leta obsegala vsa fizikalna področja in se prepletala drugo z drugim, tako da je Boltzmann povsem upravičeno trdil, da bi lahko podal zgodovino fizike vsega tridesetletja, torej od 1863. do 1893. leta, šele takrat, če bi lahko izčrpal celotno Stefanovo znanstevno delo.
Določitev toplotne prevodnosti plinov
Po Stefanovi zaslugi je dunajski fizikalni inštitut zaslovel kot »dunaj-ska fizikalna šola“, znanstvenik pa si je s svojim neutrudnim delom pridobil med svojimi študenti in profesorji izjemen ugled. Filozofska fakulteta ga je v šolskem letu 1869/ 1870 izbrala za svojega dekana, naslednje leto pa je doživel največjo čast — postal je rektor dunajske univerze. Poleg tega, da je bil redni član dunajske akademije, so ga
z imenovanjem, bodisi za svojega rednega ali dopisnega člana, počastile tudi nekatere tuje akademije in visoke znanstvene ustanove.
Najodličnejše Stefanovo eksperimentalno delo na področju fizike je brez dvoma določitev toplotne prevodnosti plinov. Že pri trdih telesih je namreč zelo težko določiti toplotno prevodnost, še mnogo teže pa je določanje pri plinih zaradi toplotnega sevanja. Stefan je našel rešitev v preprosti napravi, ki jo je imenoval diatermometer in z njo na nepričakovano lahek način določil prevodnost plinov.
Znanstveni svet se je dostojno oddolžil Stefanovemu življenjskemu delu in spominu. Tako je elektrotehniško društvo na Dunaju leta 1958 ob 75-letniči svojega obstoja sklenilo v spomin na svojega prvega predstojnika ustanoviti posebno zlato Stefanovo medaljo, ki jo podeljujejo najvidnejšim avstrijskim in tujim znanstvenikom za izjemne zasluge na področju praktične in teoretične elektrotehnike in elektrogospodarstva. V sosednji Sloveniji so počastili spomin na velikega rojaka v Ljubljani s poimenovanjem jedrskega inštituta po znamenitem fiziku. Tako smo se sicer skromno, a vendarle oddolžili življenjskemu delu Jožefa Stefana, velikega slovenskega fizika, znanstvenika in misleca.
SLOVENSKO DRUŠTVO V GLOBASNICI vabi na
3. kulturni festival
30-LETNICA KONCA II. SVETOVNE VOJNE 20-LETNICA PODPISA DRŽAVNE POGODBE
ki bo od 1. do 4. maja 1975, pri Šoštarju v Globasnici
V	ČETRTEK, dne 1. maja 1975, ob 20. uri:
Moliere: »Mojster Zgaga ali — Vedno ob nepravem času" — komedija v petih dejanjih.
Nastopa: SKD v Globasnici — Režija: Anita Hudi
V	PETEK, dne 2. maja 1975, ob 20. uri:
Koncert narodno-zabavne glasbe Nastopajo ansambel »Toneta Kmetca" in Ptujski moški kvintet
V	SOBOTO, dne 3. maja 1975, ob 15. uri:
Lutkovna predstava DPD »Svoboda" Ptuj Ob 20. uri: Folklorna prireditev
Nastopa folklorna skupina OSS Nedelišče iz Hrvatske
V	NEDELJO, dne 4. maja 1975, ob 14.30 uri:
Slavnostna prireditev: »Umrli so, ko je cvetel maj" Sodelujejo: Oder 73, mešani zbor „Peca“ SKD Globasnica, moški zbor »Franc Leder Lesičjak" SPD »Edinost" iz Štebna in mladinske folklorne skupine iz Preddvora in Globasnice Ob 20. uri: Plesna zabava Igra ansambel »Fantje iz Podjune"
Ob 3. kulturnem festivalu bo tudi razstava slikarjev-amaterjev
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
ŽENSKI KOTIČEK:
iŽVz ženo in d er n
Vsakemu svoje
V zanimivem pogovoru v širši družbi smo govorili o preteklih časih in jih primerjali z današnjim.
»Joj, kakšna sprememba!" je rekel starejši gospod. »Res je veliko hudega zdaj na svetu, a mislim, da se danes človek vendar bolj zaveda svoje vrednosti in zato tudi svoje odgovornosti. Ko gledam življenje mladih družin sem prav vesel. Starši se bolj zanimajo za otroke in tudi med seboj sta zakonca bolj povezana kakor smo bili mi. Ali vendar...“
»No, kar povejte!" živahno sili vanj mlada gospa.
»Ali vendar," nadaljuje gospod, »bojim se, da ti mladi možje potrebujejo poleg družine, poleg ženine družbe še nekaj drugega."
»Kaj pa?“
»Potrebujejo moške družbe. Da, da mlada gospa. Danes v družbo pride mladi mož redno z ženo, in zato... zato pogovori niso moški. Resnica je ta, da smo sami med seboj bolj prosti, povemo si bolj prosto tudi neprijetne stvari. Misli se krešejo, odpiramo nove poglede v bodočnost, kritiziramo kar je napačnega. Če sedijo zraven gospe," se je obrnil do gospe, »smo bolj ,fini’, se niti skregati ne upamo, kar je včasih nujno potrebno, celo zdravilno. To so moški pogovori. V njih mož ,gre vase’, grebe in premišlja in — raste. Seveda, govorim o resnih pogovorih, ne klepetanju."
Gospa je poslušala in premišljevala.
gre kar sam. Saj iz izkušnje ve, da mu je to ne samo v oddih, temveč v veliko korist.
Tudi ona ima nekaj od tega, posebno, če mož zahaja v družbo, kjer je pogovor resen in zanimiv. Korist pride tako tudi na otroke v eni ali drugi obliki. Tako vsa družina raste in notranje bogati.
Pa tudi, če gre mož samo na oddih, da se zvedri, — privošči mu to od srca.
Take ugotovitve bi morale biti vključene že v nevestino »doto". Prihranile bi si mlade žene marsikatero grenko uro, ko se doma jezijo in dolgočasijo, medtem ko se mož »zabava". Zato mu pa ob vrnitvi ne prihranijo »dolgega obraza" ali pa pikre očitke, morda celo solze.
To je slab račun. Vzgojile bodo s takšnim početjem puntarja, ki bo iz jeze šel med prijatelje, ali pa copato.
Morda je stari izkušeni gospod imel prav. Poleg družinskih skrbi in vsakdanjega dela v službi bi starejšemu in mlademu možu pogovor s prijatelji prav prišel. Družina ne bi zaradi tega trpela velike škode. Pametna žena, se tega zaveda, podpira in celo sili, naj
Tudi ženske čutimo potrebo, da se med seboj pogovarjamo. Izmenjamo si misli, poslušamo izkušnje znank, družinske probleme, ki so našim podobni. To je ženi, posebno mladi, nujno potrebno, ker tudi njo štiri stene in družinske težave stiskajo, posebno pa požirajo ves čas, ki bi ga potrebovala za svojo rast.
Kako to urediti, da bo za vse prav? Velik korak je že to spoznati, do izvršitve pomaga pa medsebojna ljubezen, ki zmore prenesti nekaj ur žrtev.
Z otrokom na sprehod
Nekdo je dejal: »Ne vzemite otroka s seboj na sprehod, temveč pojdite vi sami na sprehod z njim.“ Kadarkoli je vreme primerno, pojdimo z otrokom na sprehod, ker bo to zanj veliko razvedrilo.
Če hočemo tak sprehod, se seve-
da ne bomo na dolgo in široko pogovarjali z vsakim znancem, ki ga bomo srečali na poti, medtem, ko se bo otrok dolgočasil poleg nas. Prav tako otroka ne bomo vodili pred izložbe, ki zanimajo nas, njega pa še malo ne. Če bomo tako delali, bo sprehod za otroka neprijetno doživetje, za občutljivejšega pa pravcata kazen. V takih primerih se bo otrok naslednjič upiral sprehodu in bo raje ostal doma v svojem kotu pri igračah, kjer bo lahko vsaj počel, kar bo hotel.
Umetnost sprehoda z otrokom je tudi v tem, da mu pustimo njegovo pristno svobodo. Zato ga nikdar ne oblecimo tako, kot da ga peljemo na modno revijo, temveč naj bo oblečen čimbolj preprosto in tudi praktično.
Če je otrok večji, lahko sprehod prilagodimo njegovim željam. Če pa je še tako majhen, da je popolnoma odvisen od nas, ga peljimo v sončno, zračno in zdravo okolje. Tam se z njim igrajmo in pogovarjajmo, skratka, bodimo mu za družbo ter mu počasi predstavljajmo svet, ki ga obkroža,
DROBNI NASVETI
@ Duh, ki ga širi prekipela hrana, se prav tako hitro razširi v vse stanovanjske prostore. To lahko preprečite na ta način, da z nožem takoj postrgate s štedilnika prekipelo tekočino, potem pa ga posujte z mešanico kisa in soli.
• Če vam je meso rahlo zadišalo, potem ga za deset minut potopite v siabo raztopino precejenega kamiličnega čaja. Po tem ga dobro operite v hladni vodi.
6 Oster duh po znoju lahko odpravite na naslednji način: vlažno telo zdrgnite s sodo bikarbono, nato pa ga splaknite s hladno vodo.
PROF. DR. ANTON WUTTE:
(2. nadaljevanje)
Potovanje maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Poselitev Karavank je zaradi skromne gospodarske osnove le redka. Poseljene so samo kratke podložne doline in razširjeni predeli prečnih dolin s samotnimi kmetijami. Sklenjena naselja pa so nastala le tam, kjer so jim nudili obstoj rudarstvo, obrt in promet. Taka naselja sta le Železna Kapla in Orna.
Zaradi pestrih površinskih oblik slovijo Karavanke tudi po p r i -rodnih lepotah, ki privabijo čedalje več turistov in letoviščarjev: Po strminah, vintgarjih s slapovi, tesnih, jarkih in grapah, visokih dolinah, prelazih z lepimi cestami in skalnati vrhi nad temnimi gozdovi in zelenimi planinami z lepim razgledom. Tudi posebni rastlitiski in živalski svet vzbujata pozornost: Temnozeleno rušje in rdeči sleč ter številno drugo cvetje vseh mogočih oblik in barv, ki mu ni pretrda nobena skala. Na stenah in previsih pa kraljuje bela planika. Prav tako kot jeleni, gamsi in kozorogi in od časa do časa kot gost tudi tako imenovani karavanški medved. Seveda tudi divji petelin in planinski orel. čedalje bolj pa prodira s človekom vred v to naravno pokrajino moderna civilizacija, ki jo začenja izmaličiti.
Lepo je bilo nekoč potovati po razdrtem dnu Lobnika in preko Luž na Peco, ko še ni bilo moderne ceste. Sedaj pa hočejo postaviti nad njim še vas bungalov, imenovano „Feriendorf“. Bolj zanimiva je pot po Remšeniku navzgor. Visoko nad njim na južnem pobočju čepi cerkvica Št. Lenart, obdana z verigo, v kateri so po ljudskem izročilu nanizane podkve turških konj, kot spomin na turške vpade. Nad njo na vrhu slemena pa se odpira med smrekami in macesni nepozabni pogled na Kamniške Alpe. Po slemenu vodi pot proti vzhodu na Olševo. Ako pa se vrnemo nazaj v jarek Remšenika, vzbujajo kmalu pozornost velike votline skozi strme skalnate stene na zahodnem nižjem izrastku grebena Olševe. To so tako imenovana „Lipševa vra-
ta". Skala nad eno izmed teh votlin je podobna visokemu in ozkemu mostu, po katerem vodi steza. Nadaljuje se skozi nižjo votlino druge skalnate stene in potem par metrov daleč po žičnih vrveh, pritrjenih na železnih klinih, zabitih v strmo skalnato steno; pod njimi pa je globok prepad.
Revir kozorogov na Begunjščici ob Ljubeljski cesti
Do Šmarjete ob zgornjem koncu Remšenika pelje danes prav tako tudi že asfaltirana cesta. V tem samotnem kraju s plotovi, koroškimi „privazi“ in lično cerkvico, pa je prvotna pristnost še ohranjena. Od tam nas vodi pot preko sedla med Olševo in Snežnikom v sončno Koprivno nad Mežiško dolino med južnim pobočjem Pece in Snežnikom. Z njenega najvišjega kota je lep razgled na črne gozdove v globini, razčlenjene po grapah in dolinah — svet Prežihovega Voranca.
Nadvse lep je sprehod po stezah ob vznožju Snežnika in Olševe nad Sv. Ano in Sv. Jakobom v Solčavo in dalje v romantično Logarsko dolino med Karavankami in Kamniškimi Alpami.
Podobno pravljično lepo je na gornjem koncu „Podna“ na velikem ravnem travniku ob vznožju divje razdrte bele skalnate stene Bjelšice, 1116 metrov nad morjem. Pomladi se pojavijo tam preproge belih narcis, proti poletju pa modrega encijana. Kaj čuda, ako ga Nemci imenujejo „Marchenwiese“.
Po strmem pobočju nas vodi pot preko „štingic" in Mačskega sedla do Celovške koče. Tam uživamo ob soncu in svežem zraku diven pogled na svetlo skalovje Stola, pod katerim se zbira kršje v širokih meliščih, ki segajo globoko navzdol do izvira doline. S tega najvišjega vrha Karavank (2239 metrov nadmorske višine) pa sega razgled včasih do Jadranskega morja. V Zahodnih Karavankah pa se odlikuje Bleščeča se planina pod Arihovo pečjo po posebni prirodni lepoti.
Karavanke očarajo tudi pozimi, odete v debelo belo snežno odejo, že od daleč. Ako ne stanujemo v karavanških dolinah, lahko doživimo zimsko lepoto tega gorstva pri smučanju že na Šentjanških Rutah nad Št. Janžem v Rožu ali pa v Šentlipških hribih v zahodni Podjuni. Še bolj pa se nam bo razodela zimska pokrajina Karavank globlje v gorstvu kot npr. v Selah in Slovenjem Plajberku ali pa v večjih višinah kot na smučarskih področjih Pece, Obirja in Zelenice nad Ljubeljskim predorom. Zgodaj
zjutraj ob prvih sončnih žarkih zažari greben Košute kot rdeč plamen, prehajajoč v lesketajoče se srebro, ki z večjo dnevno svetlobo zbledi v belo barvo, ako ga opazujemo v Selah na koroški strani. Lepe so tudi zimske noči visoko v Karavankah, ko škrta sneg pod težkimi čevlji in migljajo zvezde na nebu tako blizu, mnogo bližje kot v dolini. Proti koncu zime pa drvijo plazovi po pobočjih v dolino z velikim hrupom in šumom, da se sliši daleč, kot npr. po severni steni Stare gore pri Galiciji. Na južnem pobočju Olševe sem videl široko progo potlačenega visokega drevja, ki ga je podrl velikanski plaz; sprožil se je visoko pod strmimi skalami gorskega grebena in se spustil navzdol. Tedaj pa ponavadi že oznanjajo na prisojnih pobočjih telohi izpod snega bližajočo se pomlad.	(Dalje)
POPRAVEK
V	številki 15 „nt“ se nam je vrinilo v dr. VVuttejev spis ..Potovanje maturantov po Jugoslaviji" nekaj napak, ki jih hočemo danes popraviti:
V	8. vrsti 1. odstavka 1. kolone bi se moralo pravilno glasiti: Na Ojstrcu, ne Ostrcu ...
V	10. vrsti 2. odstavka 1. kolone se mora pravilno glasiti: ...v mlajšem obdobju mlajše kamene dobe.
'.'AV.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.
5
Uspešno zdravilo
France in Francka sta bila prijeten zakonski par in nekaj časa tudi srečen, dokler se ni nekaj zataknilo, da se je ženička počutila zelo nesrečno poleg svojega moža.
Vedno je tožila svojim prijateljem, da se tako ne da več živeti in da se bo ločila. Na tihem pa si je mislila: kaj pa, če bi šla k zdravniku, ki bi dal kakšno zdravilo za hudobnega moža, kakor ga je zdaj imenovala? Odpravila se je k zdravniku in se mu potožila. Zdravnik je oba zakonca zelo dobro poznal, še posebno njo, kako je srborita. Takoj ji je bil pripravljen dati dobra zdravila. Prinesel ji je stekleničko, rekoč: »To so zdravila, jemali jih boste pa takole! Kadar bo mol najbolj jezen in najbolj slabe volje, vzemite v usta požirek teh zdravil in držite v listih tekočino toliko časa, da se bo mož po-
miril.« Vprašala je še za račun pa ji je rekel: »Sedaj nič! Ko boste prišli povedat, kako bodo zdravila učinkovala, boste pa plačali.«
Zahvalila se je in odšla. A ne domov, temveč do prve prijateljice, kjer se je dolgo časa zamudila, od tam pa še k drugi. Mož pa je bil že davno doma. Ker ni bilo kosila, je ni mogel pričakati s poljubi, temveč se je razjezil. Francka se je spomnila na zdravila in zdravniški nasvet: v usta je dala požirek iz steklenice in se brez besed spravila k delu. Hitro je skuhala in ko je kosilo postavila na mizo, jo je mož potrepljal po rami, rekoč: »Danes si pa hitro skuhala.« Ona pa je bila vsa srečna, češ kako dobra so ta zdravila.
In tako je delala, dokler je bilo kaj v steklenički. Odpravila se je spet k zdravniku, ki jo je vprašal,
;■	Kruhek
i	Kruhek
	kakor
■:	sončni hlebček,
v	debel, okrogel
s	se smeji,
S	ko mama
■■ ■:	v svojih rokah,
%	na srcu svojem
$ .■	ga drži.
	Ko pokriža ga,
5 j;	nato pa načne, kruhek-sonček
	malo resno
\	se držati začne.
5	Ko pa
i	Ančka, Jerica, Francej, Jožek, revna deklica
::	pa stari možek —
:	vsak sončka tega
	dober kos
	pridno melje,
::	kruhek
i	kakor sonček ni —
S	kakor mesec,
::	zadnji krajec,
>	v mizo
5"	se popelje —
	malo tam
š	zaspi.
ž	Daj le Bog,
i	da se tudi
	pomladi — in se kmalu spet kakor
S	sončni hlebček
5	debel, okrogel
s	v maminih rokah
5	v srce naše
	nasmeji —
i
.■
i
i
\
i
i
H. Gorski

.VA’.V.V.V.,.V.V.V.V.V.V.V.
kako so učinkovita zdravila.
»Izvrstno! Kar računajte jih, kolikor hočete, ker je zdaj najino življenje tako lepo.«
Zdravnik jo je pogledal v oči in ji rekel: »Zdravila so brezplačna. A zapomnite si, da je bila to navadna, čista voda. In kadar bo z vami spet kaj narobe, hitro dajte vodo v usta, pa bo vse v redu ...!«
'a^g<-i<^0^POOoo^iOOOi^0C;OOOO0Oa0OO0OJO00«3OOOO000O0O0OOOQ 30QC>aO»8«aOOOOaOOOOOOOOe030000QaOBQiey<vvlv,V>g>»,'i»?Yfy>ra>»^i>^rv-yx-«>y^j>3>~>^->-y»»gQg^^
JACK LONDON:	g
TRI SRCA
^__________________________________________r
In ko so se naposled Francisu že šibila kolena in se je nezavesten zgrudil na tla, je njegovo motno oko opazilo, kako so se Indijanci v nepopisnem strahu razkropili na vse strani. Kakor v težkih sanjah je slišal njihove obupne klice:
„Nebo, usmili se nas! To je duh starega Morgana!"
Ko je Francis po dolgem času spet odprl oči, je ležal v šotoru sredi otoka Calfa. Najprej je opazil portret slikovito oblečenega sira Henryja Morgana, ki je zrl s stene na svojega pravnuka. Zatem je zagledal točno kopijo tega portreta, samo mlajšo in živo. Ta mu je ponujala steklenico žganja in velela, naj pije.
Komaj je Francis začutil v grlu požirek žganja, je planil pokonci. In oba — Francis in neznanec — sta si pod vplivom istega nagnjenja pogledala najprej naravnost v oči, potem sta se ozrla na portret, trčila s steklenicama in pila na zdravje pradeda.
„Rekli ste, da vam je ime Morgan," je dejal neznanec. „Tudi jaz sem Morgan, Slika na steni kaže mojega pradeda. A kdo je vaš praded?"
„Tudi stari morski ropar," je odgovoril Francis. „Mo-je krstno ime je Francis. Pa vaše?"
„Henry — kar po izvirniku. Torej sva daljna bratranca ali nekaj podobnega. Prispel sem iz New Vorka z namenom, da najdem zaklade starega roparja."
„Jaz tudi," je dejal Francis in mu segel v roko. „Deli!a jih pa ne bova. Vrag vzemi te deleže!"
„Stara kri se oglaša!" je prikimal Henry zadovoljno.
„Dobro, pa naj bo! Zakladi naj pripadejo tistemu, ki jih
najde. Zadnjih šest mesecev sem preiskal in prebrskal ves otok — a našel sem samo stare cunje. Skušal te bom prehiteti pri iskanju zakladov, toda v primeru potrebe bom vselej na tvoji strani. Iščiva vsak zase, bojujva se skupaj!"
„Ta pesem je prelepa," je vzkliknil Francis. „Rad bi se jo naučil. Zapoj jo še enkrat!"
Trčila sta s steklenicama in zapela skupaj:
„Dedov naših domovina, ljubo morje, rodni kraj!
K zmagi pot si nam edina, tujcem peklo — nam si raj!"
3.
Toda Francis je moral kmalu utihniti, ker ga je začela boleti glava. Hvaležen je bil Henryju, da mu je dal na rano mrzel obkladek in razprostrl med dvema palmama mrežo, v kateri naj bi si Francis odpočil.
Henry je pa odplul s čolnom k jadrnici ..Angelika" s Francisovim poveljem, naj bo vse pripravljeno za odhod in naj kapitan strogo prepove mornarjem hoditi na otok Calf.
šele naslednji dan opoldne se je Francis prebudil, vstal in povedal, da ga glava ne boli več.
„Prav dobro poznam to bolezen — tudi jaz sem nekoč padel s konja in si pretresel možgane," je odgovoril njegov čudni sorodnik in mu nalil polno skodelico črne kave. „Le pij kavo, takoj ti odleže! Za zajtrk ti lahko postrežem samo s slanino, mornariškim prepečencem in želvinimi jajci. Jajca so sveža, to ti zagotavljam, ker sem jih izkopal danes zjutraj, ko si še spal."
„Ta kava mi bo dovolj za zajtrk," je pohvalil Francis gostoljubnega sorodnika in pogledoval zdaj njega, zdaj pradedov portret.
„Sam si točna kopija njega in to ne samo po zunanjosti," se je zasmejal Henry, ko je opazil, kam uhajajo Francisu pogledi. „Ko si včeraj izjavil, da nočeš deliti z me-
noj zakladov, se mi je zdelo, da govori stari sire Henry. Tudi on je sovražil vsako delitev — celo z lastnim moštvom ni hotel deliti plena. Zato je imel vse polno preglavic. Ne vem, kako je bilo z njegovimi pajdaši, gotovo pa je, da potomcem ni zapustil niti beliča. Jaz sem seveda drugačen. Delim s teboj ne le otok Calf, temveč ti rade volje prepustim tudi obe polovici tega šotora, pohištvo, opremo, zemljo, gozdove, gore in celo vse, kar je ostalo od teh želvinih jajc. Kdaj izvolite prevzeti premoženje?"
„Reči hočeš? ...“ je spregovoril Francis.
»Uganil si. Tu o zakladih ni ne duha ne sluha. Prebrskal in prekopal sem ves otok od enega konca do drugega, pa sem našel samo tale zaboj s starimi cunjami."
»To bi te moralo navdušiti."
»Strašno! Mislil sem, da so zakladi že v mojih rokah. Vsekakor je najdba zaboja upravičevala domnevo, da sem na pravi poti."
»Kaj praviš, če bi poskusila srečo na otoku Bullu?" je vprašal Francis.
»Tudi jaz mislim tako," je odgovoril Henry, »dasi vodi nova sled v notranjost celine. Stari morski roparji in sploh starejši ljudje tistih časov so imeli svoje muhe. Na vsakem zemljevidu so se pri označevanju zemljepisne širine in dolžine nalašč zmotili za deset stopinj."
»Deset stopinj dolžine in devetdeset širine lahko pomeni dvanajst in dvaindevetdeset," je pritrdil Francis. »Lahko je pa tudi osem in oseminosemdeset. Prave številke so si dobro zapomnili, in če je katerega nenadoma ugrabila smrt, je vzel te številke s seboj v grob."
»Načelno sem že sklenil, da se preselim na otok Buli in prepodim lindijance nazaj na celino," je nadaljeval Henry. »Obenem bi se pa rad prepričal, koliko je resnice v tem, da leže zakladi nekje na celini. Najbrž tudi tebi ne manjka teorij in domnev."
»Kaj še!" je prikimal Francis. »Toda, veš kaj, rad bi preklical izjavo, da nočem deliti s teboj zakladov."
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 20. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 21. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Dr. Anton Feinig: Hišna, ledinska in krajevna imena v Rožu. — Lev Detela: Koroška duhovnost — 7. (Druga polovica XI. stoletja v koroški literaturi).
TOREK, 22. 4.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Šport. —■ Otroci, poslušajte!
SREDA, 23. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Poper in sol.
ČETRTEK, 24. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Domači zbori —. Knjige za vas. — Domača zabavna glasba.
PETEK, 25. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Solistična glasba. —
SOBOTA, 26. 4.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 20. aprila:
16.30	Pošiljka z mišjo — 17.00 Pavijan, Ivana Torsa — 17.30 Viking Viki — Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Poj z nami: Gornja Avstrija — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Jessica; lepa ameriška babica dela zmešnjavo med možmi sicilijanske vasi — 22.00 Impulzi — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK, 21. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Prihajam s konca sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dragulji 7. celine: Plavi raj — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.45 Cesta San Francisca: Smrt hosteske
—	21.35 Poročila.
TOREK, 22. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi — 1000 Jessica — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Gospod Kotnik — 18.25 Ml 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija
v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Na razvalinah sanj; melodrama Douglasa Sirka — 20.45 Zmerom pride jutro; me-iodramatični opis zakonske stiske —
22.05	Poročila.
SREDA, 23. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Televizijski program v šoli: Gost pri Fritzu VVotrubi — 10.30 Elektrokemične reakcije — 11.00 Heinz Con-rads — 17.00 Zgodbe iz knjige s pesmimi — 17.30 Ostržek: Ostržek pristane v trebuhu velike ribe — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim!
—	18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 Šport —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Mazač, ljudska igra Hansa Fitza
—	21.25 Vojna in mir (11): Napoleon in car — 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 24. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	TV v šoli: Surovina les — 10.30 Obiščemo razstavo: Gotika v Avstriji
—	11.00 Walt Disney — 11.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 12.00 Angleščina — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Jerome in Izabela: Padec z roza oblaka — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 Šport —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Sestanek z živaljo in človekom, poroča Otto Konig — 20.45 Aktualnosti iz filmskega sveta — 21.30 Don Juan, zlata vrtnica iz Montreuja — 22.00 Poročila.
PETEK, 25. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	TV v šoli — Gozdarski pojmi in bolezni drevesa — 10.30 Krščanski o-bičaji — 11.00 Klub seniorjev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Družina Feuer-stein: Kralj namestnik — 18.25 Ml —
18.45	Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz zgodovine: Heraklej (1); junaška dela — četrt ure Curta Lindeja
—	20.15 Komisar: Umor dr. VVinterja —
21.15	Srečnež, burna šaloigra o poskusu goljufanja pri zavarovanju —
23.15	Poročila.
SOBOTA, 26. aprila:
16.30	Živordeči avtobus: Cestni prelet — 17.00 Poskušajte z nami? Košarica — 17.30 Pustolovščina v Mavrični deželi: Sumljiv — 17.55 Za lahko noč
— 18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Kuhinja v televiziji — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.56 Šport — 20.15 Kabaret — 21.15 Panoptikum — 21.35 Tekmeci brez u-smiljenja; zgodba o renčerju vrnivške-ga se iz vojne, ki brez premisleka poroči mladenko dvomljive preteklosti —
23.15	Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 20. aprila:
15.00	Svetovno prvenstvo v motokrosu — 16.20 Avstrijski povojni film: Dvorni svetnik Geiger; glasbena komedija o samskem moškem in njegovi mladostni ljubezni — 18.00 Spotlight
—	18.30 Tujejezični film: Gilda; drama družabnega okolja Južne Amerike —
20.15	Bitka za Francijo (prvo vojno leto) — 21.30 Karl Valentin; slike z Dolores Schmidinger in Petrom Voglom
—	22.00 Čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 21. aprila:
17.55	Elektrokemične reakcije —
18.25	Znanje — aktualno — 19.00 Ljudje in miti (3); Bajka ljubezni —
19.45	Mesta strahov na Divjem zahodu; Lovci sreče na severni meji — 20.00 Vojna in mir (11) Napoleon in car.
TOREK, 22. aprila:
17.55	Uvod v prstno tehniko — 18.25 Angleščina — 19.00 Detektivi zraka —
19.45	Mesta strahov na Divjem zahodu: „Sreča in revščina v Dolini smrti" —
20.00	Ura nič (1); kako so doživljali konec vojne v Avstriji 10—15-letniki —
21.25	Glasbena poročila — 21.30 Veselje ob glasbi.
SREDA, 23. aprila:
17.55	Obrat mora delati gospodarsko — 18.25 Francoščina — 19.00 O Darvvinu v Sidney; z ladjo spotoma —
19.45	Na sledi po zadnjih divjih živalih Evrope — 20.00 Ura nič (2); kako so doživljali konec vojne v Avstriji
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
RUTAR-CENTER
© ugodno dobavi © in hitro na dom ® dostavi
10—15-letniki — 20.45 Kuharsko stalno omizje — 21.55 Šport.
ČETRTEK, 24. aprila:
Tehnika mrežnega načrtovanja —
18.25	Ruščina — 19.00 Dediči gospoda VVatta; zakaj delajo Angleži z dobrimi iznajdbami slabe kupčije —	19.45
Ustvarjali so sliko neba; primeri nabožnega romanskega stavbarstva v Nemčiji — 20.00 Plava palača; trije filmi Rainerja Erlerja — 22.00 Šport.
PETEK, 25. aprila:
17.55	Fizika za vse — 18.25 Nemščina — 19.00 Kot pilot pri letenju —
19.45	Mesta strahov na Divjem zahodu: 1 milijarda dolarjev v zlatu — 20.00 Zabavne skupine izraelske vojske —
20.45	Kultura — posebno — 21.45 Šport.
SOBOTA, 26. aprila:
16.45	Na svidenje: Kramhambuli; film po istoimenski noveli Marije von Eb-ner-Eschenbacha — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Avstrijsko stoletje: 1866 — Kraljevi hradec — 20.00 Galerija — 20.15 Veliki dirigenti: Carlo Marija Giulini — 21.35 Vprašanja kristjana.
TV Ljubljana
NEDELJA, 20. aprila:
8.55	Poročila — 9.00 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — 10.10 Otroška matineja — 11.10 Mozaik — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.30 Poročila — 17.35 Moda za vas — 17.50 Leonardo da Vinci — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 P. Zidar: Sledovi časa — 20.40 Postaja — 20.50 Baski — 21.20 Športni pregled
— 22.00 TV dnevnik — 22.20 Nogomet Hajduk : Partizan.
PONEDELJEK, 21. aprila:
8.10,	10.00, 15.35 TV v šoli — 17.35 Bremenski muzikantje — 17.50 Obzornik — 18.05 Pop jazz skupina Ljubljana — 18.40 Mozaik — 18.45 Načrtovanje dietne prehrane — 19.30 TV dnevnik — 20.05 E. Kryeziu: Jetniki — 20.55
Kulturne diagonale — 21.25 Mozaik kratkega filma — ...TV dnevnik.
TOREK, 22. aprila:
8.10,	9.35, 10.05, 11.00 TV v šoli — 17.35 Otroški spored — 17.50 Spoznavajmo glasbo: Kaj je ritem — 18.05 Obzornik — 18.20 Tutankamon — 18.50 Gledališče Pekarna — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Mi med seboj: Delavke Rašice o sebi —
21.10	L. Feuchtvvanger: Brata Lauten-sack — 22.00 TV dnevnik.
SREDA, 23. aprila:
8.10	TV v šoli — 17.30 Viking Viki —
17.55	Obzornik — 18.10 Mladi za mlade — 18.40 Mozaik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Barvna risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.05 Kako umreti — 21.35 Miniature: Janez Pirnat — 21.50 TV dnevnik.
ČETRTEK, 24. aprila:
8.10,	9.35 TV v šoli — 15.35 Francoščina — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 Vzpon človeka — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.05	17 trenutkov pomladi — 21.00 Kam in kako na oddih — 21.10 Četrtkovi razgledi — 21.40 Iz koncertnih dvoran: W. A. Mozart: Koncert za flavto in harfo — 22.10 TV dnevnik.
PETEK, 25. aprila:
8.10	TV v šoli — 10.50 Angleščina —
16.05	TV v šoli — 17.20 Kuhinja pri violinskem ključu — 17.50 Obzornik —
18.05	Tuja folklora: Madžarski narodni plesi — 18.35 Mozaik — 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Moč govora —
19.30	TV dnevnik — 20.05 Pinky —
22.00	625 — 22.35 TV dnevnik.
SOBOTA, 26. aprila:
9.15, 10.35, 12.00 TV v šoli — 12.55 Nogomet Radnički : Olimpija — 17.00 Slovenija leta 1941 — I. del — 17.25 Poročila — 17.30 Mozaik — 17.35 Učiteljev dnevnik — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Gledališče v hiši — 20.30 Moda za vas — 20.45 Na svoji zemlji — 22.35 Jahorina — zabavno glasbena oddaja — 23.00 TV dnevnik.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84-3-58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
„Kar na dan z besedo!" mu je prigovarjal Henry.
„Pa naj bo, dajem ti besedo!"
Krepko sta si stisnila roke.
»Morgan in Morgan, družba z zelo omejeno in trdno zavezo," se je nasmehnil Francis.
Henry je nadaljeval v enako šaljivem tonu:
»Aktiva: celo Karibsko morje, stare španske kolonije, balone vsa Srednja Amerika, poln zaboj starih oblek ter cela vrsta jam in razpok v zemlji. Pasiva: strupene kače, krvoločni Indijanci, malarija, mrzlica ...“
»In brhka dekleta, ki neznancem kar tako tebi nič meni n'č dele poljube ter jim groze s samokresi," je končal Francis Henryjev stavek. „Le poslušaj, kaj ti bom povedal. Predvčerajšnjim sem se odpeljal s čolnom k obali. Cim stopim na suho, me prelepa deklica pograbi in vleče za seboj v palmovo goščo. Mislil sem, da me namerava podreti ali pa poročiti. Ni mi bilo jasno. Še preden se mi je posrečilo pojasniti si to skrivnostno zadevo, me je očarljiva neznanka ozmerjala, zakaj si puščam brke, potom mi je grozila s samokresom in naposled sem jo mo-ral urnih korakov odkuriti nazaj v čoln. Za nameček mi je še zabičala, da se ne smem nikoli več vrniti."
»Kje si pa doživel to svojevrstno srečanje?" je vprašal Henry in glas se mu je tresel.
»Tam doli na oni strani chiriguiskega zaliva," je odgovoril Francis. „Rekli so mi, da prebiva tam rodbina Solano — bogme, na lastni koži sem se prepričal, da ima ta rodbina vročo kri. Toda poslušaj dalje! Najprej me je potegnila v grmovje in me razžalila zaradi brkov. Potem me je s samokresom v roki nagnala nazaj v čoln. Pa napo-s|ed še ni bila zadovoljna. Na vsak način je hotela vedeti, zakaj je nisem poljubil. Pa reci, če ni to narobe svet?"
»In ti si jo poljubil?" je vprašal Henry srdito in roka Se mu je kar sama stisnila v pest.
»Kaj pa naj stori ubogi tujec v neznani mu deželi? naj odreče očarljivi deklici...“
Kakor bi trenil z očesom, je Francis planil pokonci in
tik pred nosom odbil strašen udarec s pestjo, ki mu ga je namenil Henry.
„Od ... odpusti mi...“ je zamrmral Henry in ves potrt sedel na zaboj. „Idiot sem, saj vem, toda vrag me vzemi, če dovolim, da bi...“
„Glej ga, že zopet nori!" ga je prekinil Francis ogorčeno. »Prav tak norec si, kakor vsi drugi prebivalci teh krajev. Najprej mi obveže in zdravi razbito glavo, potem pa hlop s pestjo po nji, da bi mi kar odletela. Prav nič ne zaostajaš za dekletom, ki me je najprej poljubila, potem mi pa nastavila samokres na prsi."
„Prav praviš. Kar zmerjaj me, saj zaslužim," je pritrdil Henry ponižno, toda takoj si je premislil in začel zmerjati sam. „Grom in strela, to je bila Leoncie!"
„Kaj me briga, če je bila Leoncie! Zavoljo mene bi bila lahko tudi Mercedes ali Dolores. Mar človek nima pravice poljubiti očarljivega dekleta brez strahu, da mu prvi capin v umazanih platnenih hlačah ne razbije čeljusti, posebno če so ga s samokresom prisilili k temu poljubu, kakor so mene."
„Kadar je očarljivo dekle zaročeno s capinom v umazanih platnenih hlačah ...“
„Pa menda res ne misliš reči...“ ga je prekinil Francis začudeno.
....takrat omenjenemu capinu ne more biti posebno
prijetna vest, da je njegova nevesta poljubljala neznanega potepuha z jadrnice najgršega jamajskega črnca!" je dejal Henry.
„ To rej je naju zamenjala. Mislila je, da poljublja tebe, v resnici pa sem jaz bil deležen te sladkosti," je dejal zamišljeno Francis, ki je naposled uganil, kaj se je pravzaprav zgodilo. „Prav nič ti ne zamerim, da si zgubil razsodnost, četudi moram priznati, da tvoj značaj ni ravno boljši. Saj si mi hotel včeraj odrezati ušesa, a?"
„Tvoj značaj, dragi Francis, ni niti za las boljši. Kaj pa tvoja zahteva, naj ti jih odrežem, ko si se prepričal, da si premagan ... hahaha!"
Oba mladeniča sta počila v smeh.
„To je značaj starega Morgana," je dejal Henry. „Ostre zobe je imel, stari pes!"
„Prav nič ostrejših, kakor rodbina Solano, kjer se ženiš. Vsa ta čedna družba je prihitela na obalo in me hotela preluknjati s kroglami, ko sem veslal nazaj k jadrnici. Tvoja Leoncie je pa nastavila svojo igračo možu z dolgo brado na prsi — menda je bil njen oče — in ga tako opozorila, da mu prevrta prsi, če se takoj ne strezni in ne spozna, da Francis Morgan ni zajec."
»Stavim glavo, da je bil to njen oče, stari Enrico!" je vzkliknil Henry. Mlajša dva pa njena brata."
»Krotki golobčki, kar je res, je res!" je pritrdil Francis. »Čuj, se ti ne zdi, da te čaka dolgočasno življenje, potem ko te bo ta miroljubna rodbina prištela med svoje člane?"
Kar mu je šinila v glavo nova misel.
»Čuj, Henry, če so me vsi zamenjali s teboj, bi rad vedel, kakšen vrag jih je obsedel, da te hočejo ubiti. Morda so pa imeli sorodniki tvoje bodoče žene opraviti s tvojim plemenitim morganovskim značajem."
»Vse ti lahko povem. Res tiči za vsem tem umazana zgodba in najbrž je navsezadnje res kriv moj značaj. Sprl sem se namreč z njenim stricem. To je bil najmlajši brat njenega očeta ...“
»Bil, praviš?" ga je prekinil Francis začudeno.
»No, da, bil," je prikimal Henry. »Zdaj ga ni več. Ime mu je bilo Alfaro Solano in po njegovih žilah se je pretakala pristna španska kri. Ta rodbina Solano se ima za potomce conguistadorjev in zato je ošabna kakor puran. Alfaro je mnogo zaslužil pri lesni trgovini in naposled kupil ogromno plantažo tam doli nekje na obali. Potem sva se sprla. To se je zgodilo v mestecu San Antonio. Morda je bil kriv nesporazum, dasi sem prepričan, da je bila pravica na moji strani. Alfaro mi je neprestano presedal s svojimi neslanostmi. Bil je namreč proti temu, da bi se z Leoncio poročila.
(Dalje prihodnjič)
Opera »Prodana nevesta" v Celovcu
Akademik prof. dr. Franc Zvvitter Kidričev nagrajenec
V petek, 11. aprila, so v Ljubljani, kot vsako leto, podelili najvišja priznanja slovenskim raziskovalcem in iznajditeljem ter novatorjem. Kidričeve nagrade je prejelo sedem znanstvenikov, podelili pa so še 18 nagrad sklada Borisa Kidriča in 20 nagrad za iznajdbo in izpopolnitev.
Naš koroški rojak akademik prof. dr. Franc Zvvitter je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja zgodovinopisja.
Po rezultatih svojega znanstvenega dela sodi prof. Franc Zvvitter med prvo deseterico, najpomembnejših slovenskih zgodovinarjev vseh generacij od Hanžiča in Linharta naprej; njegov pomen za razvoj slovenskega zgodovinopisja z lastnimi temeljnimi deli in z vplivom na delo njegovih nekdanjih študentov ter z organizacijskim delom med zgodovinarji moremo primerjati le z delom obeh Kosov ter Hauptmanna, glede angažiranosti svojega znanstvenega in organiza-cijsko-znanstvenega dela v živi slo-
venski sedanjosti njegove dobe pa je v krogu slovenskih zgodovinarjev njegovo delo enkratno in neprimerljivo. Čeprav je za Zvvitterje-vo znanstveno delo značilen pro-blemsko-analitičen pristop, pa se Zvvitter nikdar ni umikal pred povezovanjem znanstvenega dela z vsakdanjostjo.
Drugih šest znanstvenikov, ki so prejeli Kidričeve nagrade so: prof. dr. Robert Blinc za delo na področju feroelektrikov in tekočih kristalov; prof. dr. Franjo Kočevar za življenjsko delo kot utemeljitelju
študija in znanstveno raziskovalnega dela na področju tekstilstva na Slovenskem; dr. Rudolf Pipan za razvijanje znanstvene utemeljitve in praktične uvedbe izvirnih metod razvojnega načrtovanja v gozdarstvu; prof. dr. Milan Dimitrijevič za delo s področja klinične nevrofi-ziologije; pokojni akademik prof. dr. France Koblar za delo slovenske slovstvene zgodovine in teatrologi-je; akademik prof. dr. Anton Ocvirk za delo s področja primerjalne literature in literarne teorije in slovenske literarne zgodovine.
Velike naloge Avstrijsko-jugoslovanskega društva
IZREDNA VOŽNJA OB 20-LETNICI JUBILEJA
CELOVEC. — Naloga Avstrijsko-jugoslovanskega društva je, ne glede na trenutne politične diference, nadaljevati pot, ki so jo začrtali,
šport-sport -Ip&rt - šport
Naša slovenska predstavnika spet igrala
Po štirinajstdnevnem odmoru sta naša slovenska nogometna zastopnika v nedeljo spet nastopila, in sicer je SAK igral v Krivi Vrbi z istoimenskim klubom, Selani pa so morali prav tako na tuje v Galicijo. O obeh tekmah prinašamo na tem mestu kratki poročili:
KRIVA VRBA — SAK 0 :0
V	nedeljo se je Slovenski atletski klub (SAK) podal v Krivo Vrbo, kjer je moral igrati proti istoimenskemu nogometnemu moštvu, ki je trenutno na dobrem četrtem mestu.
Igra je bila zlasti v prvem polčasu napeta, ko so domačini, kot tudi nogometaši SAK-a prikazali, v nekaterih delih igre izvrsten nogomet. V drugem delu se je igra nekako umirila, izgleda, da sta si obe moštvi zadovoljili z remijem. Če hočemo biti objektivni, moramo reči, da so imeli slovenski mladinci še zmerom glavno pobudo, in da so še naprej napadali, kljub temu pa se jim ni posrečilo zatresti nasprotnikove mreže.
Najboljši igralec SAK-a je bil brez-dvoma vratar D rev, ki je ubranil celo enajstmetrovko; očividci pravijo, da je bila sodnikova odločitev dvomljiva. Odlično je igral tudi Nužej Lampichler (kot libero), ki je popravljal vse napake svojih igralcev.
Na igrišču se je zbralo okoli sto ljudi, ki so se zadržali precej pasivno, morda niso bili zadovoljni z neodločenim rezultatom domačega moštva.
Igrali so:	D rev, VVoschitz,
Lampichler, Hribar, Hočevar, Marjan Pandi, O raže, Hans VVieser, Navršnik, Fe ra in Folti VValdhauser.
V	nedeljo, 20. aprila, bo Slovenski atletski klub igral na svojem, domačem igrišču, ob Košatovi cesti. Tekma se bo začela ob 15. uri popoldne. Nogometaši SAK-a pričakujejo, da bo prišlo veliko število njegovih navijačev, ki naj bi moralno podprli svoje neogometne ljubljence, kajti z bo-drenjem svojih barv lahko pomagajo k lažji zmagi.
GALICIJA — SELE 0:7 (0:5)
Naši vrli Selani so morali to nedeljo v Galicijo, kjer so se pomerili s tamkajšnjim nogometnim klubom.
Kot priča rezultat so bili selski nogometaši vso igro v veliki premoči. Zlasti v 1. polčasu so neprenehoma ogrožali nasprotnikova vrata, in jih zasuli kar s petimi goli. V drugem delu igre pa so spričo šibkega nasprotnika, vidno popustili, saj jim je bila zmaga že zagotovljena.
Igra sama je potekala brez vsakih večjih grobosti.
Po tej poti bi se naši selski nogometaši radi zahvalili domačim navijačem, ki so vso tekmo močno bodrili svoje ljubljence. Prišlo pa je tudi kar lepo število Selanov, okoli dvesto gledalcev, da bi pozdravili gotovo zmaga svojega moštva.
Gole so dali: Flori Doujak (tri), Stanko Olip (dva), po enega pa Franci Doujak in Oto Travnik.
Igrali so: Jazbinšek, Jug, Pristovnik, Erik Travnik, Tone Olip (Nan-te Olip), Stanko Olip, Nante Doujak, Fridi Mak, Franci Doujak, Flori Doujak, Oto Travnik.
Prihodnjo nedeljo, to je 20. aprila, igrajo Selani na domačem igrišču v Podgori, s Krivo Vrbo. Igra se bo začela ob 10.45 dopoldne.
Trenutna lestvica 2. E razreda je takale: 1. DSG Borovlje (23 točk), 2. SAK (19 točk), 3. Škofji Dvor (19), 4. Kriva Vrba (15), 5. Šmarjeta (15), 6. Sele (13), 7. HSV Celovec (13), 8. Gospa Sveta (12), Št. Janž (12), 10. Trd n ja vas (12), 11. Pokrče (5) in 12. Galicija (2 točki).
SMUČARSKI SKOKI:
Slavje v Planiti
Planica je v soboto in nedeljo doživela svoje tradicionalno slavje, ki ga je organizatorjem-planiškemu odboru, uspelo izvesti v splošno zadovoljstvo vseh gostov in okoli deset tisoč gledalcev.
Tradicionalno tekmovanje smučarskih skakalcev za pokal Kongsberg se je v soboto pred 5000 gledalci končal z zmago mladega avstrijskega skakalca, še ne 18-letnega Tonija Innauerja. V konkurenci 36 članov z Švice, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Poljske in Jugoslavije je Innauer zasedel 1. mesto tudi med mladinci.
Vrstni red: člani: 1. Innauer (skoka: 128 in 116 m), 2. VVanner (116, 119 m); oba Avstrija, 3. Loštrek (118, 112 m, Jugoslavija) itd.
Mladinci: 1. Innauer (71, 78 m), 2. Justin (74, 75 m, Jugoslavija), 3. Kogler (72, 68 m, Avstrija) itd.
Moštvo:	1. Avstrija (Innauer,
VVanner, Millonig), 2. Jugoslavija (Loštrek, Norčič, Demšar), 3. Zahodna Nemčija itd.
V tekmi smučarskih skakalcev za Poldov memorial Innauerju ni uspela še tretja zmaga. Tu je zmagal VVilli P u r s 11, star 20 let, doma iz štajerskega Muraua; z odličnim skokom 109 m, najdaljšim v prvi seriji, si je priboril več kot 8 točk prednosti pred jugoslovanskim državnim prvakom Bogdanom Norčičem, tako da mu je drugič zadostoval za končno zmago skok, dolg natanko 100 m — kljub VVannerjevim 115 m (3.) in Millo-nigovemu padcu pri 119 m (4.).
za boljše medsebojno razumevanje na kulturnem področju, a v še večjem obsegu kot doslej okrepiti gospodarske stike z našo sosedno državo.
Ob priliki ene izmed sej predsedstva, katere so se udeležili predsednik, nekdanji deželni glavar Matthias K r a s s n i g , podpredsednika, poslanec inž. Wilhelm S e r e i n i g in nekdanji namestnik deželnega glavarja Thomas T r u p p e , so bili soglasnega mnenja, da je Avstrijsko-jugoslovan-sko društvo seveda za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ni pa njegova naloga, da bi vplivalo na obliko njene izvedbe. Tembolj pa se bo Društvo prizadevalo, da bi čimbolj razširilo koledar svojih prireditev, saj bi s tem mnogo pripomoglo k boljšemu sporazumevanju ljudstev.
Posebno se za to zavzema že leta sem, njen organizacijski referent, VVerner P r e s s I, ki se trudi z nesebičnim delom izboljšati in povečati obseg in število prireditev; vprav zaradi tega je s svojim delom na tem področju dosegel že velike uspehe. Tako npr. podpirajo skoraj vse akcije avstrijske in jugoslovanske oblasti, pri ljudstvu o-beh narodov pa žanjejo veliko o-dobravanja.
Letos načrtujejo ekskurzijo v Slovenijo, srečanje novinarjev, predavanja, ob priliki 20-letnice obstoja Avstrijsko-jugoslovanskega društva pa nameravajo izvesti posebno vožnjo z zgodovinskim vlakom iz Celovca v Maribor. Nadalje bodo v vetrinjskem samostanu priredili velik folklorni večer pod geslom „večer srečanja" z znanimi pevskimi in plesnimi ansambli iz Koroške in Slovenije. Posebno pozornost bodo posvetili vsakoletnim počitniškim kolonijam za otroke, ki bodo letos v Poreču, Novigradu in na otoku Krku. Počitniške kolonije bo podprl deželni koroški mladinski referat.
Svojevrstna posebnost letošnje-
PARIZ. — V nedeljo je umrla v Parizu za srčno kapjo Josephine Baker, pevka, ki so jo ljudje občudovali na odrih vsega sveta, borivka za boljše in pravičnejše odnose v svetu ter mati mnogih sirot različnih narodnosti, slojev in ver.
Rodila se je 3. junija 1906. leta v St. Louisu v Združenih državah Amerike. Že kot otrok je rada plesala. Leta 1925 je plesala s črnsko skupino pred pariškim občinstvom. Od takrat ni več zapustila navdušenega Pariza.
Ker v zakonu ni imela otrok, je posvojila 12 sirot z vseh koncev sveta in se z njimi umaknila v Južno Francijo, na posestvo Milandes, ki ga je sama imenovala ..Otroški
V nedeljo, 27. aprila, ob 15. uri popoldne bo v Mestnem gledališču v Celovcu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. Ljubljanski umetniki bodo upri-
zorili ljubiteljem operne umetnosti slavno delo češkega komponista Bedriha Smetane „ Prodana nevesta".
Naj še omenimo posebnost, da bo z nastopom „Prodane neveste" v Celovcu, to že petstota predstava te opere, kar pomeni že lep jubilej.
ga programa bo povabilo županov iz Slovenije, ob priliki Avstrijskega lesnega sejma pod geslom „dan županov", na katerem bodo govorili o gospodarskih problemih. Dalje bodo priredili še nekaj razstav v Ravnah, v Mariboru in Škofji Loki, kot tudi dnevne vožnje in izlete, ki naj bi pomagali krepiti odnose s sosedno Jugoslavijo.
„VIGRED NA HRVAŠKEM"
Pod geslom „Vigred na Hrvaškem" bo Avstrijsko-jugoslovansko društvo za Koroško priredilo od 1. do 4. maja 1975 spomladansko
(Nadaljevanje s 1. strani)
timizma, svetlega pogleda v prihodnost. Kot že rečeno, so peli Šentjakobčani samo rožanske pesmi, pesmi iz drugega dela so bile še čisto „sveže", saj so doživele svoj koncertni krst šele januarja letos. Posamezne pesmi sta povezovala — kajpada v rožanskem, šentjakobskem narečju, ki že v Bil-čovsu zveni malo zavito ■— učiteljica Žalika Steiner in učitelj Anton Sticker. Seveda je bilo smeha do roba, saj je marsikatera iz besedila povezave (samo staro ljudsko blago!) letela tudi na katerega izmed navzočih (pač odvisno od tega, ali je doma ob Dravi, na njenem južnem ali severnem bregu ali kje drugje v tistem koncu sveta). Menda je rodila ta nadvse posrečena povezava (on in ona se zdaj kregata, se poslavljata, se hu-
vrt". Tamkaj je za svoje posvojence potrošila vse svoje imetje. Zadolženo posestvo so leta 1969 prodali na licitaciji, Josephine pa z otroki vred postavili na cesto. Iz težave ji je pomagala monaška princesa Grace Kelly in ji preskrbela stanovanje na Francoski rivieri.
Za žensko, ki sta je bila sama ples in pesem, žaluje tudi Šibenik. Tam je Josephine Baker prva podprla zamisel, da spremene nenaseljeni otok Kakan v deželo otrok, v „sedmi kontinent", kjer bi otro-ke-sirote vzgajali v bratskem duhu, z ljubeznijo, brez rasne, verske in nacionalne mržnje. Zal tega Josephine ni dočakala.
Da bi omogočili tudi dijakom Slovenske gimnazije obisk te opere, je prireditelj zanje znižal vstopnino; tako stane zanje vstopnica le 10.— šilingov.
X !
Vstopnice lahko kupite v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni Slovenske prosvetne zveze ter eno uro pred predstavo pri blagajni Mestnega gledališča.
SLIKI: Premeteni mešetar Kecal (desno) in zaljubljeni bedaček, ponujani ženin Vašek.
vožnjo čez Ljubljano—Zagreb— Karlovac—Plitvice v Selce na hrvaški obali. Povratek bo preko Rije-ke—Opatije—Postojne—Ljubljane v Celovec.
Pavšalna cena znaša za člane društva 1100.— šil., za nečlane pa 1200.— šil.; v ceno so vključeni: vožnja, trije polni penzioni kot tudi dodatno kosilo v Karlovcu.
Ker je za to vožnjo prostih samo še nekaj mest, je nujno, da se čim-prej javite na naslov Osterreichisch -Jugoslavvische Gesellschaft, Post-fach 134, 9021 Klagenfurt, ali v Reisebiiro Dossi in Ruttnig v Celovcu.
d ujeta drug na drugega, a naposled le ne moreta shajati drug brez drugega — kajti, s kom bi se pa potem prepirala!) največ smeha ravno v Šmihelu pri Pliberku. No, pa nam hočejo nekateri „vsevedi" vtepsti, da Podjunčan ne razume rožanskega narečja!
Zahvala seveda velja celemu zboru, zlasti pa duši zbora, Lajku Milisavljeviču. Njegovo prizadevanje in delovanje zasluži priznanje in vso podporo cele slovenske javnosti, zlasti pa slovenskih kulturnih ustanov. Redno prihaja na Koroško vadit pevke in pevce, zbira dragoceno ljudsko blago, ga rešuje pozabe in ga s pomočjo, zbora znova oživlja. Zbor je v tem kratkem času svojega nastopanja zaoral tako globoko brazdo v našo kulturno ledino, da bi bila škoda neizmerna, ako bi kdaj utihnil! Morda nas prav v tej zvezi še bolj prevzamejo besede dirigenta Lajka Milisavljeviča: „Najbrž bi me pot bolj poredko zanesla prek Karavank, če tod ne bi — vsem viharjem navkljub — vztrajala slovenska beseda in z njo naša slovenska pesem."
P. S. Zbor je izdal ob začetku svojega nastopanja zvezek božanska ljudska pesem", ki vsebuje vse pesmi sporeda ter strokovne prispevke Radovana Gobca (O stilnih koncertih), dr. Radoslava Hrovatina (Slovenska koroška ljudska pesem v koncertni. priredbi), dr. Pavleta Zablatnika (Rožanska ljudska pesem na koncertnem odru), dr. Valensa Voduška (Nekaj iz zgodovine zapisovanja koroških ljudskih napevov) in dr. Franceta Cigana (Koroška ljudska pesem — danes). Tudi v tem pogledu novost.
Josephine Baker - umrla
„Ano štimo sem jaz slišov"