G e o g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , L IV (1982) R A Z P R A V E UDC U D K 551.053 (497.12-14) EROZIJA V POREČJU PIVKE A ndre j A. K r a n j c * Uvod O koroziji ozirom a fcraški eroz iji v p o reč ju L jub ljan ice (je b ilo že precej nap isanega ( G a m s , 1967; G a m s , 1969, 17— 18; G a m s , 1972, 79; G a m s , 1976, 43; G a m s , 1980, 11), m an j p a je p o datkov o reč n i eroziji, k i jo v n ad a ljn jem besed ilu im enu jem k a r erozija. V g lavnem g re iza splošne trd itv e , d a je iv »krašk ih v o d ah le m alo leb ­ dečega in kotnljajjočega nanosa in d a n a k ra su celo visoke vode n iso n a - p lav inske. N a k ra su maj b i b ilo v p o v p reč ju le 7— 10% nanosa glede n a p o reč ja v n o rm aln em reliefu« ( J e n k o , 1959, 108). K a rta E ro z ijsk ih žarišč in e ro d iran o sti obm očij ( Z v e z a v odn ih skupnosti, 1978, K -6.1) za celotni k ra ik i de l p o reč ja L jub ljan ice , k am o r sodi tu d i P ivka, n im a nobenega ero ­ zijskega žarišča n iti obm očja, iki bi bilo katego riz irano glede n a stopnjo erozije. Vseeno se m i zdi, d a b i b ilo na tan čn e jše poznavan je ko lič in d ro ­ b irja , ki ga vode odnašajo s P ivke, dovolj zanim ivo. K er je p o reč je P ivke tak o n a k a rb o n a tn ih kam n in ah k o t tu d i n a flišu, b i bilo m ogoče p r im e rja ti tu d i in tenzivnost eroz ije n a k rašk em d e lu z erozijo n a n o rm aln em delu površja. R ezultati, k i j ih p o d a jam v ta m p rispevku , so b ili dob ljen i z delom n a raz iskovaln i nalogi, k i s ta jo finančno podprla RiSS in ZVSS ( K r a n j c, 1980). Oznaka preučevanega ozemlja P o reč je P ivke, om ejeno z orograifsko razvodnico, obsega 268 k m 2. 84 % razvodnice po teka p rek o k raškega sveta. 59 % (157 km 2) p o reč ja je n a k a r­ b onatn ih k am ninah , 41 % (111 k m 2) p a n a (flišu (18% ali 48 k m 2) ozirom a a luv iju (23% ali 63ikm2). Je d ro p o reč ja ab P iv k i in p r ito k ih p red s ta v lja ra v e n in n izek svet. V spodn jem delu je ob rek a h P iv k i, N anoščici in m a n j- » M ag. g eogr., razisk . sod el., In št itu t za ra z isk o v a n je krasa , S A Z U , T ito v trg 2, 66230 P o sto jn a , YU SMIHELSKI .MOST. • V '' ■ i ' Naoo^ MALI OTOK .^V ^P O S TO JN S K A JAMA PRESTRANEK 5 km Sl. V P o reč je P iv k e Fig. 1 Pivka r iv e r basin apnenec lim e s to n e f l i š fly sc h z a je m n o m e s to s a m p lin g point ših p r ito k ih razv it 'norm alni re lie f, sestaviljen iz a luv ia lne ravn ice in ab lih flišn ih »brd«. Ob zgornjem toku P ivke je tapniška osnova, m en java jo se ravn i deli z re la tiv n o ta n k im a luv ia ln im ipokravom in u ravnan i, a v drobnem kiraško raz jed e n i deli po v ršja . Ta d e l p o reč ja leži v nadm orsk i v iš in i 510— 620 m z re liefno en e rg ijo do n ek a j 10m /km 2. Pobočja flišn ih »brd« im ajo naklone m ed 8— 12°. K ra šk i sve t izven rav n e g a in nizkega dn a ob P iv k i p red s ta v lja jo robni ozirom a razvodn i d e li N anosa, H rušice, Jav o rn ik o v in S nežnika. To je sve t z v rhov i do 1.300 m in reliefno energ ijo p rek o 500 m /km 2. N akloni pobočij so p rece jšn ji, 15—45°, posebna značilnost po k ra jin e so sicer m an j strm a, a izredno p ra v iln a in dolga pobočja Javo rn ikov . Po Sholzovi k lasifikac iji (D e m e k, 1972, 58) so nak lon i n a d 8° že m očni, z erozijo tu d i n a p o ra ­ ščenem zem ljišču, n a d 15° p a so že k r itič n i v zvezi s tv o rjen jem profilov prsti. V ečina vodnih tokov, g lav n a sta P iv k a in N anoščica, ije k o n cen triran ih na flišnem d e lu p o reč ja — 475 m /km 2 sta ln ih tokov, n a k rašk em sv e tu ipa so iv .glavnem le občasni tokovi. Za celotno porečje P ivke je gosto ta rečne m reže 178 m /k m 2 s ta ln ih tokov ozirom a 519im/km2 vseh, startnih in ob­ časn ih tokov. N a ob ravnavanem sv e tu je vsega skuipaj 140 /km vodnih tokov, od tega 30 % sta ln ih in 70% občasnih — krašk ih . N ajveč ja tokova sta P iv k a (26 km , od teg a sta lnega toka le 11 km ) in iNanoščica (21 km, od tega 19 k m sta lnega toka). P o v p rečn i p re to k P ivke p re d P osto jnsko ijamo ije 6,04im3/s, m aiksim al- n i 7 0 m 3, m in im aln i p a 0,001 m 3 ( Z v e z a vodnih skupnosti, 1978, T5.02). Porečje P ivke sodi v področje z m odific iran im m ed ite ran sk im padav insk im režim om , z jesensk im m aksim um om in zim skim m in im um om ( F u r l a n , 1960, 55). Z gozdom je poraslega 28 % poreč ja , računano s k a rte 1:100.000. Metodologija M etodologija opazovanj je b ila zelo p rep ro sta . Ob različn ih v rem enskih situac ijah ozirom a različnem stan ju voda, po m ožnosti p a v sa j e n k ra t m e ­ sečno, sem n a opazovalnih m estih za je l v p la sten k o 2il vode. V lab o ra to riju sem jo p reced il skozi p redhodno sušeni in steh tan i f i l t r im i p ap ir, g a p o ­ novno posušil im s te h ta l te r dob il količino lebdečega tovora. U porab lja l sem grobi (filtrirni p a p ir (črn i tr a k ) in rez u lta ti to re j p red s tav lja jo količino grobega lebdečega tovora (nad 0,001 m an). T eh tal sem n a ana litsk i teh tn ic i z n a tančnostjo 0,0001 g. S icer sem se sk u ša l d rža ti navodil, ob jav ljen ih v lite ra tu r i ( Bi r u s , 1955— 56). P o m an jk ljiv o st te m etode je p redvsem v p rem a jh n i količini opazovanj ozirom a v mezvezmosti opazovanj po eni s tran i in m ožnost za jem an ja ile površinske p la s ti do gilobine okoli 0,5 m po d ru g i stran i, zarad i česar so dob ljene količine lebdečega tovora imalo n iž je od realn ih . Rezultati opazovanj Od š tev iln ih opazovanj tokov in izvirov, tak o k ra šk ih ikot tu d i n o rm a l­ nih, se o m eju jem le n a tro je za jem nih m est: n a P iv k i n a P re s tra n k u in p red ponorom v P osto jnsko jam o te r na Nanoščiei (šm ih e lsk i m o st ozirom a M ali O tok), ker so ta .mesta o p rem ljen a z vodom eri. Zgolj za ilu stracijo nava jam tu d i n ek a j d rug ih p rim erov . T abela 1 prikaizuje količine lebdečega tovora n a zgoraj naveden ih ap a - zovilnih m estih . S re d n ja v rednost količine lebdečega tovora je bila v N a- noščici 17,4 g/ten3 vode pod M alim O tokom ozirom a 17,1 g /m 3 p r i Šm ihelskem m ostu, v P ivk i p re d P osto jn sko jam o 15,8 g /m 3 te r v P ivk i n a P re s tra n k u 8,6 g,ten3. M ejne količine so ibile na N anoščiei 4,4— 74,9 g p r i Šm ihelskem m ostu in 5,8—39,8 g pod M alim O tokom , na P ivk i p re d P osto jn sko jam o 3,7— 34,4 g, n a P re s tran k u p a ±0,0— 28,0 g. V P ivšk i ko tlin i sem opazoval tu d i tro je m alo večjih tokov, k i im ajo povodje v flišu , a se n e izlivajo neposredno v Piviko ozirom a n iti ne p r i­ padajo n je n em u ali iljubljaniškem u po reč ju . To so Lokva, k i po n ik a v Jam o (P red jam a) im sodi v /porečje V ipave, Osoijščica, ;ki teče p o d zem ljo v po- reč je L jub ljan ice , in Č rn i po tok, k i p o n ik a v jam o L ekinko im se izliva v podzem eljsko P ivko v sis tem u P osto jnske jam e. L okva im a razm erom a m očan padec in razrezano porečje, Osoijščica teče m ed iflišnimi :brdi, Črni potok p a iziviira v 'zam očvirjenem dnu k o tline ob spodn jem to k u P iv k e in po ra v n e m v iju g a do ponora. V te h re lie fn ih razilikah so vzrok i za razlike v ko lič inah lebdečega tovora, ki ga nosijo ti tokovi. S red n ja v red n o st za Lokvo je 58,1 g /m 3 (1— 970 g), za Osojščico 12,3ig (2,2— 21,4>g) in za Črni potok 9,8 g (± 0 ,0 — 21,7 g ). N eposredni p r ito k i P ivke s ‘fliša, sam i m a jh n i po tok i Poliček, G raben in S tržen , imaijo sred n je v rednosti ko lič in lebdečega tovora 19,7—60,2 g /m 3, z m aksim i p rek o 70 ig. K rašk i izvir K o ren tan v osredn jem d e lu P ivške k o tline im a sredn jo vrednost, 8 ,2g /m 3 (4,7— 12,3g ) , k rašk i izviri n a Z gorn ji P ivk i, tak o sam izv ir P ivke p r i Zagorjiu te r P arsk i, T m jsk i in Žejski izv iri p a nosijo m ed 2,4 in 7,7 g /m 3 lebdečega tovora. P iv k a in N anoščica s ta g lede n a količino lebdečega tovora n e k je v s re ­ d in i m ed p rv im i in d ru g im i tokovi, saj p re je m a dotoke tako s k rašk eg a kot z n o rm a ln eg a 'sv e ta . M anjši in h itre je tekoči potoki, k i im ajo povodje zgolj ali p re težno v flišu , im ajo večje količine lebdečega tovora, p ra v i ikraški tokovi in izviri, kam or m oram o šte ti tu d i zgorn ji tok P ivke n a d P re s tra n ­ kom, p a k a r 100-krat n iž je . PIVKA £ O