SMV.938 * !> iiptaMihm WEfc — Urcdniitvo; naj n poBUa|6 rfhmja vsak dsn zjutr*J, M ob nedelja* in _ inica sv. Franči5ka Asiškega 2t 20, I. naostr. — uredništvu. — Nefrankirtmi pisma ae ne sciejemil ^ izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godim. — lastnik konsordj .Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinosti". — Telefon uredništva in mmve Mer. i 1-57. — Naročnina znaSa: Za celo telo K 4D-—, pol teta K 30. tif il-57. iccsecc K 10--, za nedeljsko Izdajo za celo telo K 8—, pol Ida K Posamezna Številka v Trata ta okolici t M vfanujov. ' EDINOS Masaža ■ ■"I UtMk Xlltt. f Številke zastarele 30 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po lO vin: osmrtnice, zahvale, posUaice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu »sta do pet vrst K 20.—; vsaka luidaljna vrsta K 2 -. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek ,EdInosti\ Naročnina in reklinucije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje ae izključno le upravi .Edinosti*. — Uprava in inseratni oddelek srn nahajata v ulici sv. Frančiška As. št 20. PoštnohranilnKni račun St 841.653. Posamezna iteviika Izven Trsta In okoHce: 12 vinarjev. i lElM ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ «31. (Kor.) Vraćao se iavtfa: Italijansko bojišče. — V JikH- karijah uspešni poizvedovalni boft. Monte Majo (vzhodno Pasubia) le bil včeraj začasno v posesti sovražnika. Nađ dveurni topovski in nilnovš&i ogenj Je zasul našo posadko, na1'ar se je Kaljanom posrečilo, da so vdrl! v naše jarke. Naše rezerve v odseku, oddelki 3. pcika tirolskih cesarskih lovcev in napadenega bataljona cesarskih lovcev so prešli tako} v protinapad in so, podiplr^ni krepko cd bateri] ce-sprske lovske divizije in 49. hoavedske topniške brigade, po L'rat!:cm, srditem bczopet pregnali sovražnika. 20. ber-s .Ijerskl polk Je plačal svcS poraz z izgubo nad 200 mrtvih in 100 ujetnikov. Albanija. — Nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 31. (Kor.) Veliki giavm stan lavlja; Zapadno bojišče. — Armada fcr .Uvviča Ruprehta in generala Boehna: D--j na cbch straneh Lysa v sprednjem t. Sovražni poizvedovalni oJ-ielki, Ki to udarili -preko Lawe, so bili pognani n j. Na bojišču Jugovzhodno Arrasa, so \::'J.cyl včeraj vnovič poizkušali Izsiliti piCii tie home. Ob mc^i-i zastavitvi oklopi::*!, ov so p- ešse zgodaj zjutraj na fronti 20 i: m aagieske in ka&aiTske dl viz'ie med ccc-io Airas—Ca:.ii>ral In Jugovzhodno 0. zamira v na^ad. VirtcrnberžanI so od-bV'l liizso ceste napad sovražnika pred Iml črtam?. S&upsso z renskimi bata- l:il -j severno C en ^cc on rt a ^odrlega 23-:. ulLika vrgli zoret iiazc-i. Južno i .j^rta so konjeniški strelki p~Ik! iz]a- ned not'o? lin • eZl rs-. Vziik^ii in Osvojili lovi;! sovražni Vr;.:.-oj?tom i'ror.iccariom. so zopat HeiK^ecoort. ki fe bil začasno iz il Uen, preši! ro ožbltiu sovražnika sani; v n:»p2(l in ga vrgli na cbeCi stra-je-ii Ei-"^coarla Ui preko zz^atlnega dela krali?. Ja -o Eccaria so zapalno-prask! polk! v " : L-vro; vej r^pacov naspret- i; u S to ]s! rasici* nadzore 5nik a stotinami pešpoika št. 173 Je o-fi-n-r-jJl zopet no zavzetja začasno iz-rabljenega Ecouris. Na o-b^ri strčcieh Ba-psLii -a .'o pruski, saški !:i bavarski polki i?I?ilGviii sovražni nara!. Pcnoldne ie vrte! e"vraž»}!k na ob^h straneh Arras Crmbrai sveže divizije v boj. Nova za-sls vite v oklopn takov in pehote v masah l '" bi dosegla ceiočit^v. Pozao zvečer je b?!a bitka oiSočena nam v prid. Iz o-zemlja Seusee ven preko ntc:-p*£aya, Haucourta In južno cest Vis—Chefrisy oavaiiuloče geste črte sovražnica so ^ razbile v našem ognju In v srditih bojih Iz bližine. En okiopniafc le bil razbit. Sovražna pehota je iiaeia izredno veTike iz-tuc. Severno Sonime so bili ang'cs!:l napadi med Morvaiom In Cžeryem odbiti. Kier ie dosegel sovraž^k naše črte, ga ie pognal naš protistme>k zopet nazaj v njegove Izhodne postojanke. Severno Oise so napadtl Francozi pre-k^-pni oisek med Libremonloia sn severovzhodno Noje-iia z modnimi "Hami. Njihovi napadi so bili ustavijen! večinoma že na zapadne.n breaai. 5z Che\illya na vzhodnem ?e bil vrž&a sovražnik po hudem boju. ponovni na Noyon izvede rti napadi so se iz]&iovii| v našem grmu in proifsunkih. Srditi topovski in pehotni boii ob -Vlietii. Pri Pasiyn smo umaknili frostn! odsek v krojšo črto Ju^my—Jaci le l.rnig. Jnvi-ie osial pri včerajšnjem boju v rokah sovražnika. V obeii zaus^u caeh smo se-streili 52 sovražnih letal. Poročnik Kon-ii cke je iz veje val Laudaan 23. letalske zraago. Prvi eeieraliil kvartfrniolster pl LudendorfL TURŠKO. CARIGRAD, 29. (Kar.) Iz glavnega stana ?e poroča: Palestinska fronta: Na de-sisein krilu smo izvršili na široki fronti In agoeenim uspehom patruljne sunke v Sovražne crte. Vs'ed te f.kcije je narasiio M&ie ga-adia! B*I/a se p*riče^e»k sezlje o treba Je, da or s strani javnosti ni bilo mogoče U' esoiČAM. — Vsako občinstvo ima gledališče, kclicrlcio zaslužni — Ta izpreniem-ba je \-[J.m že v sestavi t-gra?^cega c» o-fcia. Po prvomc:n načrtu bi b:Ii angažirani razun rav^iaitelia, ki je ob enem pckJicanii bralec, še šest poklicnih igralskih moči. 0j teh smo morali črtati tretjino. Seveda se }e nroral rodi tega tudi repertoar, ki je stal p-o prvotnem načrhi na najvišjem i . c J ikeoi nivo-u, nekoliko prevrečL ^ caaar pa je sestava osobja sedaj takšna, 2 ped naslovom poklicnih igralcev angažiranih v celem šest inočl, (kri bodo za vaje vos dan na razpolago, rn s-Icer -dva feralea :n ena r-gralka po poklicu in dve ^ atl:i-L*Io£a3Jtki in en igTalec-djletamt, «ki ,$o se s tem posvetili docela gledališču. to ze!o naOa-rJene moči, ki bodo pri tem re»paa:e*arju, ki ;e sedaj na programu, čiito na mestu. Razun tega so angažirane se i Ari diletantske moči, ki so sodelovale pred vo;jk> leta In leta prj slovenskem Gledališču, hi so torej že toft&o eavežbane matoma sovražno topovsko streljanje đo vdlke srdltostL Tuci ozemlje Teli Nimri-aa le bito srdito obstreljevano. — Afriška fronta: Izpad Italijanov iz Hunsa dne 11. avgusta Je bil odbit, — Naknadne se porote, da je moralo eno angleških letal« ki je dne 28. t m. napadlo Carigrad, v bližini mesta pristal. Letalo je zgorelo, voditelj, angleški stotnik, je bil ujet SOVRAŽNA URADNA POROČILA, Italijansko uradno poročilo. 30. avgusta. — V nekaterih gorskih odsekih in ob Piavi živahno obojestransko topovsko streljanje. V dolinah planote Zebra, v Valarsi, na Col de! Rcsso in v czemlju Orappe so poizkušali sovražni napadalni oddelki razne sunke in napade. Bili so povsod ustavljen! pred našimi sprednjimi postojankami in pognani v beg, pri čemer so ostavi4i v naših rokah več ujetnikov. Neki angleški oddelek, ki je vdrl v sovražne Črte južno Asiaga, je prizadejal possdkl občutne 'zgube, uničil eno strojnico in ujel več mož. Naši in zavezniški letalci so bombardirali barake v kotUni Vezzene in obstreljevali z mr.jfcne višine kolone tovornih avtomobilov s strojnicami Dve sovražni letali ste bili sestreljeni. Angleško uradno poročilo. 29 avgusta. — Naše čete južno Somme so ts-knm noči nadaljevale pritisk na sovražnika. Napredovale so severno Somme v vzhodni smeri do Misu Fontafne les Croisillesa. Noč je bila na bolni J^ontl razmeroma mirna. V odseku za Scarpo je izvršil sovražnik včeraj zvečer in ponoči vzhodno in jugovzhodno Vis en Aitoisa, vzhodno Borrya In v bHžini Gavrella močne protinapade. Ti napadi so bili po težkih bo."gh odbiti z izgubami za sovražnika. Ponoči so bile naše zapadno Oppya se nahajajoče sprednje postojanke vsled ponovnih sovražnih napadov umaknjene nekoliko nazaj. Število ujetnikov, ki smo jih ujeli od- 21. t. ra., presega 26.000; v istem času smo tudi uplenili, nad 100 topov. Pri zadnjih bojSh južno in severno Somme so posegali tanki uspešno v boj, 29. avgusta zvečer. — Uspešni napadi 2., 4. In 1. andeške armade od 8. t. m. dalje so dosegli, da so postale sovražne postojanke na vsem somm-skem bojišču nevzdržljive. Na vsej fronti od Ba-pauma preti jugu je bil sovražnik prisiljen, da je s tolikimi žrtvami meseca marca in aprila t. I. osvojeno ozemlje zopet izpraznil z velikimi izgubami na ujetnikih, topovih in vojnem orodju, kakor tudi mrtvih in ranjenih. Dosegli smo zapadni breg Somme nasproti Braya in Peronna In zavzeli oba ta dva kraja. Severno imenovanih krajev prodiramo ob splošni črti Combles—Horval—Beaulencourt— Fremicourt. Na tej fronti se Je vršil tekom dneva hud bol. Sovražni pehoti, ki je hotela zadrževati naše prodiranje, so bile prizadejane težke Izgube. Danes zjutraj so novozelandske čete zavzele Ba-paume in pregnale iz njega sovražne zadnje oddelke. Severno Bapauma se sovražnik še vedno trudi, da-bi držal svoje,postojanke. Naše čete so no hudem boju napredovale v ozemlju Vraucourta, Cccurta, St Meina, Hendecourta in Cagnicourta Ta ujele množino vojakov. Tekom dneva smo zopet pridobili na prostoru nla obeh straneh potoka Lawe, severno Ebethuna in vzhodno gozda Kieppa. 30. avgusta pop. — Kljub razrušenju mostov so naše sprednje Čete prekoračilo Sommo južno in zapadno Peronna. Zavzeli smo Ciery sur Somme in Combles. Samo v tem odseku smo ujeli včeraj nad 200 mož in uplenili par topov. Severno Bapauma so londonske čete zopet napredovale. Zavzele so Bulleccurt, Hendeccurt pri Cagnicourtu in sicer po hudem boju in kljub mogočnemu nemškemu omrežju jarkov, ki je ščitilo vasi. O napadu, ki so ga izvršile danes zjutral kanadske čete med Hendecourtom In cesto Arras—Cambrai, se poroča, da se razvija ugodna Za Scarpo so angleške in škotske divizije včeraj popoldne nadaljevale svoje prodiranje in pridobile v smeri črte Eterpigny—Namblain—Pelves in Pleuvain znatno na prostoru. Vas Remy je v naših rokah. Pri tej akcij smo ujeli množino vojakov. V dolinah Lawe in Lysa so naše čete nadaljevale svoj sunek. ZmeSnJave v Rušili* ATENTAT NA LENJINA. Lenlln zadet v prsa in pljuča. MOSKVA. 30. (Kor.) Stanje Lenjina je jako resno, ker so nastopni notranji fcrvo-tokL Prvi specijafistl so bfll poklicani v Kremi. LenHn le postal žrtev atentata. Dve dami, pristašinji soešialno-revoluclio-narske stranke, ste trikrat ustremi -nam. Dva strela sta ga zadela v prsa in pljnča. (Nerazumljivo je. -da prvo poročita o atentata sanje«« spioh m prišlo v iavnost Op. urod.) STRAHOVLADA PREKINPREK. MOSKVA, 31. (Kor.) Govori se, da so socijalni revv>Inio}onarji slcjeniip, da se poslužila proti boljševikom terrorja, kakor poprej proti visokim uradnikom ca-ristionega režima. moskva, 30. (Kot.) Časopis« objavljajo oklrc, tei zahteva neoisiraljeii teror proti sovražnikom sovjetev. ' General Erusilov aretiran. MOSKVA, 30. (Kor.) Glasom nekega Usta Je bil genral Brusilov aretiran in prepeljan v Kremi. General Brusilov se nahaja še od decembrskih nemirov, ko |e bil ranjen, v zdravniški oskrbi. Njegova aretacija ima značaj varnostnega zapora. Vladni organ »Izvestja« poroča, da je general Brusilov obdolžen, da je bil člait neke protirevolucijo-narne zveze. Za to njegovo udeležbo obstojajo razni dokazi, ki pa jih ni mogoče objaviti. Z ruskih front. - BEROLIN, 30. (Kor.) Petrografsk* »Pravda* poroča z dne 28. t ntr Sijajna zmaga sovjetskih čet ob Usuriju. Močni oddelki Cehov, Angležev, Francozov in Japoncev so poraženi in prisiljeni k umiku. MOSKVA, 2& (Kor.) V okraju Caričin smo odbili sovražni napad. ^Na5e prodiranje v sredini se jie razvijalo uspešno. Na severni kavkaški fronti so dosegle naše čete, glasetn poročil z dne 25. t. m., velike uspehe. Zasedli smo Jekaterinodar. Na vzhodni fronti je pustil umikajoči se sovražnik na bojišču 200 mrtvih in ranjenih. Očistili smo mesto Ur šum bele garda Atentat na angleškega v Murmana. MOSKVA, 27. (Kor.) Tukajšnje časopisje poroča: Na postajah krog Votogde ie bilo aretiranih več belih gardistov, ki so poizkušali ro gozdnih stezah dospeti v Arhangelsk. V Murmann Je bil izvršen bombni atentat na angleškega generala Pose'a. Prihod prvega nemškega parsZka ▼ Petro^ratL PETROGRAD, 27. (Kor.) Nemški parnik »Aml Steenes« ie prispel včeraj v Petrograd. To je prva nemška ladja, ki le prispela v Rusijo po štirih letih z nemško zastava Pred novo Fochero ofenzivo, FRANKFURT, 31. (Izv.) Iz Pariza se poroča, da se pojavljajo v Flandriji in Sampanjt znaki, da pripravlja maršal Fcch nadaljevanje svoje dosedanje ofenzive. MILAN, 31. (Izv.) »Secoloc poroča iz Pariza: Po cenitvi vojaških krogov ima maršal Fcch na razpolago še milijon mož rezervo. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 31. (Kor.) V vodoju krog AngliTe 10 potopili naši podvodniki zopet 19.000 ton. in rtrtmirane, da jim ni treba zaostati čisto nič za ookUcnimi- L-gralci. Sevel'a so pa te moii na razpolago le za večerne vaje. Na vsak način bodo spolnjevale zelo dobro vrsto igralskega ctobja. Ali to še ni v.se. Dramatična šola, v katero se je vpisalo Posedaj v celem 44 učencev in v kateri se vrši pouk že mesec dni, šteje celo vrsto jako nadarjenih ličen cev in učenik, ki pridejo že takoj začetkoma sezje za nastopanje ira airu v po^tev. Tako je torej arrsanrbl pri Aisej skromnosti vendarle takšen, da bo mogočo z njim zelo dobro uprizarjati repertoar, ki Je na programu. Kakšen pa je t program? Pri njega £»e3tavi se je bilo treba zave-■dzih pr&dvsecn dejstva, da je nese gledališče slovensko gledališče. Kot takšno se-vecia ne sme gojiti repertoarja nemških provincijalnih gledišč, ten;r»x:č mora uprizarjati predvsem slovanska dela. V prvi vrsti pa slovenske izvOnie drame, in to ne ie t'u-e, ki so se že vprizarjaie* temveč predvsem Izvirne novitete, ker le tako izvršuje sfrovanako gledališče tudi ono svojo ku^urno nalogo, ki )ma procvit ća-mače dramautčne literature v mislih. Torej v pmii vrsti siovenaki ui drugoslo-vanski repertoar in potem šede romanski Zastopniki Litavske v Berolhm. BEROLIN. 31. (Kor.) Že nekaj dni v Berclimi mudeči se zastopniki litavske ga deželnega zbora, so biti včeraj pod vodstvom njilsovega predsednika Smetone sprejeti od Ažavnsga tajnika Hintze-Ja. Zastopniki so izročili državnemu kancelar ju obširno spomenico. Parlamentarna korespondenca centra meni, da zamore rećK da obstojajo upravičeni izgledi, ds bo dosežena edinost in da bodo želje Iitavskega naroda po koostitncijonalni monarhih z vojvodom Uracbom kot kraljem in Vflno kot glavnim mestom v kratkem iapolnjene. r* Trgovinski minister baron Wteser odstopi DUNAJ, 31. (Izv.) Večerna izdaja »Zeita« poroča, da bo na mesto ministra barona Wieseria, Jd postasie sžcupni finančni minister, imenovani -za trgovinskega ministra profesor kemične tehnologije na neraškem visoučilišča v Pragi, dr. pl. Gintler. Iiertilng In Hintze prideta na Dana}. DUNAJ, 31. (Izv.) »Refohspost« poroča: Nemški državni kancelar grof Hert-Ižng m taj.nik za zimanie slivairi Hintze prkieta začetkom prihodnjega t edino, na Dimaj da nadaljujeta 'tamkaj posvetovanja glede rešitve polnega vprašanja. Ansieško rovarienje proti monarh!^. DUNAJ, 31. (Izv.) »Wiener Journal« poroča: Načefouk nem3knh nacijonalcev, prof. Wakiner, je pripovedoval na nekem zborovanju, »da je vSdel neko radiiognafsko brzojavko, v kateri ie bil naveden načrt, kako naj bi se izzval razkol med vladarjem ini avstrijskimi narodi. Ta instrukcija da izvira od angleške vlade. Hussarek odpotoval v Pešto. DUNAJ, 31. (Kor.) Ministrski predsednik baron Hussarck se ie podal včeraj zvečer v Budimpešto. DUNAJ, 31. (Izv.) Ministrski predsednik baron Hussarek e je podal včeraj v Budimpešto, odkoder se vrne jutri zjutral. Po tukajšnjih informacijah se pogaja Hussarek danes v Budimpešti z VVekerlom glede valutnega vprašanja, pomnoži-tve bankovcev, mejnega prometa z živiB in glede postopanja z Avstrijci na Ogrskem, kjer se je n. pr. v 5opronyu streljalo na Avstrijce in pozvalo proti njim celo vojaštvo. Dohodki avstrijskih državnih železnic. DUNAJ, 30. (Kor.) Prevozni dohodki avstrijskih državnih železiflc so znašali meseca julija 1918 K 119,382.400, za 30.41S.922 več kakor lansko leto. Sr.rkotlč in reški guverner v Pesti. BUDIMPEŠTA, 31. (Izv.) Bosenski deželni šef. gen. polk. baron Saikotič, se mudi v Pešti in je konferiral z ministrskim predsednikom Wekerlom. Tudi reški guverner ie prišel za par dtri v Pešto. Cesar Vi'lem v Nauhelmo. DEROLIN, 30. (Kor.) Cesar Viljem Je bil včeraj pri prihodu v Nauheim sprejet od kralja Bolgarov in princa Cirila. Večurnl razgovor obeh zaveznikov se le nanašal na politični in vo;aškl položaj. Izražana je bila trdna volja za skupno vztrajanje v obrambnem bojju četverozveze. Asquith napovedale velik govor. BERN. 31. (Kor.) Angleški Usti poročajo, da bo Imel Asquith dne 27. septembra v Mancbestru povodom občnega zbora stranke angleških liberalcev velik govor. Njegovemu vzgledu bodo sledili voditelii £rank iz obeh zbornic. špansko-nemški konflikt. , _____ PARIZ, 30. (Kor.) Časopisje pripisuje torpediranju španskega parnika »Caraze« dogodek velevaž-nega pomena, ki osvetljuje nemško-španske od-nošaje s stališča brutalnosti Nemčije in postavlja svet pred odločilen trenotek. \ in drugi. Da bi se german:«!*! repertoar docela črtal, tega ne bo zahteval noben na-obražen Slovenec. Mi Slovenci smo na tako visoki stopnji duševne kul-ture, da nas ne zaslepita poliftana gmja malenkostnih Hudi. Kar )e lopega rn vražLtegsu mora -imoti presto pot na naš od&r, seveda šole pertem, ko je naše gledaiščc za-•dosirilo glede repertoarja sv^ prvi dolžnost; gojjtvi djoveciske drame. Izha?a!o bi sre labko s^ve^a itirdi brez, recimo, r.-em-škega repertoarja. Slovanska dramartična liicraihira ima- doveli prolzvcdctv na izbiro aLi — primanjkuje norn prevodov! In kakšne vrste dramatičnih pc-azvokov bodk> prišle za vprizc-rjtev v peštev? Vsako gledališče, tej hoče b^ti u-metr.!-zavod — sn slovenski gledališči, ki sta samo dve, morata to b?ti — mora imeti predvsem ljt:irjših .načelnjih in taktičnih vprašanjih. Ko bi presojali 9tvar ie iz strankaiiskega stališča bi se morati vese»!Lti, da kažejo tako zmedo nazorov! ravno tistft Hudie, ki sicor z nedosegljivo bahatositjo zahtevajo za svoje nazore priznanje edinozveličavne veljavnosti in nezmotljivosti. V sedanjem momentu pa sta nam pred očanž le korist in bodočnost našega naroda in zato Iskre-no obžalujemo, dia naši socijalisti v tem odločilnem momentu ne morejo priti do ravnovesja v s^iru njihovih dolžnosti na-pnaan narodu m napram 'jBatornaccjonali. Mi se do sedaj ni_i.no ^^nešavali v njihove dolgovezne diskusije in se jih le neradli dotikamo: rešitev ifceh sporov je v prvi vrsti njihova stvar. Le enega vprašanja se moramo dotakniti', ker se isto neposredno tiče tudi dnugih iXrank in torej interesov cel-ckorpnega našega narc-d-a in 'to je vprašanje sodelovanja soc. dem. stranke v »Narcd-nem Strehi«. Znano je, da del sodrugov, njim na čelu scx?r. Regon-t, nasprctu>3 talcernu sodelovanju, atejč na stališču; da je sploh nedoppulTiO vsalvo sedel o vanje z meščanskim: st-rankfirrj?, a glede vpraša-jugoslovanske bodočnosti da ima jugoslovanska socijalna demokracija nastopati le v sporazumni z dTugimi socijalno-demokratičnimi i»:rankami in da uma lel od nirlh priča!uorv^atI rešitev tesa vprašanja. V tem nazoru se vidi vsa ponižujoča odvisnost ntaše socjjalirie demokracije od nemške in laške. Kakor so ntaši sodrugi od teh odvisni v vseh drugih političnih in strokovnih vprašanjih, kakor so njihovi strokovni funkcionarji celo v gmtotnem ozitru popolnoma navezani na r'ji h ovo milost 2» nemilost, taiko še ti soci-jalisti Regentovega kova tudi v našem najvažnejšem narodlnem vprašanju ne morejo od njih osamosvojiti, temveč hočejo po-hleivsio iai polramo pričakovati, kaj jim naiklonOta milost m popustljivost njihovih 'tujCTodnOh sodinigov (v resniica: krušnih geopodarjev), četudi se morajo zavedati, da se nacrjonalni interesi teh poslednjih v mnogih točkah ne samo ne krijejo z našimi temveč jim naravnost nasprotujejo (Glej tržaško vprašanje!). "" Po vsej pravici vpraša Petejan, kaj se ima zgodiči, če si tujerodni scdirugi rešitev našega vprašanja ne predstavljajo tako ka?kor mL Da obstočfo internaijonalnim pro-leitarijatom najos-trejši konflikti m-teresov ravno v naoljo«ialrih vprašanjih, pokazala je z vso jasnostjo sedanja vojna. Kdor tega ne vidi, ta jodmetstavno nače videti, ali pa je v resnici: slep in izkusi kmalu na lastnem telesu posledice sveće tslepote, kakor so jih izkii^Ii ruski boljševik i, ki so res ver jed i v soglasje de&avske inter-nacijonale, a so vsled tega doživeli razbitje velike ruske države in prodiranje sovražnih armad v srce Rusije ob popolnem molku vseh fcflternacijor.al Glavni razlog proti sodelovanju socialistov v N. S. je Regenta m njegovim so-mišJje>nikom ta. da si takozvane meščanske s»trariie hočeso drugačno Jugoslavijo, nego si Jo žeUjo oni. Tu pa oni pcpočnnena pozabljajo, da se gre danes za »to, kako naj bi svojo državo uredimo, temr.^eč da su jo sploh ustvarimo; da torej postavimo okvir ali okostje naše bodoče države. Vprašanje notranje uredotve pritfe šele potem na v sto. Na postavljanju tega okvira pa moramo sodelovati vsi, kS bemo hoteli bivati v tej -novi zgradbi. Ali pa nameravajo Regent in sodrugi postavki zraven "meščanske Jucroslnvije še svojo socijalistčno? Ali pa hočejo o-gromri' večini naroda s pomočjo tuje-red-nih internaijonal vsiliti »svojo« Jugoslavijo? , Ce je to nKhov namen, potem pred vsem precenjujejo moč delavske interna-crfonale. Ako ta internacijonala- rri bila ni-fcjear sposobna preprečiti odhod niti enega samega vojaškega transporta na mejo (kaj še le izbruh vojne!), kako naj proti vodil velevlast* ustvari kaiko novo •diržavo?! V drugo vrsti pa pozabljajo, da ima bm Jugoslavija naš skupni dom, tako za meščana in kmeta kakor delavca. Skupaj Naravnost pastoorka na slovei-takem odru pa je b la diosoda^ otroška igra. Tržaško gleriaKšče sioer letos ne raTpolaga z an-'sanableirt, da bi bila vpnizeri-tev vpravič-nih otroških iger, ki zahtevajo navadno velik igralsC^ in tehctfčrfi apaTat, lahko mogoča, vsaj v prvi polovici sezije no, a se bo vendar bavila vcj±to intenzhTK) is to misijo, in shušalo dobiti za uprizoritev drugih otroških agar, ki sicer tu;nI otroški damišijia' ne nudijo onega pestroba'r\me- kl je kot- zadnja letošnja pomladanska proistava tržaškemu ob čin J ivu še v zelo živem spornimi. Torej dvoje literarnih del, eno slovensko in drugo rusko in pa deio, ki da gledališču, kar je gluiaii^oiiega m občinstvu, -kar je njegovega. Druga preosrtva bo izvirna hrvatska tiramo, m bo 'to spl^h prva vprizoritev tera dela na sloventkem odru. Lepo skopni?'aje in začrtanemu programu odgo-v ^iajoče, pemukajoč «ie cd strogo lXeTar- UVCIOOrJJ.l-- 11V IltJJIj-V vav-t,« 1JVJUVU«! » \ t'--------------L . ga -bogatstva pravljičndh ssuij, ki pa se^S^ Ni del do prosto zabavihli, so po.em te-s svojim deipnjem globoko v otroško srce, kohi prvega mesca na vrsti se cteKtna ...........komedija, nad vse za.bavna burka, petaa ga razvedrujejo m plemenrtijo. Da so o-da:e tnafć eden izmed njih velikih grehov pre vrsto dramatičnih preozvodov in pa čisto na efelot proračuojena enodejaLika,še iti dai! ! napelcga dejanja in sila kemičnih si'tuva-cij. Ža november je pa potem že na vkiiiku prva otroška predstava. Vmes se: bo_io vršile javne produkcije dramatične šole. Igrati se namerava vs^co nedeljo in vnak praznik zjvečer, in če mogoče tudi popoldan, in vsak četrtek, in sicer se bodo vršHe na ta dan vec\:o premijere. Takšen je naš načrt in mislim, da p more občinstvo le odobravati*«. Od ob&.ca bo seveda odviisno, će bonvo ir.ogii ta svo) program »tucM tako izivrševati, kakor bi radi* Ali, k^or za vsciko podjetje je titda gledališču potrebno predvsem zadostnih de-narndh i ireditev. Zato pa da.ite 1 «'»tTo, kd<* MIlan Sfrfbinfr*. . Stran II. »EttlNOSr* ttcv. 238 V tntu, dae L septembra hdemo v njem bivati. Zato te torej potrebno, da se pred vsem ml sporazume- nio, kako naj si ga zgrajffmo. Res krasna in plemenita (!) Je ftjeja Regenta in njegovih somišljenikov, »KI se pač ho3ejo braniti z Nemci, Lahi, Madjari č'il. ki pa iK>č£io imeti neizprosen boj z la \n'\rS: rojaki, če niso organizirani v njihovi stranki! Sr- I a. da jo ogromna večina slo ven-skega d«e;3v$iva ne misi« tako! Regent in njegovi sod-rugi se kmalu prepričajo. da ts slovenski -delavci čudijo polnove-I'-avevi de! svojega naroda in da hoeeio skupaj z drugimi stanovi in sloji pomagali pri gradnji h bodočega našega slobodne-ga -desna; da ne pričakujejo nič od milosti tmerodcev, ampak -da se nanašalo na moč, 'ki živi v lastnem narodu!. Regentu in njegovim somišljenikom pa radi prepustijo shiž'bo ber.efici-ja-tov m priveskov nemške i n laške » in t er n acišona!e« itussatžKoan Mmm reforma". Nikdo ne ve Se nič gotovega; te govorice ero se raznesle. Prineslo jih je par čeških hi par nemških listov. Te govorice so napredovale ustavno reformo v Avstriji. Sedanji ministrski predsednik baron rlussarek da se že bavi s setflavšjaniem r.ačrta za »stavno reformo, ki da io hoče Izvesti en ki da 'bo pomen jala SederaHz^r c?jo Avstrije. Baroci Hn/ssarek da je pri-šJi da izpoznanša. da je ri druge pot: do poira'irjeeiia ?n konoolidacBe v naši državi, nego c3a se razmerje med narodi Av-s&irćfe uredi ustavno in zakonito tor da se zahueve narodov prilagode iiovim časom. Ustvsir$a naj bi se kc-nfederacva avstrijskih držav: češke, nemške, poljske in jugraiovamike držaji. Baron Hussarek da je že stoirl v o.ke z odločnimi možmi ter da se prSd-no pogaja žrrjširr/. Tr:-C' so •s-e g$as*ite — govorice; a!i £>e danes vkrvamc; nlkr&e jasnosti, ali res misli g. • .a predsednik na tako reformo in se-ii res posvetuje s fcakim po-liiVvcm, ali celo zaipn&i narodov v ta namen? In res m lahko verjeti*, da bi isti Kiss&reft, ki je nasfcinžk Seldlerja in ki je — giroem njegove lastae javne izjave j — prevzed nesrečno zapuščino svojega' pre^n&a v Izvedbo t da bi se ista Kussa-rek, prav'mo, sedaj kar na enkrat odk>5/l za ustavno reformo, ki bi pomen ila federalizacijo; da bi iznenada zatajil svojega proda; k a, svoje nemške zaveznike in — samega ©ebe in svojo minolost! Da bi ist?! Hussarek, ki je šele pred nekoliko dnevi reklamiral za svoje Nemce prvenstvo v tej državi, sedaj hkratu hotel izvesti princip federattzaoie. ki so mu isti Nemci srditi nasprotniki odkar imamo ustavno življenje! So bvli in tafia zvesta metodam svojega prokletoga rokodelstva. Koliko hinavstva ki llcesnersiva je tu v malo stavkih! Je že res, da siša uči pomorščake moliti! Ali vendar je oi sile, skrajna drznost, ako po vsem tem, kar se jc dogodilo od - let 16 37 sem in poselilo pa v zadnjih letih, na .topa t:i glavno glasiio Nemcev ?n — vseh vlad kot pa! adi a enotnosti države in nedotakljivosti ustave. Dogovorno z Ma«-čjari so razbili monarhijo in ustvarili du- arzeai; kar^šieJna točka Jfsrrrške politike je zalrteva po odoepljenju Galicije in Dalmacije; na bajnem, v ekrivmh k on ve-t;k-jih, na pogajanjih med štirimi stena-ml ministrskih 'kabinetov, za hrbtom" zastopnikov dragih narodov, in posebno za hrbtom v prvi vrsti prizadetega češkega naroda: so začeli z 'razkrajanjem krasiva Češkega in s tem rušili državno osnovne in ustavne zakone!! »Neue Freie Predse« je tudi v hudah skrbeh radi narodnih manjšin, ki da bi prišle po federalizaciji Avstrije pod brezobzirno gospodstvo večin!« Človeku se gabi! Man- ne gre pri vsem krojenju Češke za tem. da bi v novi provinciji »Nomšika Češka« češke mansšlne postale brezpravne rn da bi zapadle, ne le gospodstvu, ampak gobovi narodni smrti?! Pri vseh teh načrtih je bila >Neue Freie Presse« priga-njaiica. Sedaj pa se jej oglaša vest, sedaj, ko so se oglasili glasovi o pretvezniii načrtih barona Hussareka. po katerih bi prišli tudi Slovani do svobodnega diha m življenja! .— Naj se ne vz-nemlrja! V prvo zato ne, ker nikdo ne veruje, da bi fcnel rek res take — čiste namene; .v drugo jih pa tudi ne bi mogel izvesti, ker ne uživa pri narodih tistega zaupanja, ki bi moglo privabiti k pogavanjem in sodelovanju za izvedbo take reforme. NaroiM vedo, da je tud«! sedanj* g. m^te^rsiki predsednik tako pod eag-eGtiio hi oblastjo nemških strairk, da bi se — tudi če bi začel s kako ustavno reformo — ob prvem kriku Nemcev ustarvil, se zasv-kal in — zbežal zo^et k — zapuščini Seid2 bila zadnja beseda stare fevdalne poRike moči jugoslovanskemu svetu: jih že nauče pa/meti z železom in ognjem ter zlomiti črbsko megalomanijo! In res: Srbija in Črnogora ste prišfc pod oblast centralnih držav. Ali jugoslovanska pošast dviga svojo glavo vedno močneje sredi krvavih jugoslovajne&i-h rušdn. Kajti ni sicer Srbije, ni Čmogore, ni več Albanije, ni Makedonije — vendar pa živ' duša tistih deeimiramh 10 milijonov ljudi, Hrvatske, Srbije, Črnogore, Albanije, Makedonije, Dalmacije, Istre in drugih slovanskih •krajev, ki se bore za biti ne biti, suženjstvo ali svobodo, za svojo kulturo, da se tako odstranijo vse umetne meje, da izginejo toliki tuji parazitski vplrvi, da se odpravi pogubni partikularizem. To 'in nič drugega so besede j u gočlo vanjske sfinge. Ali, veH&i državniki monarhije ne razumejo tega govora. Kot tradicionalni nositelji fejvtralne vlasti in birokratske rutine, si domišljajo, da drzni Jugoslovani hočejo za vsako ceno uničiti to monarhijo, da se odtrgajo od nje. Pa, kje hočejo to? Hočejo stop?« v še ožji odno-šaj, ali ne na kolonijalni ampak kooperativni podlagi. Nočejo, da bi bilo goFipodar-sko življenje Jugoslovanov diktirano po potrebah Dunaja. Bero;ina in Budimpešte, od česar 'Imajo svojo korist razni srednjeevropski monopolisti — mar-več naj bi Zagreb, Sarajevo in Beigrad vodih jugoslovansko življenje po njegovih naravnih zakonih. To je seveda jako neugodno avstrijskim, nemškim »in madžarskim kapitalistom, kakor tudi diplomatom in militaristom, mora pa biti jako simpatično narodom Avstrije, Nemčije in Ogrske, ker njihov edini živijenslci interes leži v tem, da Jugoslovanstvo čim več producira ter da se žnjimi neovirano izmenjuje blago. No, tudi ententa ne razu-me govora jugoslovanske sfinge. — Ona men*, da Jugosiovan-stvo potrebuje zas&.te manu držav, da hoče ohranitev današnjega, ue-možtfiega, tragikomičnega operetnega statusa quo, da hoče neodvisno Srbijo, Crno-goro, Herceg-Bosuo. Jugoslovanska duša pa hoče vedno samo eno: edinstvo; z drugimi besedami-: hoče pogoje za ^vobouen razvoj. Vedno in vtsikdar je govoriia jugoslovanska duša — in tudi, če je drugače govoriia, mislila je veitaai-:_ In sedaj, ko je usoda dala rešitev jugoslovanskega problema v roke centralnim v lastim, nočejo slepci astvariti tega ečhs-stva čim p^Glnele, marveč je fcočelo čim bolj razbiti. Sicer škripajoč z zobmi (mesto, da bi se veselili) vidijo, da se Dalmacija mora združiti s Hrvatsko; toda, bi-hanska modrost (okraj Ttsze), bi hotela vsaj, da Bosna in Hercegovina ostanete posebno anektirani področji, kar bi bilo večen element nemira v srbski 'integraciji. Da oni se hočejo izogniti trihiHznsn* ker se boje za Reko in Trst. Boje se danes tr Mali zrn a, dasi je trljalizem že davno preživelo stališče. Danes gre za končno likvidacijo dualizma, u je ustvaril, namen, naj se kedaj srečate in se stopite v eno. Tudi vi verujete to — ni res?« »Da! Da!« - »To združenje du» — je nadaizevala mlada žena »Je sreča, edina, resnična sreča.... S tem ho-čeva biti zadovoljna. Raphaei; svoje sreče v svetu hočeva Iskati v nerazdeljeni' ljubezni, ki Jo moreta najina angelja-vantka videti tn Jo fčitttL Bog le položi! mojo roko r rok« dragega moža, a(i duša Je Se moja, In te da Jen vam, Raphaei. Ali, ne zahtevane Bodite at beat.... AH hočete, *aphMl7« - _ - — M ^ __ ' Ogni tnanifestuztone cnlturale degli Ilallanl, czechi, slovacchi, slc-v eni, cm ari, serbi, poiacchl, ruteni, rumen! , veniva suardata con sospetto dagli uomini della Santa Kultur che armati đ'ogpi sorta di lenti d'ingrandimento con lena affanata cerca-v'ano i! bacillo deH'irreden-tismo: divieto di vender oggetti a favore di scuole, sciogfimento di consigli municipaJi, di diete, di so-dalizi. processi finiti per inesistenza di reato in tante bolle di sapone, e oosi via per non ripetere cose gii dette nei miei preeedenti articoli. Ouanti esempi! A proposito chi non ricorda le punizloni degli avvocati sloveni rei di aver usato la k>ro lingua nel tribunale di Klajrenfurt? Naturclmente la ragione dobbiamo cercarla nei deticatissimi timpani dei tedesehi che non tollerano i! suono dl straniere favelle a časa propria; diamine ad essi soto come privilegiati il dirito di comandare in časa a-ltrui! Guai a chi tentava opporsi! Alcuni anni or sono i deputati tedesehi fecero viva ostru-rione alla Dieta di Praga, e conseguente baccano alla Camera perehč gli czechi non volevano sa-pere di certe pa«seggiate prpvccatorie da parte di studenti aneor col poppatoio ma ornati di nastri e simboli dai colori pangermanisti. E cosi si potrebbero citare a migliaia di questi fatti che chiaramente dimostrano quanto 1 tedesehi sanno rispettare ii suolo deg!is?ltrž. Fu sempre rnutile spie-gar loro che nn pcpdo indigeno non si estirpa cosi facilmente da41e sue sedi naturali; puo ft vero venrr spogliato, mereč a^te protezioni, dei suoi diritti politici ma non della lingua e dei sentimenti. E indiseutibile che !a potenza della camarilla te-desca fu pervla vita nazionale, politica e econo-mica degli altri popoli sempre infausta, e nel caso degli slavi possiamo dire che questi finora oppressl e sparpagliati non ebbero una vera e propria vita politica, ma ora uniti come sono hanno dinanzi un grande avvenire. E cosi noi confor-tando gli slavi nella lotta per il raggiungimcnto delle loro aspirazioni serviamo la nostra stessa causa, i nostri stessi ideali. Ad ogni popolo č ri-servato a suo tempo negli annali della storia; questo tempo t crmai giunto! Molti sono i problemi da risclvere, ed alcuni anzi tutt'altro che faciii, ma ora s! deve, come ottimamente disse il dott. Conci pensare alla difesa comutit, nel mentre con reciproca buona volonti, secondo anehe il giusto penstero di emmenti uomini del mon-do jugoslavo fra i quali il dottor Ferioglia, al ta-volo si riuscira senza fatica a sdogliere anehe Quei quesiti che ora non danno requie ai nostri av'versari. Per ora possipmo dire che se la costru-rione deH'edificio dellJaccordo Halo-slavo non b aneor giunta al frontone e pero gi^ ben distante dalla -base. Di cid possiamo sinceramente ralle-■ M C grarci! _ _ Rain® poIlSRsta vesti« Giasovl o krizi pri hrvatski vladi Iz Zagreba nam piše naš dopisnik: Postaja •sicer že smešno, registrirali in bavti se z glasovi od odstopu hrvaške vlade mi bana Mihaiovića. No. to pot se zdi stvar resnejša. Ncikateri — m med nfim tudi sztv. peštensk£t »Lloyd« — smatrajo že kot gotovo stvar, da Mihatović odstopi bližnje •5ni. Ta vaat se potrjuje tudi iz krogov STbsko-hrvatske koalicije, samo da se za sedaj še ne ve, ali odide tudi — koalicija?! Nedavno so koaJici^onaši uverjali vsakogar, da oni z MSialovičem »stoje ki padejo«. Danes pa ne izgledajo več tako vojeviti, in bodo menda siku šali reš-Iti svoj vladajoči položaj. Če pa jim to ne posreči, potem postanejo — radikalni. Tako je koalicMa v zadnjih ča-sih vedno delala! — Vzroka banski krizi je iskati izključno v neprijateljstvu med VVekerlom in Mihr-lovićem. Slednjemu delajo v P -ti', neprestano neprilike, a najza^nejSa • , da We-kerlo noče potrditi oddeiniii predstojnikov predloženih po koaliciji: drnanci vsled podvodnišike vojne. M-im'istrski pred-sedniik* Dato je naznanil na to, da bo viada rekvirirala vse nemške pa rnike. N* naš namen in tifdi ne nasa naioga, da bi rai-pravijali o vprašanju, ali so s tem nemškem popuščanjem fdktiCno sn končno odstranjeni vsi vzroki spora z v!a.do kralja Alfonza. Nas zasi'hna z:i ttirtkrat^predvsem sledeče dej^t-vo: Ako se danes Španski na račun odškodnine prepuščajo nemški pamfki, j« »asno, da je doš'a nemška viada do prepuščam i a, da so Špance zahteve popolnoma LHiraviče-iie. Nemogoče J' namreč, da bi se Nemčija, kri se je spirstiia v boj celo z Ameriko, morda bala ksue Španske. Ako bi v kabrnehi na Wri c":);-strasse izjavili, da je nemško nazira pravilno, pot-evn bi Hin-denburgov ct ^ meč dosledno počakal m sprejel tud' udarec kralja Alfonza. Zato je raven vsakega dvoma, da gre v predstojećem skiča-j-u za temeljito revidiranje pravsnah nazorov o načinn vojevanja s podvodni ki,. Kajt" aico se prznava Španski, da i-ma pravico Jo odškodnine za poiopjjene pa mike, al; se more potem odrekati issto tudi Nizozean-ski, Švedski, Norveški in sploh vsem ostalim ncvtralccm? In potem: Ali ne bo morda ta revidiram pravna nazor povzročil izpremembo v nadaljnem vodenju po.l-voiniške vojne? Še eno vprašanje se na ni vsiljuje pri tej priliki: Ali je slo SpansK.1 pri njenem nastoou v resnici samo za^. da reži: svo>o trgovinsko mornarico gro: zečega » pogina oz. nevarnosti, ah ni morda to nekak prvi korak, da č»topi trnJ ona na krvavo bojiš^e. Sodeč po dosedanjem poštenem zadržanju Spancem in odločnem vztrajanju španske vlade. Je slednje navedeno ugibanje skoro i2u:1ju-čeno' čeprav ie enterrta is^polno paro na ^eiu Na vsak način so to jako težka vprašanja m zato Se nzven vsakega dvoma, da bo način njihove rešitve močno vpijal tudi na -trasaule 4n rezritat sedairjega groznega klanja človeštva. Slabe šanse po!itike barona Hussareka snravlja nekoliko poljsko poročno za./rcD-škega s Obzor a c v zvezo s te^n, da njegova tistavna reforma ne vsebuje mti m-n-ma onih želj, ki so jih formnkrah Celn in Jugoslovani, da je na.etel s svojo ustav-«0 reiormo tisdi na oapor Nemcev -m da ie tudi nemška skupina v gosposki zbornici obolela na nemškem radikai zmu Minerski predsednik se ie obrnil na čes^o plemstvo, a to nikakor ne prihaja v po^ štev že zato, ker bi slovenske stranke oSotoo odiflUmBe povabilo ministrskega V Irstth đtv? L septembra, 1918. lEfHNOST« štev. 2SS. m pred9ede;?:a, ker smatrajo njegove po-prcti v slučaju splošne besede osovražena nždloea CFiKJbe le za nekak manever da bi rekvizicije. ^ x _ . odvrni a njihovo ostra kritiko in morda1 Preti razvlaCevanin pridelkov bo državna dbast še ostrejšo oi>OZiCTikjI Poljaki SO se nastopala z vso svojo močjo Pohlepnost m kn-po tfubHsr. kiti dneh močno iz^remenHi vičnost se motate zatre« pri kupah m prodajalcih, tra^icirTialTO podpTanje«zalconu se mora P~'baviti Spoštovanje in veljava. otklanjao C' n več zalite- i Kmetovalcu se mora zavarovati moč pri niegoverti Mestna zaatavtfa-nhra v Trstu (Civico monte S. &epr.t se bo -cobiia proti predložitvi szkazrs'cc za živila, izkaznica št. 54 (za speli in mast), na katero se b'o dobilo v običajnih prodajalnah do vštete sobote 14. -sept. po 6 dkg masti po K 28, za ne-imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po K 14 kg. Za dobavo masti morajo vsi brezpogojno izročiti male izkaznice in predložiti istočasno legitiinaciisko izkaznico za meso in maščobe, ki bo preščipnicna na št. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 2. sepL do S. sepi. in predložitvi izkaz-£i. c>5 ter morejo nanjo do vštete sobote 14. sept. v običajnih prodajalnicah dobiti niče št. 84 veljajo do sobote /. septembra. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice ,št. 53 za govedino in za neimovke sloje tudi izkaznice št. 53 toda z rdfčo črto. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. Ena škatlja kondenzirane^ h ieka (400 g) po K 3'30 škatija. Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. 111. rumenih izkaznic za otroke (2 skatlji) in št. V. sivih izkaznic za starce in bolnike (ena škatlja), ve-ijavn h za mesec avgust in september. JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta teden-: osmisrko kg cikorije, osminko kg soli. pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilrti listi. cem in poleg tega tndi najvišja dovoljena globa. Pri tem se ne bo nikakor oziralo na stan in Čin. Kar se bo kakorkoli prenašalo ali prevažalo žita ali molče, zapade brez obzira in sicer tudi v najmanjših množinah zaplembi. Ravno tako se proglasi za zapadel tndi izkupiček in sicer denar kakor tudi v zameno dano blago. Ukrenilo se ie vse potrebno, da se bo promet z živili strogo nadziral, za kar najhitrejo zasego razvlečenih zalog in poizvedbe prodajalcev se le organizirala posebna služba. Uporabili se mora vsa strogost zakona, da se napravi konec proti zakonitemu oderuškemu početju. kajti edino le popolno zbranje ki pravična razdelitev domačega kružnega žita nas obvarujeta najtežje bede, ohranita notranji mir države in nas približata miru. C. kr. minister in vodja urada za ljudsko prehrano: Panl L r. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU ifes tetmm nsal iL Sarta tesia. - Lastoa Hltia. Delnih glavnica K UMMN. - Res. Salda* K 41.M9.fl03 j Srnice blatu »a bat« ■ aatfsita taesaktijt | id • 1 HALI OGLASI. Zf.i«*M likerjev, refočka, raznovrstnih vin i* sKU JO maliaovea. Postrežba na dom. K. Stoka, al ista, ion 29. 2®»» V%j»$f<4fi*Allt# * družino ali brez družine dobi FOlibUClCt dobro službo in staao vanje. Kana I us. odd. Edinosti, 2S36 in fnoeošiino sačetnike in vi- ____________ sokodolce uči veatna učiteljica 12 k mesečno Ulica Aequedotto 3 . IV. levo. 26C0 in poštena hišna dobi službo, dobro _ hrano in dobro pla*o. Ulica Franee-co kedi prehod ul. Rosseiti. Ciargo. 2ii58 fvr^^f^a popravi a ter kupni« otrabljene tSiufl!wMfi?G in razbite ploSče. Kupuje in * roda j r. fetogr; f (-oe aparate. Trgov iaa gramofonov Htlvetia, Uarrtera 6. 2659 poleg tramvajske postaje v ul S. Cilino Mišica in vode. I_ . . ... M Co.iiui S cal a 5'auliana 6t. 3it, pritličje. ____ It. 453 v lepem kraju, napeljava plina in vode. se takoj proda za 10 (M) K^Več pov* Slovo. Ker mi ni osebno mogoče, jemljem tem potom slovo od vseh tržaških prijateljev in znancev. zlasti šentvidskih Slovencev. Bivanje med narodnimi Tržačan.i mi ostane v najprijetnejšem spomina. Z Bogom! — Trst. L kimavca 1918. Virgiiij Sčck, "kapelan v Lokvi pri Divači. Narodni svet. V četrtek je imelo predsedstvo Narodnega sveta svojo prvo redno sejo. Prošnje za podaiisanie oprostitve od vojaške službe. Glasom odredbe ministrstva za deželno brainbo je prošnje za podaljšanje oprostitve od voiaske službe predložiti respektivnim občinskim___ oblastim — v Trstu pri vložuem zapisniku mest- | Ug« nova z obdelanim zemljišč ».v..*«11]!;.0811 nega magistrata — najdalje v štirih tednih poprej,! Il£«l za kurja očesa, pooblaščen, spreje-jmvilffi na od 1-4, ob »edtjjah od 9 2. Piazza della Borsa 7, II. Zuban. " 26bl Pf»3ftfpos*elje % krasnimi vzmeti, dve n» čni BFDlfle omarici, umivalnik a mramoijem, d' e o ? ari, on;ara s 4 predali in eaa postelja z vzn»a-tom se proda 8olitario 'J9, L K rane. 2M2 nego poteče oprostitev. Prošnje, predložene po tem času. se ne bodo upoštevale. Rekvizicija sena v okolici. Iz Bazovice nam pišejo: Zelo nas je vznemirjala junija meseca vest, da je urad za ljudsko prehranjevanje sklenil letos j 232 sežnjev, se proda za */7 000 K, Ch a-d:uo in Monte. Več pove Kaačifi & Parmičič nI Malolica 1P/1U. 2C6» ZAHVALA. Za mnogobrojne dok-ze sočutja In tolažbe povodom smrtl%ašeg4 ljubljenega sina ozir. brata Hlrko«ta Ž|v§€ tV^ kakor tudi za Izkazano čast m njegovi zednji poti ter darovateljem krasrega cvetja, izrekamo Svojo najpri rčnejšo zahvalo. TRST-SV. IVAN, 31. 8. 1918. ŽALUJOČI OSTALL Potrtim arcem naznanjamo vsem sorodnikom' prijateljem in znancem Žalos no* vcai, da je naia ljubljena hči, sestra ia svuidnja Marija Birsa po kratki ia mučni bolesni v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v pono- del ek. SJ t'm,, ob 10 pred p. iz aart^ašnice pri sv. Ju tu. Ti ST. 1. septembra 191 ANA BIRSA, mati. FRANC, JOSIP, bratje K ARO LIN A vdova FUMIS, JOSIP1NA por. Lok* sestre. Mihael Lok svak ia vnuki, cm Novo pogrebno podjetje, Corso 47. BmiiM In (oseiitio drativo v lalKiloi r. z. s o. z. vabi na redni občni zbo ki se bo vrši v nedeljo, dne 8. septembra 191S ob 3. popoldne v Nabrežini hiš. Štev. 175 ^ (zraven pošte). Preda se Eainosti. ali samenja za žito dve dekliški beli obleki. Naslov pove Ina odd. 2663 pobirati krmo tudi na Primorskem, ki ie bilo lani j I^fp M n m^JJ?- Si vsled posebnih (še danes obstoječih) razmer iz-> a Mamrt mizarske delavce. Dobra plača. J'« 266 i vzeto. Citali smo potem, da Je naš poslanec proti konci pij enta cli iztirjenega lei nameri vložil v drž^Dem zboru interpelacijo L r.vn,^_.jr.imc tokoj ^d- in sc obrni! tudi na druga mesia. zlasti na naSega | idi E^";^ ' "35* namestnika in na poljedelskega ministra, da se ; fH------r— zavzamejo za našo živinorejo, ki itak vie trpi K6K1?kll r^SScSlMlS vr, 15 od 6V4 pop. naprej *651 vsled pomanjkanja krme a bi morala popolnoma propast", ako se nam vzame še tisto malo sena,___ kar smo ga pridelali. Upali smo, da se bodo vpo- j B?:tfcf;i?nntfnifl do™"**«* števale naše posebne razmere; te dni pa so P^*, ; * s J - ~ ------------ ^ poslati Ins. 2653 vojaki, ki v sporazumu s politično oblastjo P0bi- t den ro zavod. Ponudbe a spričevali ja rajo na nas spadajoči kontingent Zdi se torej, da udinosti pod „Št. 99 - so bHi dosedanji koraki brezuspešni in da se hoče letos tudi po Primorskem pobirati seno in slamo. Vemo dobro, da potrebuje armada krme za svoj tren; no naj si jo vzame tam, kjer jo imajo v obilici. ne pa pri nas, kjer lastni pridelek niti v normalnih časih ni zadostoval zn naše potrebe. AH se hoče res uničiti našo živinorejo? Od kod bo pa mesto dobivalo mleko, če bomo prisiljeni radi pomanjkanja krme prodati zadnjo kravo? Obračamo se na namestništvo. da opozori še enkrat pre- SiiKsnsc pcp. naprej. za n&udaiiti in za če vi j rije se pco ia Ulica Farne to 45/HL vr. 15 od 6'/, 2652 •PK '- ^'. ^lfaA« pomočnika ali tudi cajenea sprej-U^lJMSU me m za takojšnji vstop v trgovino jesf-vin uL Campanile 13. Ivan Bidovec (2t»49 v uL del!a Pesa dt- 6 odda k« me-VliiAlLl Mirane gobo ter hrano srednješolcu kateri je od doma preskrb^en a iiviiL 3il5 Proti oderuškemu po.elju. C. kr. namestništvo nam poslalo sledeč važen poziv ministra za ljudsko prehrano na vse prebivalstvo: Letina je spravljena, mlate v se je pričela. Po celih ted::Th pomankanja bi mogli zopet vsi Avstrijci dobiti toliko kruha ia moke. kclikor iz pridelka domovinskih tal po pravici odpada na vsa-ke«:i posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna pohlepnost pričenjata razvlačevati m ogrožata tako zasTguraao razdelitev vojnega odmerka. Ljudje, ki jim za oderuški dobiček ali ki zasledujejo sebične korisii, preplavljajo de£eio, delajo na neodgovoren način škodo po poljih in nsdlegujeio kmetovalca, da bi si tako po krivem pridobili poljske pridelke. Kar morek) dobiti, se porablja ne-srr.otreno in zapravljivo. Majhno Število takih ljudi použije teko,.kar pripada drugim po vsej pravici. Kdcr pa v resnici trpi bedo, kdor mora borno izhajati z malo denarjem, kdor pridno dela dan za dnem, komur ni na tem, da bi cbogatel, pa je v nev:mosti, da mu sebičnost in ederuštvo vjameta njegovo pravico do kruha. Pričele so se medseboine preponudbe, da bi se tudi vsi pošteni poljedelci odvrnili od izpolnitve »voie dolžnosti. A'arsikateri je podlegel izkuSnjavi prekomernega dobička, in mestno prebivalstvo vidi z ogorčenjem, da se pohTeonost marsikaterega kmeta ne drzne samo zahtevati predmetov vsakdanje porabe, temveč vse, celo najnepotrebnejše Stvari in luksus ter celo zlato poročnega prstana, da tako izkoristi bedo in stisko. To neodgovorno ravnanje se maščuje prav tako sa kmetskera. kakor tudi sa mestnem prebivalstvu. Večina meščanov je zaradi dobička nekaterih breobzirnežev izpostavljeno najhujšem« po-mankenju. kmetskemu sranu pa v na/večjo škedo c-Iiu ki p^SUiio zadoščajo svoii oddajal doUnosti, i :iu sc na iiuiiikcuucii vi vu ^r ■ —— —.....— »-- - —------, . - . . hranjevalnl urad ha naravnost katastrofalne posle- SfCIHOUĐIlIC lil \ltSRQ S^ondd^SS dice, ki morajo nastopiti, ako se vztraja pri po-j d illk ia ^naka. Ponudbe pod .SeptemberJ n» biranju krme po naših krajih. Naj se tudi z druciml posestniki tako postopa, kakor se je postopalo s 2645 cesarsko kobilarno v Lfpict. Tudi od nje se je namreč zahteval kontingent krme in sicer nekaj čez 100 kvint., saj iznaša njen pridelek na senu več nego kateregasibodi posestnika v teh krajih. Vsled protesta kobilarnične uprave pa je prehranjevalni urad na Dunaju brzojavno ustavil vsako nadaljno pobiranje. In v te: kobilarni se od laške vojne sem ne nahaja niti eden konj več! Vojaški pogreb. V tukajšnji rezervni bolnišnici P.-friiva Jo dne avgusta i"nr! mladostrelec Albert Drexler, pomorskega bataljona Trst, rojen lita 19G0 v Trsti:. Pogreb se bo vršil danes dne 1. septembra cb 4 popoldne iz ga-rnizijske bolnišnice št. 9 na vojaško pokopališče. Toliko v obveščenje eventuelnim pokojnikovim sorodnikom v Trstu, ali v okolici, ki bi se hoteli udeležiti pogreba. Zvišanje poštnih pristojbin. Od 1. septembra t L naprej se zvišajo ra^ne poštne pristojbine. 1. Pisma: Za pismo do 20 g se bo plačalo 20 vin , za vsakih nadaljnjih 20 g 5 vin. poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 g, 2. Poštne dopisnice: za navadno 10 vilL, za dvojnato 20 vin. 3. Zaiepke: 20 vin. 4. Tiskovine: v prometu z Nemčijo, Ogrsko BosHO-fiercegovino do 50 g 5 vin., do 100 g 11 \ in., za vsakih nadaljnjih 50 g 3 vin. več. V inozemskem prometu ni neb me izpremembe. 5. Vrednostna pisma: (zaprta) razven pristojbine (za te "o) kakor pri priporSčenih pismih za vsakih 300 K 10 vin. vrednostne pristojbine. 6. P-"tna nsknznlce: do 50 K 25 vin., za vsakih nadal:n;:h 50 K 5 vin. več. 7. Zavitki (se morajo vbo doče frankovano pre-da'cli): do 5 kg 100 vin., do 10 kg 220 vin., do 15 kg 320 vin., do 20 kg 420 vin. Za razsežne zavitke do 5 kg 1 K 40 v., do tO kg 3 K 20 v., do 15 kg 4 K 70 v., do 20 kg 6 K 20 v.; za zavitke z označbo vrednosti se plača vrednostna pristojbina 10 vin. za vsakih 300 K navedene vrednosti. 8. Nujno dostavljanje: nujnostna dostavnina v ožjem nujnostnem dostavljalnem okraju znaša 1 K za vsak zavitek in 60 vin. za vsako drugo polilj-ko; v daljnjem nujnostnem dostavljalnem okraju 2 K b«z razlike. Prebivalstvo se opozarja sa ta avišania s pripombo, da se tndi tokrat ne dok>6i nobena prehodna doba, teko n katefe ki se morebiti za nezadostno frankovane pošiljatve pobirala samo »a-vadiia manjkajoča poštnina. Trsi. 18. avgusta 1918. Samo no debelo, rije in drobnine. — Jakob Levi. Ti*t. uli colo 19. Raznovrsmo blago za gaiante-ulica S. Ni-8M7 filter A vsake vrsta kupnje ia plača po najvišjih VlulS cenah Fran Babič v Trstu uL Morino gianue št. 20. " DNEVNI RED: 1. Polaganje letnega računa za leta 1915, 1916 in "9'7. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Od brenje računa in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5 Volit v 3 udov v kontrolni odsek za leto 1918. 6. Raznoterosti. K ubiliil udeležbi ulludno vabi NAČELSTVO. NB. Letni račun dcbl vsak (lan na občnem zboru. Josip Trst, vogal Via Maric Teroa-S. Cfllerm Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za blaze, čipko vih ovratnikov in okraskov. .. - ^trn amr-r-aer-r^a Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCKER konces. zobotehnlk Trst, ul fircld :c3 Gimm (Ek C«i-imz) sL 13, \l Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. prodam blizu ladje delince pri sv. Ro^u (Milje). Cena po dogovoru. Vila ima 6 stanovanj. zemljišče (okoli 20.009 9ežnjev), kamenolom, živa voda, trte, sadno drevje Itd. Nas]ov pove Ins. odd. EaraostL sem na novo odprl v Škorklji gostilno (ex al Pole di Scorcola) z izvrstnim belim in črnim vinom ter kraškim teranom, Lastnik Izkfor Benko. 2jP1 z otroki in poaestnik želi snanja v V'i^'Jbl svrko ženitve z vdovo a i priletno go-spodičao brez otrok. Pismene ponudbe na ln«er. oddelek Edinosti pod .Tajno t% 2t»34 bnMA (Oetkaijev prašek) za _ _ HvUa slaščice, } ripravljen breA an^ on jaka ter p# istem načinu kakor v normalnem času so dobiva v lekarni Jeroniti. Piazza Caser- ma št. 6 O 17 U (mlečni kre' sotov sirup) naj-______J boljši pripomoček proti kroničnemu k.-.taru in bolezni dihalnih organov. Izdeluje isk&rua Codennaz. Trst, Ul Riborgo 17. D 7 „RižGSCiina „Upore Godina" proti ni) so prodaja v vseh lekarnah. 18 D krvi z Rod Lefacteure (airup končen riranega Sal^apariflia vul^o trakt". Najbcljši in najuajpošnejši pripo moček za Čiščenj« krvi. Irkama Codermatz, «1. Zdravljenje Ribcrfjol7. 13 1 AM Kagsl sike. oljnate in p< n ji j višjih dnevnih plača uL Stjuero nuovo 3. kupuje i ' prodaja vreče vaaka vrste, vin jtrolejske »ode ter p ar njo po cenah. Išče kupce ia se dobro 2589 se za maternati'iO IV. realne IŽdUimlUi gimnazije. Naslov: Barko vije Bo ve-o 27S. mi SS ci^e 14, L mcblirana soba s prostim vhodom. — Ulica Commer- B 19 BaIuiK krndev nr o§t na drobno la debelo se dobi UJJtZr pri Kudolfa Valalanu aa Opčinah 3a6. E^Ia^inS Anton Jerkič po«!nje t svojem atelje)« rOiaSfUt v Trsta. Via dslls Post« it. 10 40 od piva in vina kupnje Hotel Balkan, Phaza Caserma. 25« 2 Uit« je aa prodaj t Lakotiiču pri Bolj uncu. lUffl Več poVe I vsa Kn^ič ▼ Botfvscu afc. 159. S I 4» O R £ M m!B {oM9 hitra stealti, Vzoree, steklenica • . K 4, Vceja steklenica . , , H 16. Brizgainiea.......K 2. Prodaia se v vseh lekarnah in mirodlinj-cah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko t Lekarna »Zur liolfnang« 14. Pecs Odrsko. v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo ztetsraico G. Zercovvitz & Ff^Ho. Velika izbera srebrnih m zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK I Dr. J. Čermak v Trstu; Jillca Posts vecc ila 13 vogai ulica della Poit3 Izdiranje zob3V brtsx bo • leein. Plombiranje, — UMETfil ZOBJE -- . sadje Ia zelenjava za krmo živine. Pomol Saolta. Hanger št 41. V?2llSI Klari ptat!J8n!b čctIIctIz cevlus SIAL POPOIO" v Trstu ni« S. -aitiaao ik 6 s« prodaizia platneni če* jji a podplati iz esvine m mmajmtimi podplatnimi n*bi ki. Pse-t*'majo me naročil* po meri ia iawr-šmjejo v dve* ali *reh dneh. tndi če narečni* preakrbl platno. SjrilzM: lazile za Mi!. SaiirtprtjettiH Vrsi« uL S. Sdhsstiaao S«. 6 == tvHL POi^OiO" Umstno-fGtogrnflčni atelje TnL unca del RWo il (2 GriffičiJ) Trst V|i«4h«l Theodor Kova. ulica Miramsr it 71, iVrUnll i^« v«^ kleparskih delavcev as razne poprav« na progi Ttst-tioiica. Plačilo pe dogo V ura. fzvišuj« vsako foto^rafično dalo kakor tudi razglede, posastkr. notranjost lokalov, porcelanast* plošče zi v«akovrat. spomenike. POSEBNOST: POVE* »NJI m vsake fotoasatui m KaiU uobaoati gon^ naročal-kov sprejema aaročbe in jih ia-vranje sa domu. er. tndi sonaj sate, ps s^jamsmsiiiii------ lili Test SL M Biva Žt2X 42 I i vsaki vsiar ob 9 7> d « ti tr hi m vila mmn (iJiiiu- ? ^ W Vtiepalm K Heresiangild Trocca TRST. ulica Burrieni veccMn 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezaai z medeno žico, Iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastlli ploščah za grobne spomenike ItcL itd« Najnižja konkurenčne cene. Stroj za šivanj In vezanje, pravi nem-SRI uzorci, SUdihnaliJtor iBlitesr Bogata zaloga vseh potrebščin, M^pnigna delavnica za vsako po* prav I janje. FRANCESCO BEDNAR JCraalV. »UttNOSI« V fttln. -1«* 1. Zdravniško pre&todovaa§e etes Šolske Mestni magistrat }avli», da se bo zdravniško pre-stedovanje očes šolske mladine v poslopju zdrav-aiško-šolskega oddelka mestaeza fizika t a (nI. Ca-vana 18 I, na levo) od 9. septembra dalje vsak dan ob 12 opoldne, izvzemii soboto, nedeljo ia praznike- Ob isti uri se bodo 'zda&H tudi certifikati za pripuSčenie k šolskemu pouku %trok, ki sicer niso še dovršili 6. leta, ali se progtasijo vendar kot dozoreli za šolski obisk. Danes v Barkovlje! Dolgoletna želja Barkovlfc-nov in bližnjih Greiarjev po otvoritvi otroškega vrtca se z velikim zadovoljstvom vresniCuje. — C.ViD v Ljubljani je sklenila priti barkovljanskim in bližnjim gretarskim materam v teh prebritkih Časih, ko ne morejo same vsled preobilice skrbi in pomanjkanja primerno vzgajati in negovati svojih otročičev, na pomoč s tem, da jim pomaga otvoriti toli zaželjen in prepotreben otroški vrtec. Potreba po otroškem vrtcu je bila res skrajna tudi v narodnem pogledu in zato se otvoritve istega veseli staro in mlado. V sedanjih časih so otvoritve Sol zelo otežkočene vsled ogromnih troškov. Zato je sklenila domača podružnica CMD prirediti danes v ta namen veselico, da se z dohodki iste pač pripomore k nabavi vsega potrebnega. Za veselico vlada med domačini zelo veliko zanimanje. Spored veselice utegne zabavati vsakogar. Točke sporeda so sledeče: 1. Volaričeva: Slovenskim mladenkam. po>e ženski zbor. 2. Deklamacija: Aškerčeva: Knežji kamen; 3. Venec narodnih pesmi, poje ženski zbor; 4. Igra štiridejanka: Skrivnostna zaroka. Med posameznimi točkami igranje glasovirja in gesli. Veselica se bo vršila v Narodnem domu. Vstopnina k veselici 1 K; sedeži v prvih treh vrstah po 2 K, v nasledn?fh vrstah pa po 1 K Začetek točno ob 5 pop. Prisrčna želja podružničnega odbora je, da blagovoli pesetiti toli vnžro veselico razen domačinov tudi mr-oso me-ščujicv, da tem načinom skupno pokažemo, kako so nam bila in nam ostanejo sveta in m!la tla ob naši sinji Adriji. Rešu;~io in negujmo mladine, da ž tjIo csreči.no n?šo lepo domovino! Rojan=*;i Sokol bo danes točno ob 5 popoldne imel nastop v proslavo desetletnice svojega obstoja v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Ni ram tre' a povdarjati, da je dcižnost vsakega Ju-Coslcvana, da se udeleži te vclepcmembne- slav-nc-st-; že blag ramen vabi -in kliče vse zavedne J.^oslovane v Narodni dom. Tudi spored, bogat kakor ie in zanimiv, nas uverja, da ne bo nihče zamudil prilike, da poseii slavje, v katersm nasio-rajo krepki rojansk? Sokoli in Sokoiice. Soored je slekli: 1. orodna telovadba članov, 2. proste vaje moškega naraščaja, 3. preste vaje ženske-ra naraščaja, 4. proste vaie članic, 5. preste vaje članov. 6. vaje ženskega naraščaja s praporci, 7. te-lovaJni ples članic, S. vaje moškega naraščaja s palicami, C-. skupina. Cene: Sedeži v pritličju I. in II. vrsta K 3; III. in IV. vrsta K 2\ sedeži na galeriji K I; lože K 10. V upanju, da bo velika dvorana polna do zadnjega kotička, vam kličemo že vnaprej: Dobrodošli!« in *Na zdarU Vstopnice se čete tudi pri vratarici Narodnega doma gospe Biček-Razbornlkovi. Slovenski odie'ek organizacije oskrbnic vojnih Hi sirot uradi:je vsak ponedeljek »n četrtek od 4 do 7 pop. Odborova seja bo v sredo 4. t. m. ob 5 po OJjor podružnice Z. J. 2. I. fma v sredo, 4. t. m., ob 7 in pol zvečer sejo v prostorih društvene SGstiine v ulici Lazzaretto vecchio. — Ker se ima vse potrebno pripraviti za bližnji občni zbor podružnice, na| se seje zanesljivo udeleže vsi odborniki in tudi zaupniki plačilnice Sv. Sobota. Tobačni prah za pokončavanje gosenic !n drugih žuželk se bo razdeljeval kmetovalcem po Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Dunajska ulica št. 10 I., desno. Kmetovalci, ki bi rabili ta pripomoček, naj se o^ase v uradu omenjene družbe. Semena. Ista družba ima sedaj na razpolago semena čebule bele in rdeče, repe za jesen, zimske redkve La šplnačo. Semena se dele ob delavnikih od 8 in pol rredp. do opoldne. Jftesiaa zastavljalnica izroči na javno dražbo v ponedeljek predpoldne zastavljene, nedragocene stvari upravne štev. 142, spadajoče k tozadevnim raznim predmetom, popoldne pa ra«zne zastavljene stvari upravne Št. 142 spadajoče h kosom perila hi obleke. zavest, kakor bi bila potrebno, da ae bi bili nakupi slačajni, kakor so se tuđi javne zbirke polnile večinoma brez ozira na njihov pravi namen, da je občinstvo bHo brez orientacije v svoji sodbi. A kakor v marsičem drugem, tako Je volna tudi v tem ozira Jela razmere »zdraviti v korenini«. 2e dalj Časa so se prijatelji umetnosti razgo-varjali v LJubljani o tem, da se osnuje društvo, ki bi skrb to delo za umetnost centraliziralo. Predložili so vfadf pravila »Narodne galerQe«, ki so bila dne 12. avgusta potrjena V kratkem se bo vršil občni zbor tega društva, a katerim se bo, kakor upamo, začeta nova doba v razvoju naše upodabljajoče umetnosti Poglavitni namen novega društva Je, da se ustanovi Javna slovenska umetnostna zbirka, Narodna galerija, kjer bodo stalno razstavljena najboljša dela našo upodabljajoče umetnosti, starejše in nove. Nabirate pa bo Galerija tudi dela tujih umetnikov, zlasti tistih, ki so bat z razvojem naše umetnosti v vzročni zvezi. Društvo bo skušalo zbrati doslej raztresena dela v skupno zbirko in bo skrbelo, da sezida ali priredi umetnosti lastni dom. Poleg tega glavnega smotra ima društvo tudi namen, da vzbuja zanimanje za umetnost med občinstvom, pospešuje razvoj domače umetnosti, znanstveno raziskuje našo umetnost, prireja sestanke, predavanja ter izdaja spise in reprodukcije. Namenu društva je primerno prikrojen njega notranji ustroj. Narodna galerija bo imela razen odbora, ki bo opravljal običajne odborove posle, tudi umetniško komisijo, sestoječo iz 9 članov-u m c t ni kov. Ta komisija bo odločevala o vseh nakupih umeiniu !n sploh vseh umetnostnih vprašanjih. - Narodna galerija bo razširila svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah, pritegnila vse delovne umetnike in ljubitelje umetnosti v svoj krog, organizirala nabiranje in nakupovanje umetnin, propagirala umetnostno misel med široke sloje. Pričakovati je tedaj, da bo v tem času pomladnega br-stenja na Slovenskem tudi novo društvo ugodno uspevalo in da vstar.e v času splošnega narodnega preporoda tudi slovenska umetnost k novemu življenju! DAROVI. — Mesto rožic na mnogo prerani- grob nepozabnega Mirka 2ivic darujejo za šentvidsko šolo: g.čna Hedvika Železniova 10 K, g.čna Ana GabrielK 10 K, družina SchmMtova 10 K, ga. Karmela Zi-darič 5 K, g.čna Fanči Bernetičeva 3 K. Denar hrani uprava »Edinosti. — V cerkvi" v Trebčah nabrano o priliki narodnega praznika za stradajoče otroke K 45. Denar poslan 10. 7. Odboru SUS žena v Zagreb. — V Ga:u (Slavonija) v gostoljubni hiši preč. g. župnika Stipcta Saniča nabrala družba o priliki poslovilnega večera g. prof. Ferdo Heiilerja za šentvidsko šok> v Trstu 80 K. Denar hrani predsednik Skcdenjske podružnice CMD. — Amalija Trefcše za uslugo vojno-pomožnega urada Pol. društva »Edinost« 3 K za šentvidsko šolo. — O. Štefan u t ti K 4 v isto svrho. — Zmka Škraps, pridna deklica iz Trsta le nabrala z nabiralno pelo za šentvidsko šolo skupno K 112*40. — Upravništvo »Slov. Naroda« izročilo naši upravi znesek K 50 za šolo v Sv. VkJu. — Za bodoči bairkovlfanski otroški vrtec g. Jakob Parčina, ve-ieirgovec z vinom, o priliki njegove preselitve iz Bar ko veli v mesto K 100. — Bog živi zavednega in darežljivega Jugoslovana. Denar hrani blagajnik. — Za ranjene in bolne vojake darujejo: C. v. Anton Kapnanec 18 hrvatskih knjig, N. R Edinost, Obzor, Slovenca, »Slovanska Ckalnica« časopise, uprava »Dena« 10 iztisov dnevno, ga. Rovynski poljske časopise, g. Jakob Frane ti č 14 slov. knjig, g. Peric 7 slov. knjig in časopise, gca. Anica Ma-rovt slov. in hrvatske časopise, prem. g. knezo-nadškof groč Szeptycki zavitek ukrajinskih knjig. Rokavice in modne potrebščine. IT & Comp. Corso 14. Modne potreb- ama in izdelovanje rokav.c. Čiščenje in popravljanje rokavic Ceuo zmerne. 1310 Velika tatvina. Vidi Stipcncvlč v ui. Pozzo del Mare št. 1 so ukradli včeraj zjutraj za S630 K peri!a. Osumljena je tatvine Štefanija Zovk, stanujoča v ul. Solitario št. 1. Bila je aretirana. Policija je izvršila pri njej hišno preiskavo ln v resnici našla skoro vse ukradeno blago. Non tdjie smrti je umrla včeraj 40 ietna Marija, stanujoča v Campo Marzio in sicer rad: pretresen ia mežgan. ✓ Poizfcušen samomor. 19!etna Ivana Brađa^cvić je na neki klopi pri Sv. Andreju s samomorilnim namenom in sicer radi nesrečne ljubezni izpila strup. Prvo pomoč je debila na rešilni postaji, nakar so jo prepeljali v bolnišnico. Trgovina iestv n Ivan BIBOVEO, Trst, ul, Uampanile 13 (lVg PouteroBso). Iir.a v zalogi: čaj, paradižno konzervo, v.t nI l:iBie hmm \rce, kocka za juho. Konjak, Termouti, mai^aln, inal novec in več vrst mineralnih vod ter blago aprovizacijske komia je. <414 Krliiev^^s! In usnefiti Narodna galerija. Slovenska upodabljajoča umetnost je dalj časa bojevala dovolj trd eksistenčni boj. Umetnostna volja mlajšega naraščaja >s hotela ustvariti slovensko umetnost kljub temu, da je imela malo opore v tradicijah naše preteklosti, in kljub mnogim o-viram, ki so nujno nastajale iz pomanjkanja umetnostne ki3tu~e med cbčlustvom. V javnosti se je le sem in tja zaslišal odmev iz tesa boja. Bili so to kriki umetnikov, ki so se včasi zgrozili nad malo-brižne-stjo občinstva za upodabljajočo nmetnest, včasi kriki občinstva, ki ni bilo s svojo umetnostjo za 'ovoljno. Med tem pa se je stanovitno, dasi ne tako hitro, kakor bi bilo želeti, krepila tvorna moč naših umetnostnih dclavcev, in vzporedno se Je tu^i med ljudstvom poglabljalo umevanje za našo umetnost ter,zavest njene potrebnosti za splošni blagor. Vendnr se je pokazalo, da Je treba dati delu za umetnostno kulturo na Slovenskem širjo in trdnejšo podlago, na kateri se bo mogel umetnik mirneje razvijati in se bo občinstvo smotreneje vzgajalo. Naše umetnine so raztresene so po mnogih ma?hnih zbirkah, pri zasebnikih, v ateliejih, ccn-tralne umetnosti institucije nimamo, umetnost si je pomagala od ene slučajne razstave do drujre, živela je bghemsko življenje brez strehe; Imeli nismo nobenega strokovnega umetnostnega kolegija, ki bi bil opremljen s potrebno avtoriteto in potrebnim strokovnim znanjem. Posledica teh razmer Je bilo dejstvo, da je umetnostno ustvarjanje bilo ▼ večnih krizah, da se zmisel za umetnost in nje čivtiensleo vrednost ni mogel tako vrasti t splošno Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA- Via Med a 2G. Izdelovanje in poprava strojev »a motorjev. Proračuni. Knjigoveznica PIETItO PIFPAN, Tr-t, ulica V^cHrivo 19. Artistična vezava Žepni koledatji lastnega isdelka-— Vp sniki registri) posebnega sistema. 207 Majclične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša Izde^ luvanja in najpopolnejša vr>.ta. Ctne zmerne. 20- mm uLjo^BnMHfmn^fmii^mnn i wbm m mm TKt - Corso ittv. aa - Trtt Razglednica v platim. Specftifflete: slik« v barvah, fotoscUzzL Gabmet, ▼Jjft. povečanja, rtprodukdfe vsake — fikUričsa razsvetljava. — tmumjuuocngciaii n mm Himna se kupi tudi v veliki množini — Ponudbe na H. LOSERp Trst, Via Fontana 14. snbro te Mile kupuje po n^lvUjlli cenah đobroznana nraraa In zlatarna A. POVN v Trstu Trg Stare mitnica (Bar* Hera veccftia) itev. 3. 5060 steklenic po K 12*— steklenica sladkega Izoianskega refoska uesem proda takoj tvrdka J. Parčina & C. v Trstu. skladišče V. Gaetano Donizetti št. 1. Ljubljanska kreditna banka = Podružnica v Trstu 3 Silen Coserma Stev. 11. Orsdne nre od 9-1 Kupuje In prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke* tuje zlate In papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirie in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no bnjlžlce obrestuje 4 % netio Cicše no tekočI in žirc-račiin najSoUe po dosovoru. i Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ' Poslovalnica & kr. rasradns loterils. Dnevnik „EaimosfvTrstu je izdal in založil naslednje knMce: L »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. Cena K 210. i -TRI POVESTI OROPA LEVA TOLSTtOA«. Cena K 1'ia 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolsto). Poslovenil J os. KnafliS. — Cena K 2*10. 4 »PRVA LJUBEZEN«. Spisal Ivan SjerejejeviS Turgjenjev. Poslovenil dr. Qustav Gregorin. Cena. K 1*30. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svjetla. Poslovenil F. P. — Cena K 1*10. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 40 vin. 7. »IGRALEC«. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski.spisal E. M. Dostojevskil. Poslovenil R. K. — Cena 2'10. »JURKICA AOIĆEVA«. Spisal Ks. Sandor-Gjalskl. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2*60. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 2*10. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cho-choloušek. Poslovenil H. V. — Cena K 4*—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dnmas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 3'40. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni »Edinosti in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 30 vin. več. 8. 9. Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrsirai naznanja reklamne vsebine, naj se pošl* liuio na »Inseratnl oddelek Edinost! < Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritUCio. tf. Hotel Continental Trst. ulica San 2>icol6 It. 25 (blizu Cozsa\ Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cena zmerno Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vreče lastne tovariša — Vtl^ki raz ih barv in velikosti Cena T^n.erne. — Gaatoa« Uollinar. Trst Via dei G tisi 16. Domska kro{ačnica A RTEGER, Trst ulica Coumi rc ale 3. Izdelnja vsakovrstne obieko po s-neleškeai in francoskem kroju, pl«sne obleke, obleke sa poroke, blnze za gledališče itd. <2end zmerne. 337 Usodno naložitev slovnice za sedaj in po u nudi Pozor! Za zavarovanje K 3000,— na 15 let se plača K 1942.—. V slučaju doživetja se za to izplača zavarovancu K 1000«— državnega posojila in K 2000,- V gotovini, skupaj torej K 3000.—. Če zavarovanec umre prej, recimo že n. pr. v 2» zavarovalnem letu, dobe njegovi zaostali 1. obligacijo državnega posojila za K 1000,— 2. v gotovini K 2000.— a vrnjene naprej plačane In neporabljene premije v znesku K 1736 58 skupaj K 4736 58 vkljub temu, da je bilo plačanih samo K 1942'-. Poleg tega dobe zavarovanci 90°/0 vseh obratnih prehtfk^V iz gotovinskega zavarovanja. V slučaju, da zavarovanec nenadoma potrebuje denar, ki ga je plačal za enkratno premijo, recimo za naklip živine« zemljišča gli pc'Ie-dsiske oprave« more vplačani denar zopet dvigniti takoj in brez ©dpo« vedi, r*a cia bi mu bilo zato treba razveljaviti zavaravanje* — Premije plačuje potem enostavno dalje v majhnih četrt-, polu- ali celoletnih obrokih Najboijša hranilnica! — Najboljša rodbinska preskrba! Donaša najvišje obresti in je vsakčas izplačijivo! Seveda se morejo taka zavarovanja sklepati tudi proti plačeva-vanju premij v četrt-, polu- ali celoletnih obrokih. Pojasnila dajejo in sprejemajo prijave zavarovalni oddelki c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove in sirote (pogodbena družba : C. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju), ki imajo svoje sedeže v vsakim političnem ©krajya C3* S3 bunim Trst, Via Cassa di Rtsparmio štir. 5 (Lastno poslopje) ' -Vi-- ttapiial in rezerva K 23,500.009.— Kapital in »senra Dubrovnik, Kotor. LJ.blJa^ Metkov.* OpaHja. SpU. Sbenik, Zadar. KUPUTE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke ittL VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v Javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. N8NJaLIIICA I VLOGE NA KNJIŽICE m" 3 'la 1. od daevm vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računn po dogovora. — Akrdditivf, čeki in sakaaiica aa vsa tu- h inozemska tržišča. Prodpja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sreč* U J. brezplačno, bt v on k. editi, re,nbours-kredi i. Krediti proti doknmentom ukrcanja. — B -r^m nar vila. — Lnkasa. Teleioni: 1463^ 1793 ln 2670. URADNE URE: od 9—1 pop-===== ESKON7 M1NIC=-