St. 83. V Trstu, v soboto 17. oktobra 1885. Tečaj X EDINOST i Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko ■ EDINOST« izhaja i krat na teden vaako sred« ln «abtt» o poludne. Cena za vr« leto je O trld., za poln leta 3 gld., za četrt leta 4 glri. KO kr. — Posamezne Številke ae dobivajo Dri opravuiinru in v trafikah v Trati po & kr., v Sarlol in v A|dova5inl po 41 kr. — Naro&ntnt, reklamacije in ineerate prejema Opravilitve, vla T imate, »Nava tlakaraa« iT Xhim J» _ V»i (lovni ae pošiljajo UredaiitvN »»it T trm nt s • »Nuova Tipogrutia;i vaak moru bltt traiikiran. Kokopial o»ez posebne vrndnoatl a« ue vračajo, — Jmtratt (razne vrnte naznanila in poslanice) as zaradunijo po poRodbi - prav cen6; pri kratkih ogiaaih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr Državni zbor in naše težnje. (Konec). Poleg duševnih potreb in rekli bi, še celo pred njimi, imamo mi Slovenci tudi gmotne potrebe. Nagega kmeta tare velika reva, davki 80 previsoki, neusmiljeno se iztirjavajo, zaslužka pa je le tnalo in kmetijski pridelki nemajo prave cene. V Trstu gre trgovina rakovo pot; tega so sicer mnogo krivi Tržaški trgovci sami, toda pomanjkanje južnej železnici konkurenčne črte je tudi mnogo zakrivilo, da se tržaško bogatstvo ne množi, ampak pojemlje. Davke znižati to bo težko, o tem z ministri menda še govoriti ni, ali kam pridemo, posebno pa v Istri s tako visokimi davki ? Lehko plačujejo visoke davke taka ljudstva, ki mnogo služijo in katerim je vlada preskrbela vsa sredstva, da morejo postati produktivna, kakor so to železnice, ljudske, obrtnijske Sole in druge enake uaprave; ali pomisliti je treba, da dosedanje vlade niso v tem obziru čisto nič storile za Istro in prav malo, ali skoro nič za vso ostalo Primorsko; mi tukaj nemamo razen ene železnice, obrtnijske šole so še le zadnja leta začeli snovati in sploh se ni za naše ljudstvo, posebno pa za Istrsko nič storilo, da bi se materijalno povzdignolo, pač pa je ono prišlo v roke mnogih oderuhov, kateri ga zdaj smatrajo uprav za svojega sužnja. Žalostne so te razmere, pa pri vsem tem mora istrski kmet točno in hitro poplačati svoje davke in gosposke mu niti ne dajo odloga, vsled Česar imamo v zadnjem času PODLISTEK. Človeka nikar. (Konec.) Toda, kaj pomaga vse to, zavrnoli bi vi, ko dere in dere vse eno v obup!? Ali ne bi bil torej Job po vašem metru največ! skepticist in pantHst, to s« ve, ako bi hoteli dosledni biti? Rekli bi: j i, ja, Job govori sicer v »gledanji božjem«, toda to gledanje je podobno gledanju panteistov. Ne zamerite,', tudi tu ste se krepko ujeli. Pojmo dalje. Bog panteistov je substancija brezosebna, ali je brezoseben Bog, katerega je torej neumno bogom imenovati, duša panteistov je zopet tudi brezosebna, ali saj j-* osebna le toliko Časa, dokler je človek živ, potem pa zgubi osebnost ali individualnost. Zdaj: kako je mogoče, da bi naš pesnik imel pred očmi takega bega kateri je brezoseben, in tako dušo, katera je tudi brezosebna? Kako je mogoče, da bi nas pesnik imenoval takega boya — Gospodarja samega? saj vender je le oseben Bog pravi Vladar in Gospodar, in saj le osebna duša ima prosto voljo in je nesmrtna. Persona est rationalis naturae Individua substantia sec. Boetium, ut habet lom. Ak. 1. 2. 29. 1. K.i ne? vi. kateri ste edini, unicus branitelj, saj veste kuj hočem reči. Dasi ste . . . vendar vam pratim, prašaje vas, rekoč; Ali bo tako bilje katero nema pameti, zrlo v obraz takemu bitju, katero zopet nema pameti? Ali je moguče, da bi naš pesnik kaj takega mislil ? on rečeni, ki je zapisal v •razum in v srce«, rekoč: na Primorskem vse polno mobilarnih in realnih dražeb zarad zaostalih davkov, kar vendar najbolj jasno kaže gmotno propadanje. Naši poslanci morajo torej upli-vati na vlado, da vsaj pri iztirjevanju davkov bolj milostljivo postopa in ljudi ne goni iz svojih posestev. Produktivnost južnih dežel Avstrije ni v nikakej razmeri z davščinami, zato pa bode tukaj kmetijstvo čedale bolj propadalo, ako se mu ne pomnre in to ne le se znižanjem davkov, ampak tudi po modrem postavodavstvu, katero varuje celokupuost kmetij. No, enakih postav nam je obljubila vlada v prestolnem govoru in naši poslanci jih bodo morali dobro prevdariti, da se bodo te naprave tudi vjemale s posebnostmi naših razmer. Tudi neko drugo važno prašanje čaka naše poslance, namreč ono prevažno prašanje : kako nakloniti kmetijstvu potrebnega kapitala. Na kmetih je le malo prav neznatnih zavodov, kateri kmetom po ugodnih pogojih posojujejo denar, zato pa morajo kmetje čestokrat pasti v roke ode«-ruhorn; v Istri je prav za prav to prvi uzrok bede posebno Hrvatov. Treba je torej, da se taki zavodi usta-novljajo, a še bolj je treba, da se potem takim solidnim zavodom preskrbi kredit pri narodnej banki, katera je dosedaj le tr^ovstvo pospeševala, a ne tudi kmetijstva Primorske dožele, posebno pa Goriška in Trst potrebujejo tudi prav silno boljšo, direktnejšo zvezo se severno in zapadno Nemčijo; našim poslancem bode treba tudi v tem obziru v tej državnozborski dobi naje-nergičnojše delavnosti, da se enkrat izvede toliko zaželjena Predilska že- Tebi bitel bom naproti, Da enkrat tvoj obraz bi zrl, Da zri bi solnčno-jasno lice Obraz ljubezni in resnice/ . .. Moj Bogi ali vas ne oblije rudečlet? Ali je mogoče, da bi naš pesnik kaj tace g a mislil? O miščevanje, o maščevanje, ti nesrečni »ego!« Potem paše pišete, da ste vse dodatke zavoljo precartane mladine spisali. Zopet. Čudno. Bes, vi pišete najprej, kakor resnično tudi učijo prismojeni panteisti, namreč: duh človeški nema individualnosti, ali s;ij, ako jo ima, zgubijo precej po smrti in se vtopi v panteist nem bogu kakor kaplja v morji, it) sicer v bogu, kateri ni OBenen. Kako pa ziaj? Zdaj pa ste še le naredili pravo krivico, ko hočete ta nauk obrnoti na pesen: človeka nikar. Vi pravite: o gledanji in o uživanji božjega obličja govore tudi panteisti in s cer prav podobno nam. Ali gospod moji kako vam je bilo mogoče zapisati, da govore prav podobno nam? In recimo, naj bi tudi govorili, ali imajo pa pravico tuko govoriti? ali so logični? Istina, ako tako govore in ker tako govore, zakaj jih niste okregali, kazaje j m nedoslednost? Ne preveč modrovati? Pomislite na sv. Avguština poleg morja. Zato pravim: panteisti morejo govoriti le ovtopljenj veno bitje, le o združenji. Zdaj pa: ali more gledati tako bitje, ki se je vtopilo, ki se je združilo v eno bitje brezosebno bož|emu bitju v obraz? Kako? kako? glejte, prvič nema to božje bitje pameti, ker je brezosebno, drutMč, samo bitje, katero bi iuieio gledati božje bitje, nema zopet pameti, in tretjič morati biti saj dve bitji, uko se hočeti gledali, a pri panteistih se duh zopet v eno bitje spoji, v eno celoto združi. Prvič postavite leznica, Gospodarskih prašanj sploh čaka naših Primorskih poslancev vse polno, vsaj je obče znana stvar, da so Primorske deželo z Dalmacijo vred najbolj zanemarjene dežele Avstrije, akoprem bi bile lehko in bi morale biti zbog ugodnega obnebja najlepše in naprednejše dežele. Mi smo v tem članku le površno razodeli najnujnejše potrebe Primorskih dežel v duševnem in gmotnem obziru; našim poslancem so tako uže dobro znane; razodeli pa smo jih zato, da poslanci tudi zved še bolj čislajo, kolikor bolj ga irredentarji preganjajo in Črnijo, Opaziti bi se moglo, da se g. Ivan Barbalić ule 10 let trudi in dela v vinogradu Gospodovem, da je uže pred 12 leti polož 1 izpit za farni konkurs z izvrstnim vspehom in še dandanes ni samostalen, k temu se ne more drugo opomniti, nego neki dopis izvrstnega Katoličkega Korie-spondenz Blatt-a pag. 360 leta 1884. ki pravi: »Žali Bog, ako nema kdo protek-torja mej duhovni pri vladikah, mora vse živenje kaplanariti, t. j. težko dospe do stalnega mesta.» V L»binjskem mestu obstoji triraz-redna deška šola s tremi učitelji in dvoraz-redna dekliška šola z dvema učiteljicama. V obeh Šolah podučuje kršč. nauk g. Ivan Barbalić. Dečkov je hodilo v početku šolskega leta, kakor se vidi iz letošnjega Šolskega poročila, 131 v Solo, a deklic 90 vsak dan. Opaziti se mora, da v vseh teb krajih je več ženskih, nego moških, ki so v dolžnosti v šolo hoditi, da se jih pa manje vidi v Šolskem poročilu, nego dečkov, temu je vzrok domači mezlan, posebno, kar je deklic iz predmestja. V Labinjskih šolah hk razen talijanskega ne uči drugi deželni jezik; le nemškemu so dali prostor, obraz ljubezni in resnice. Ali je to mogoče? To bi bila formula matematična, po kate-rej bi mogel panteist postati monoteistom. Kaj bi rekli panteisti, ako bi zvedeli za vašo filozofijo? Ali je to logika? Tudi hočete prej, da je zgubil duh panteistov osebnost, ali pa, da je ni še nikdar imel, in to je prav. ker ti norci tako uče, potem pa hočete vsakemu dotičnemu bitju zopet osebnost podeliti, ali na novo mu dati, ako je ni še imel—in sicer bogu in duhu. Ali je to prav? In vse to delate, da bi Gregorčiča ukonČali. Dalje pa hočete iz monoteista narediti panteista. Čujte! Gregorčič uovon prav jasno o Bogu, kateri je Gospodar sam, o Bogu. kateri ima obraz ljubezni in resnice, Gregorčič govori o sebi. o sebi, pravim, kateri prosi, ponižno prosi, da bi komaj gledal obraz ljubezni in resnice. Ali ni ta nauk eminentno katolišk. Brez dvojbe. Kako lepo loči naš pesnik Boga in svoj »jaz«. Naš pesnik prosi v svojej prošnji, kakor da bi prosil rekoč: Glejte, mi Imamo Bona, našega Očeta, kateri je ustvaril nebo In zemljo, in vse, kar je, mi imamo Boga, kateri je tudi nas ustvaril. Ah. kako vsemogočen m veličasten Gospodar je naš Bogi On je obraz ljubezni in resnice, on je oseben. In v premišljevanji na Boga vsemogočnost in veličastnost in ljubezen in resnico vsklikne v prošnji, kakor da bi v8kliknol naš pesnik, rekoč: O moj Bog, o moj Bog, ker si Ti tako resničen in ljubezniv, da, ker si tudi moj Gospodar, prosim Te, daj mi to milost, da boui prej ko prej gledal tvoj obraz, — obraz ljubezni in resnice, daj ml to milost, da Te bom prej ko prej gledal od obličja do obličja, Tebe, pravim, kateri si Ti naš Bog kateri pa drugemu ne koristi, nego Hjakom, ki prestopaj) v srednje Sole. Treba je meščane pouvaiiti, ker na Istrskem poluotoku malo kako mestice z lOOU prebivalci toliko djakov poŠlja v srednje in velike Sole, k* kor prav Labinj. Ko l>i se obe §ol deška in dekliška v jedno samo s kakim lepim vrtom združili, bilo bi to v polep-Šanp mesta. Ulice mesta Labinja sn ozke. Neprijetno je videti m slišati, kndar kolonisti svojim gospodarjem pridelke i rt drugo blago dov.tž.jo, posebno more človeka srce boleti. ko \iii, kako se živina muči s težko naloženimi vozmi po strmih, ozkih in neviirmh ulicih. Da je tudi tukaj kako društvo proti mučenju živali, kakor je v Trstu in drugih deželah, zapovedalo bi se, da se nekoliko blaga pol klancem odloži iti ne bi se mučila tako živina po strmih polzkih in ozkih Labinjskih ulicah. Ena cefita drži proti pokopališču, kder se je zagotovilo zidati novo r-erkvioo. staro pa porabiti za mrtvašnico. \li Bogi da 8e mora tudi tukaj reči: «Obljuba dolg dela«; dosti )e, da seje zagotovilo, zidanje ceikvice naj pa le še čaka iigodnejih časov ; druga cesta drži k Lokvici, kder se druži s cesto Svetonedeljako proti luki Rabca. Ker smo uže o Lokv ci govorili, dodajmo še to, da bi bilo jako dobro, okolo Lokvice pogozditi goli breg, ki leži proti vsliodu mesta; dala bi se izpeljati tudi lepa cesta iz mesta do Lokvice, in ta cesta ne hi bila tako strma, kakor je sadašnja in bi bila mestu za lepoto; ljudstvu pa za sprehod jako ugodna. Iz omenjene lokvice piie vodo siromašno ljudstvo, koje nema vodnjakov ali Štern, u meje se samo ob nebi. da to ne služi meščanom v čast, posebno tistim ne, ki so uolžni zidati občinsko štemo; kajti ob času velike vročine in suše Riromašno ljudstvo, ki hodi v velikih trumah v La-binj zavoljo opravilu, nema niti kaplje mrzle vode, ba bi si žejo ugasilo pa — zopet moramo reči, za siromaka, ali kakor |ih Labinjani imenujejo «ščavonei j« dosti, »l« trpi, plača in molči. Ne daj Bog, da bi se v tem mestecu kaka kužna bolezen prikazala, ker nema vrejene bolnišnice. 1. Župnija Sveta Nedelja ima cerkev jako maj h no, komaj peti del župljanov bi moglo iti v cerkev, nebo je tako nizko, da je zdravju Škodljiva. Tu se mora staviti vprašanje, kako vendar morejo ti žup-Ijani druge j cerkvenej zapovedi zadostiti? Nekateri bi žnji hodijo v Labinj, zopet nekateri nikamor zavoljo daljine, kajti oddaljeni so od svoje župe 2—3 ure, in zarad tega niso v dolžnosti hoditi k sv. maši, po nauku sv. Alfonza Ligvorija broj 329, ker jih daljina 5|4 ure od Župne cerkve od tega opravičujo posebuo v deževnih in snežnih dneh. Ti oddaljeni žup-Ijani Kipendske županije vidijo morebiti komaj dvakrat, k večemu trikrat v živenju svojega duhovnega pastirja. Ali bi se pa ne mogi> temu v okom priti in ljudstvu v tem obziru pomagati ? i omagalo bi se. Nekoliko samo tem, ki so blizo Labinja, ko bi se odcepili od Nedeljske župe in bi se združili z Labinjsko, kamor, kakor smo uie opomn li, tudi zdaj hodijo. To združenje se imenuje arotondiranje in to pravilo velja tudi o ostalih drugih treh župnijah. O tem se je pisalo už« mnogo, tudi na c. kr. vlado, rajnki, blagega spomina, in mnogozaslužni škof Jurij Dobrila je na-merjaval narediti posebno kaplanijo za zunanje Hrvate iu sicer v cerkvici »Matere BoŽje» pod mestom, ali tadajno c. kr. na-mestništvo ni tega dopustilo, ker za «šča- vonn», da zopet rečem, je dosti, da trpi in plač i, pa tnolči II Kako bi se pa vendar m^glo popolnoma ustreči njih krščanskim dolžnostim in potrebam ? Le s tem, ko bi »e ustanovila kaplanija iu cerkev se zidala v Ripendi, kder je denaŠnji dan cerkvica sv. Miklavža. Prav tukaj bi se napravilo lahko tudi pokopališče radi mnogih vzrokov. (Dalje prih./ in mi tvoje ljudstvo. Ali — o strah I Ti si moj gospodar in nebesDi Car, jaz pa sem slabotna tvoja stvar, kako torej k Tebi priti? Ah, moj Bog! spoznavam, drugače n«, uego po tvojej neskončnej milosti kajti Ti si neskončni Gospodar, jaz pa sem le tvoj ubogi podložnik. Ali ni ta nauk v prošnji zipopalen? Menim da je. Dobro, do tu je nauk eminentno katolišk. Kaj pa zdaj naprej? Da bi vodo na svoj mlin obrnoli. hitro zasuknete rekoč : Tudi. tudi panteisti govore prav podobno nam o gledanii Boga in zato ste naredili na tej podlagi iz monoteista hitro panteista namreč iz Gregorčiča hočete narediti panteista. Da pa to ni mogoče, absolutno nemogoče, to je bilo uže gor povedano. Vaša formula, kako je mogoče iz monoteista narediti panteista, bila bi: 14-1-1x1=1. Razumno. Glejte, glejte, kako ste zmešali strano in to samo zato. da bi vso Slovenijo po koncu spravili. Mogoče ugovorite : Jaz nočem iz Gregorčiča kaj takega narediti, ampak iz njegove pesni. Na to: Kdor bi se upal najti panteizem v njegovej pesni, ta bi proglasil njega samega za panteista, kajti on ve. kaj je zapisal, vzemši zapisano iz glave in iz srca. Res, da zna človek nehote kaj zapisati, o katerem ui še mislil, da bi znalo kaj takega pomeniti ; ali naš pesnik nam je uže večkrat pismeno in ustmeno razložil, kako je treba njegove pesni razumeti : on je ostal pri tem, kar je zapisal. To pa. kar je zapissl, to je Čisti, pravi nauk. Zato pa pravi : Ta vera je Krista, Ta vera ljubezni je sveta in Čista, Ki nam |o v tolažbo je dalo nebo. ............Jaz sam Obilo jekla v sebi imam, Politični pregled. Notranjo dežele. V poslanskej zbornici državnega ifiora 14. t. tu. je vlada predložila zakon zastran pobiranja davkov v prvih treh mesecih leta 1886, zakon zastran prenaredhe zakona od leta 1872, zadevajoč verski poduk v ljud-sk h in srednjih šolah, kakor tudi v uči-teljišših. Poslanci Richter in tovariši so predlagali, naj trgovinski minister poskrbi, da se uvede cen« vozoina za delavce na vseh avstrijskih železnicah, kakor tudi, da se uvedejo vlaki za delavce v važne obrtniške kraje. Predloga, glede pobiranja davkov se je izročila proračunskemu odseku. Potem sta se izvolila odseka za kazenski zakonik in za pravosodje, v VBak 24. udov. — Nato je finančni minister razlagal proračun za leto 1886, večina mu je pritrjevala in ploskala; več poslancev je ministru srečo voščilo. Nazadnje so se izvolili poslanci v delegacijo. Včeraj je bila zopet seja. Iz razlaganja finančnega ministra po-snemljemo to le: Troški a leto 188G so proračunani na 513.582,710 pld., dohodki pa na 500,939.788 gld., potem takem bi znašal primanjkljaj 0.642.922 goldinarjev. V letu 1885 jo bil preudarjeu primanjkljaj na 15.278,277 gld., tedaj je primanjkljaj za leto 1886 za 8.630.355 gld, manjši, nego za eto 1885. V letu 1886 spada na redne tro-ške 467.996.337 gold. i na izvenredne 45.580.373 gld. Rednih dohodkov je poraču. nanih 490.969.099 gold. in izvenrednih 15.970.689 gld. Redni troški so se v primeri z letom 1885 zmanjšali za 2.772.080 gld., mej tem ko so se redni državni dohodki zvišali za 1.793.809 gld. Če se primerijo redni drživni dohodki z rednimi državnimi troški za leto 1886, najde se 22.972 860 gld. prebitka. Potem je minister nadrobno razložil proračun ter na zadnje izrekel, da za pokritje primajkljaja ne bo potreba nobenega zajema, ker se pokrije toliko lažje iz denarničulh zalog, ker ima vodstvo severne železnice Še za leto 1885 plačati 1.314.732 gld. davka. Ake primerjamo proračune zadnjih let, vidimo, da se finančno stanje od leta do leta boljša in gotovi smo, da primanjkljaj k malu popolnoma zgine, ako drŽave ne zadend posebne nezgode, česar Bog obvaru1. Po finančnem zakonu leta 1881 je znašal primanjkljaj 50 milijonov, v letu To jeklo, če vstane nevarnosti dan; Pravici in veri in domu bo v bran. Gospod doktor! ali niste še brali pre-sladke pesni, katera je zložena v spomin svetih peterih ran Jezusovih? Ako niste še brali, vzemite v roke koledar od leta 1880, tujo na strani 66 najdete natiskano. Pesnik, vtopljen v trpenje Kristusovo, zdihuje, rekoč: Slava tebi, rana vrla Leve noge Jezusa! ..... Čast ti bodi, rana draga Desne nog« Jezusa t Zdravje moje, sveta rana Leve rok* Jezusa 1 H vila tebi, rana mila Desne roke Jezusa 1 Čudo si mi. silna rana Desne strane Jezusa l Njemu ti si v prsi dana. Ki se dal za greh sveta ; Dal za me živenje svoje, Kaj zato bi dal mu mar? Dar mu bodi srce moje, Bodi, rana tli altar. Bližamo se torej proti koncu. Vem, kaj vi porečete. Vi. g. dohtar, ugovorite, rekoč . Eh. kaj je to, to ni še dvajsetina od tega, kar sem jaz zapisal. Na to pa jaz: vem da nI vehko. ako se meri po vašem metru, pa vender je toliko, da je zadosti. Naštel in navel sem vam tri glavne argumentacije, katere mislim, da niso, kar tako. Sicer to, kar sem zapisal, nisem zapisal tako avktoritativno in potentno, kakor vi, kateri hočete biti povsod nezmotljivi, ampak zapisal sem bn|j ponižno. Moj konec je : Bog vam odpusti za vse. kar ste pisali raz žaljivega. Molčimo. Na dalje ne več. Ponižna misel. 1882 ee je znižal na 38.7, v letu 18^3 na 31.7; » letu 1S84 je znašal 40 m Iijonov, ker to leto ste se izvršili dve veliki želez-niči, ki ste mnogo troškov povzročili ; v letu 1885 je bil preudarjen primanjkljaj na 15.2 in za prihotinja leto na 6.6 milijonov gold. Ogerskej poslanskej zbornici je 15. t. m. predložil finančni minister proračun za leto 1886. Vsi troški skupaj znašajo 344.651.674 gold., vsi dohodki pa 329.790.397 g]d.; primanjkljaja je toraj 14.861.277 jjld. Ue se primeri ta primanjkljaj z letošnjim ki je bil preudarjen na 11883.763 gld., te-daj bo prihodnie leto, 2.977.514 nld. več primanjkovalo, nego letos. To je slabo znamenje. Imunitetni odsek poslanske zbornice je sklenol nasvetovati, da se poslanca Per-nerstorfer in Bloch izročita sodišču v preiskavo. — Brambeni odsek je sprejel zakon o naboru vojakov,odsek za kazenski zakon je izvolil Lienbacherja za načelnika in Koppa za njegovega namestnika. Adresni odsek gosposke zbornice je potrdil Huhnerjev adresni načrt z nekaterimi premembami in izvolil Hiibnerja za poročevalca Adresni odsek poslan, zbornice je brez pre-membe potrdil Zeithammerjev adresni načrt ter izvolil Zeithammerj i za poročevalca. V delegacijo so bili izvoljeni: z\ Trst pl. Burgstaller, za Goriško dr. Tonkli, za Istro Vidulič, za Kranjsko grof Hohenvvarth.— V delegaciji ste dobri dve tretjini desničarjev In sic^r 38, levičarjev p,i 12. V seji gosposke zbornice dne 15. t. m. se je razpravljala adresa. Ungar in Hasner sta govorila zoper vladino politiko, grof Belcredl pa zoper izjave teh dveh govornikov; Schmerling je govoril za ceutrall-zem. Mmisterski načelnik je odgovoril ter tolažil manjšino z besedami prestolnega. govora, da se vlada pesebno trudi za državno celokupnost in moč. Tega načela se je vlada doslej vedno držala, tako bo delala tudi vprihodnje, zadovoljnost in „reča vseh ljudstev jej bo zvezda vodnica. V nevarnih časih sa je vedno kazala trdna vez ljudstev. V nemškem narodu živi gotovo velik domoljubni čut. govornik to ve ker on sam je Nemec, ali domoljubnost ni lastnost le enega naroda, ta čut imajo, hvala Bogu, vsi naroii v obllnej meri. Ministerski načelnik zavrača očitanje, da vlada ne daje sluha besedam levice. Gledć nemškega jezika pravi, da po zakonu ne more imeti prednosti, ampak ima jo po lastnej moči s tem, da je svetovni jezik. Res je, da vlada ni naznačila razvitega programa, ker so razmere v Avstriji drugačne in bolj zamotane, nego v druzih deželah, ali vlada je naznačila program, kakor se to vidi iz prestolnih govorov leta 1879 in 1885. Prašanje glede nemškega jezika, kakor državnega jezika, ne sme imeti narodnega značaja in meni minister, da je stalo utilitete najvainiŠe. Nazadnje grof TaaiTe levico na to opozarja, da vlada prav dobro ve, dokle more iti, dokle naj gre, in dokle sme iti. — Potem je grof Lee Tbun govoril v avtonomističnem smislu in končala se je glavna razprava. V podrobnej razpravi so se sprejele vse točke soglasno, razen desete točke, pri katerej so levičarji ugovarjali, nazadnje se je sprejela tudi ta točka, zoper katero so glasovali levičarji in v tretjem čitanji ves načrt, zoper kateri so levičarji zopet glasovali. Vnanje dežele. O vshodnjem praianji imamo te le važ-niše vesti: Iournal de Saint Petersburg ■ pravi: Evropa bi se bila zadovolila s združenjem Bolgarije, nli konservativnim namenom cesarstev bolj ustreza politika, oprta na pogodbe, da Re odvrne veJika vojna. — Srbska vlada jesklenola zajem, dotična pogodba je bila 12. t. m. podpisana. Srbske gosposke so zasegle proklamacijo velel-zdajske vsebine, katero so iz Bolgarije v Srbijo zatrosili srbski beguni; na tej proklamaciji je podpisan tudi znani junak Peko Pavlovič. — Turki zbirajo vojake na grSkej meji, — Študentje v Atenah so poslali poziv vsem evropskim vseučiliščem v prid grških zadev. »Agence Havas* poroča, da se Turčija na vso moč oborožuj-; konec prihodnjega tedna bode stalo 150.000 turških vojakov v evropskej Turčiji. — Poslanci v Carigradu so se porazumeli o deklaraciji ter so jo 14. t. m. zvečer podali turšk-1] vladi in jo poslali tn li v Sofijo. — Grška j* postavili 7O.OOO mož na noge; kraljev ukaz je nakazal enajst milijonov za vojne potrebščine. Trdi se, da so Albanci odbili Turkom vojaško pomoč. — Atenski čisnlki od 14 t. m. poročajo, da so Kretenčani proglasili združenje z Gre cijo, oficijelno pa ta vest še ni potrjena' mogoče tedaj, da je pritisk na vlado In KretenČane. Usodopolna vest je nam dolla sinoči: Srbska je v četrtek zvečer prestopila bolgarsko mejo. Tedaj vojna mej brati, ki so Se le, otresli, ali Še ne popolnoma turški jarem. Mati Slava, \agrni obrabi Se ne verujemo. Turška vlada je 14. t. m. poslala poslancem novo okrožnico glede grških in srbskih vojnih priprav. Ta dan so tudi poslanci podali turškej vladi skupno noto, s katero odgovarjajo na okrožnico gieđć vshodnje Rumelije. Nota obžaluje dogodke v Plovdivu ter izreka upanje, da prelom berolinske pogodbe ne prestopi Branjih mej in da bo turška vlada, kakor doslej, tako tudi vprihodnje pomirljivo postopala. — Bolgarska vlada je zaprla Pašiča in Peko Pavloviča, ker sta podpisala proklamacijo 11a srbski narod. Ker bolgarska vlada ostro postopa z srbskimi izseljenci in z vsemi ki bi radi delali nerede in kalili mir na bolgarsko-srbskej meji, zato na Bolgarskem ne umej6, kako more srbska vlada dolžiti Bolgarijo, da jej je sovražna. Iz Rima 8e poroča uradno imenovanje dozdanjega italijanskega poslanca na Du-naji, grofa Robilant, ministrom zunanjih zadev; na njegovo mesto pa je bil imenovan Marko Minghetti. Ta mož je bil v politiki silno delaven. Papežu ni prijazen, ker uže v letu 1856, koje spremil Cavou-rja na pariško konferenco, izdelal je Bpo-menico o razmerah papeževih dežel, katero spomenico je Cavour predložil konferenci. V letu 1860, ko si je Garibaldi podvrgel Sicilijo in v Kalabrijo prestopil i Še nobeden ni vedel, ali Cavour poda roko Ga-ribaldiju skoz papeževe dežele, svetoval je Minghetti v državnem /.boru vladi, naj postopa krepko in pogumno, da svetu pokaže, «kaj moremo mi Italijani, če le hočemo.— Minghetti je večkrat bil minister ter je za italijanske finance mnogo storil. V Napoleonovih časih je bil on za zvezo s Francosko, poseben prijatelj je Angležem, ali tudi za prijateljstvo z Nemčijo in Avstrijo se je potezah Zoper iredento romanio na Erdeijskenr je ogerska vlada izdala ostre naredbe. DOPISI. Iz Trsta, 16. oktobra. — [Cikorija rediviva). — Kako kaj nabi/ajo po Trstu za one okoličane, ki so trpeli škodo po-toči? — Nekain slabo. — Pa zakaj ? vsaj vendar za vsako nabiranje, ki je namenjeno v Italiji ponesrečenim, posebno židje, več dajo, n»go zdaj za dom 'čf ljudi, — Odgovor je lahek. So nekateri L uioni, kateri ne morejo videti okoličana, naj si pa potem hode dobro naroden človek, ali pa cikorjaš; posebno pa židovski poliiikastri okoličanov ne morejo. — Ali 6e drug uzrok je namreč ta, da so v odboru za nabiranje darov nekateri taki ljudje, katerim ni prav zaupati, ker so se preveč kompromitirali s Cikorijo. — Govoril sem z mnogimi trgovci, potem višimi in nižimi uradniki in tudi ljudmi nižega stanu, ki so dobri avstrijski patrijotje. — Vsi ti so mi opazili, da se boje kaj dati, ker skoro gotovo bode potem Sior P0I10 direktno ali inlirektno s tem denarjem delil cikor-jaške milosti in ga morda direktno ali indirektno porabijo za volilno agitacijo. Vsi ti ljudje obžalujejo, da ni v odboru nobenega p< slanca okolice, kakor so Nabergoj, NadliŠek, Živic itd. Mi sicer ne verujemo, da se bode Slor Poldotova roka toliko zdrznola; pri vs*m tem obžalujemo tudi mi, da g. podestš ni imel toliko takta, da bi bil pozval v odbor vsaj enega poslanca okolice. Sicer pa se nemap okoličani nič kaj posebno veseliti te podpore; kakor se vidi, odbor težko pririblje do f. 3000.—, po toči poškodovanih posestnikov v okolici pa bode gotovo najmanj 1000. kaj pride potem na vsacepa ? — Se ne za dobro južino. Okoličani! to so jasne stvari; ne dajte se torej slepiti po Cikorjaših, ki Vam trobijo o tisočih in tisočih. Tudi nekaj druzega sosi izmisliii Ciko-rjaši, da bi ubozega okoličana spravili na led; pravijo, da ustanovijo neko banko v podporo okoličanov, — Tudi to je brgon za maloumne senice. — Ke.1o pa tem ljudem da v roke kak denar? Cikorjaši bi E D IN OS T pad napravili kaj tacega, da bi okoličane po svetu pognali; toda pomoć — pomoči so sami potrebni; vsaj smo videli, kako so poslali po svetu prosjačiti uboze^a Wai-doherja in Še mnoge druge cikorjaše. — Po njihovih delih jib spoznavamo I Gikorjaši so torej uže zopet začeli ro-govoliti, a začetek so storili s tem, da je njihov glavni sekretarius, dolgonogi Boka-lič, bil maziljen z leskovim oljem. Te dni je prišel Bokalič v neko krčmo, kder je sedelo več slovenskih rokodelcev, kateri so govorili mei s-iboj slovensko. — Začel je precej zabavljati, češ da Cikorija bode zdaj uže drugače delali ter v kratkem zapodi iz Trsta vse Nabergojevce itd. — Na to ga je eden iz mej rokodelcev ošteval, češ da ga nobeden ne praša po njegovej cikoriji in dostavil, da se od renegatov ne da učili. — Bokalič se na to razpali in pljuni dotičnemu v obličje. Ziaj vstane ta in ga prav po slovensko in tako močno birma, da je Bokalič precej ležal na tleh. Ko zopet vstane, pozval je nasprotnika pred krčmo. — Ta ja šel za njim, ali pred krčmo sta se zopet zgrabila in Bokalič jih je »fasal« toliko in tako gorkih, da bo pomnil za vse Čase. Tako je torej glasovita Cikorija začela svoje delovanje za volitve v mestni zbor. Nadejamo se. da bode končala prav tako, kakor je začela. Na permanentno razstavo pa naj bi rajše zapisali »Cikorija«, nego »Esposizione permanente«, ker tam je fabrika cikorije, pa ne pomoč rokodelcem. Iz Rlcinanj v 14. dan oktobra 1885. — Ko sem Vam zadnjič sporočil o slovesu našega č, g. Antona Kuna, in pii-stavil, da bode srečna župnija, katera ga dobi, nisem mislil, da bodem moral zopet danes nekaj o njem spregovoriti. Kako zaupanje in kako ljubezen smo imeli do njega, kako ga je vse čestilo in blagovalo, ker je on tudi tega vreden. Neitaj se nam pa dozdeva, da vidimo za meglami i u to je, da nekateri viši gospodje niso pravi prijatelji našemu bivšemu dušnemu pastirju. Čemu tacega blažega človeka mučiti in mu izpodkopovati srečo, vsaj prav oni bi morali biti nam v izgled, ker prav po izgledih Vaših se bodemo ravnali, ali ako ne vidimo pri vas one krščanske ljubezni, ki nam jo vi vedno polagate na srca, in če mi vidimo vsak dan, da se pri vas prav nasprotno dela, nam skoraj ne ostaje drugo, nego da delamo po svojem prepričanji, Id da bo nam vaSi nauki le mimogredočf. Kristus je govoril o ljubezni ali tudi vse srčno ljubil. — Ne vemo, v resnici ne vemo, čemu se taka blaga In poštena duSi, kakor se naš č. g. Anton Kun, vedno skuša zasledovati? Vender bi pa radi vedeli, zakaj se mu sedaj ne podeli primerna služba, ker duhovnikov nam povsodi primanjkuje. Ali o tej zadevi uže še spregovorim kako potrebno besedo. Sedaj sj pa obračam do č. g. Ivana Sveta ter ga v prvej vrsti v imenu mojih 80vaŠčanov najsrčneje pozdravljam proseč ga, da nam bode dober oče, dober pastir in blag prijatelj. Njemu sedaj izročimo svoje duše, ou naj nam skuša olajšati težave, ki nas teže in naj nam bode vtikdar dober in dobrovoljcu svetovalec, kakor je bil doslej povsod. Mi vsacega duhovnega gospoda srčno ljubimo, ali tudi on mora Bvojo ljubezen do nas pokazati. S zaupa-njem, da nam bode novi gospod tako mil, kakor prejšnji, Iz dna srca mu kličemo: Bog Vas živi! Bog Vas obrani še mnogo let, v zdravjt meči in vesel j i! __—O.— Boleč, v 14. dan okt. (Izv. dop.) — Gospod urednik! Kedo neki Vam je natveznol ono zauimivo notico v 80, št Vašega lista, da se nekda Jonko odpove poslanstvu?! Bog ne daj 1 — Raj vender veste, oa je »Ou« za poslanstvo kar ustvarjen in Bogu bodimo hvaležni, da sedi na jednem poslaniškem stolu taka glavica, sicer naj se raje deželni zbor razpusti. Mož je na pravem mestu (Non ex quovi J liguo fit Mercurius), o čemer je Bam popolnoma prepričau, — In prav iz tega razloga, vidite, je tista Vaša notica neresnična, »laž« — •hudobna laž«, kakor ie Sior Matija vsa izpovedanja prič pred porotniki proglasil za: »laž« in »hudobno laz«. Nu! naš iprvak« je tedaj Bklenol, da bode svojim volilcem zvest zastopnik. Da ima naš poslanec trdo kožo, — to je dokazal osobito v dan 4. t. m., ko smo obnajaii imenuan Nj. veličanstva, presvj-liega carja mogočne naše Avstrije. Se bvo|o historično zanimivo pinjo je »aus-rlkal« na čelu svojih vazalov, a veliko starešin se ui udeležilo. Naši »Scliiitzi«, a m aelu njim glasoviti notanus Bossmannn : (Quousque tanaem I), pa so pred zloglasnim Mafjo »defelIran«, a njih načelnik mu podi pri-JiiteljBko-piageruiansko roko. N. čelu Mitjevem pa smo brali neko zadovoljnost, češ: »Glej Matija, vsi ti-le črviči se ti klanjajo«. Z vsem gornjim sem tedaj dokazal da misli res še nadalje: županovati, kup- Čevati,.....ati, .... riti, in . . poslan- Čevati. Da b pa bodo ostali del. poslane iste misli, o tem sem radoveden! • S• n curios d i viodi la fin di cbista commedia!« — pisal je nekdo v »Frecci-ji«. Nol neslovenski kateri poslanci bodo ž njim vse-jedno zadovoljni, saj so šli neko|i celo v Ljubljano, da bi mej njim in »Narodom« posreiiovali. Pa! kakor verno iz gotovega vira, imel bo Sior Matija najlepšo priložnost, da pred deželno sodnijo v Gorici dokaže, da so vse piiče v Ljubljani »krivo prisegle«. Nu! nekoji mislijo, da je Gorica bliže Bolcu, nego Ljubljana; — v Gorici je šior M.tija tudi bolj poznan ! Pa! vsega vender ne smem povtdati. Udenpevge, Iz koperskega okraja. — (0 kmetskem tečaji v Gorici). — Od 10. sept. do 3. okt. t. I. je bil po prizadetji visokega c. kr. namestništva v Trstu od minister-stva privoljeni In vzdrževani kmetski tečaj za 12 učiteljev iz raznih šolskih okrajev Primorske-Udeležitelji vsledprošnje so bili ti le gg.: Sirca, Geržel, Ivančič iz tolminskega šol. okraja; Bajer, Lovrenčič, Lapajne, Zorzut, Zorn. Bustja Iz goriškega šol. okraja; Vertovtc, Preložnik, ValentiČ iz koperske^a šolskega okraja v Istri. Poleg teh so se udeleževali poduka tudi prostovoljni slušatelji, kakor gg. Jug iz Solkana, Leban iz Plavij, Mlekuž iz Če-povana in drugi. Voditeljem kmetijskemu tečaju bil o i mimsterstva g. prof. Er. Kramar imenovan. Poleg g. Kramarja je podučevai tudi g. UršiČ, asistent na c. kr. avilarno-vinskem poskuševališči v Gorici. Predmete sta si ruzielila tako-le: G. Kramar je predaval: 1. Splošno kmetijstvo, in sicer: a) ži-venje rastlin, b) tlaznanstvo, c) gnojenje, d) obdelovanje zemlje — kmet. orodje in stroje, *■) /.boljšan|e zemlje, f) o setvi in žetvi, g.) kolobarjenje. 2. Rastlinstvo, in sicer: a) pridelovanje žita in sočivja; b) o kopavinab in krmen-skih rastlinah, c.) o zboljšanji travnikov. 3.Sadjarstvo in sicer: a) o pripravi zemlje za drevesnico, bj o napravi sejal-mce in o divjakih c) presajevan|e divjakov v drevesnico, d) cepljenje, e) presajevanje cepljenih dreves na staino uit sto, fj snaženje in obrezovanje dreves. 4. O živinoreji in 5.0 napravi šolskih vrtov in nadaljni tečaji na ljudskih Šolah. Gosp.UrŠiČ je pa podučevai: 1. O vinarstvu in kletarstvu, 2. O trsnih škodljivih mrčesih in boleznih in 3. Svilarstvo, osebito kako je z mikroskopom preiskavati in spoznavati razne bolezni semen in črvičev. Predpoldne je trajal teoretični poduk 3 ure in popoldne Bmo imeli 1 uro poduk teoretično iu na to pa praktično. Napravili smo koristen vzlet na velikansko Ritte-rjevo posestvo v Monaster. S to potjo smo si tu v bližini ogledali Oglej i u njega starinske znameuitosti. V Goriškej okolici smo se učili spoznavati na deželnej kmetijskej šoli v slovenskem in italijanskem oddelku razna plemena goveje živine. poučili se o vinarstvu in kletarstvu itd., a na gosp. Ferrantovem vrtu smo ogledali razne drevesnice, cvetice, zelišča itd. Povsod so nam gg. ravnatelji, oziroma oskrbniki jako po3trežljivo objekte različnih strok kmetijstva razkazovali nas poučevali. Za to jim bodi srčna zahvala. Gg. Er. Kramar in Uršič sta pa pra temeljito, ob jednem po domače in umljivo, z vso marljivostjo in gorečnostjo svoje predmete predavala. Od druge strani srno se pa tudi učitelji, želeči kmetijskega poduka, uče uja z veseljem poprijell. V dokaz tega je laskova zadovoljnost m priznanje visokorodega gosp. viteza Klouiča — c. kr. dež. šol. nadzornika, ki je dne 3. okt. t. I. nad 2 uri prisosteval pri poskuŠnji tega kmet. tečaja. Napotil nas je tudi gosp. vitez, kako oirokom v naduljnem tečaj prisvojene kmetijske nauke v mlada srca vcepljati in z dobrim svetom ljudstvu v umnejŠem kmetovanji pripomoči itd. Opomniti mi je še, S>lo questo lileviamo adesso, che nel caso gli slavi ritenesaero poter riusnre neH'intento, converebbe si dessero fin d'ora le mani attor.io per eruire unehe i fmdi slavi con cui pottr sostenere la spes i re-lativa e piii di tutto, per cercare col l.in-ternino il numero di alfabeti cbe arnvi al voluto contmgenta per la lista slava!« Po naše: »Le to razkrijemo zi zdaj, da, ako bi tudi Slovani to dosegli, morali bi nže zdaj pripraviti potrebne novce za troške posebne porote, in kar je še već, morali bi iskati se svetilnico potrebno število takih Slovanov, kateri znajo pisati, da se more z njimi dopolniti slovenski imenik porotnikov«. Mislimo, da ta velikanska neumnost ne potrebuje komentara Da pa oCittadinov« urednik, ki ne ve, da za pravosodno upravo Slovenci prav liko dobro in še več plačujejo, nego Ita-I jini, razvidi, kako malo pozna še celo hišo v katerej prebiva, (kde bi potem še celo vso Avstrijo poznal!) mu ponujamo to le stavo: 150 kraških kmetov mu lehko mi pripeljemo, kateri bi lehko z njim delali skušnjo v geografiji in vsi bodo vsaj avstrijsko geografi|o bolje poznali, nego i urednik »Gittadino«. Pa taki ljudje se |up'ijo pisali o slovenskih »analfabetih«! »Ci fa proprio ridere il povero ignorante coi suo prol>89ore dalla Galabria«. \T Rojanu se je osnovalo posebno pevsko društvo kakor oddelek pevske zveze v Trstu. Zadnjo ne leljo so pevci volili odbor in so bili voljeni: za predsednika g. Josip Ferluga, za podpredsednika, blagajnika in pevovodjo g. Frana Mihelič, za tajnika g. Jos. Katalan mlajši, za cenzorja g. J. M. Bole. za odbornike pa gg.: J. Venuti, Jurij Piščanc, Miha Zigon in J. M. Ferluga. Srečen uspeli! Tržaške novosti: Razpisane je več dražeb pokretni n v Trstu in < kolici in to vse zarad zaostalih davkov. —Znamenje dobrih časovi O nedeljskem počitku. Prišla je nova ministerska naredba, po katerej smejo biti v nedeljo vse prodajalnicejestvin, tniue-ralskih voda in cvetic odprte ves dan. Ogenj v Lloydovetn arsenalu to je v magazinu tapecirjev zapazila sta predsi-nočnim Lloydova stražnika Janez Kokanja in Jošef Ćebohin ter je prvi hitro skočil naznarnti nevarnost vodju, arsenala, g. Steyskal-u, kateri je v hipu sklical ognje-ga8no osobje Lloydovo, in to je v kratkem časa nže močan ogenj zadušilo in sicer uje davno poprej, nego *o prišli na mesto mestni ognjegasci. — Znani list »Piccolo« pa je to vest tako zasukal, da sta 2 ital. 1 idjetesab a zapazila požar, da le Slovencev ni bilo treba pohvaliti. — Smešni so ti Lahončiči v svojej besnosti. Nesreče. V magazinu za olje trgovca Karola Pollak v ulici S. Francesco so de-lalci čistili takozvane line; (velike badnje, v katerih se brani olje); v neko velikansko tako tino je stopil fakin Karol Perini, ro-doma iz Kormina; ali komaj je začel čistiti goščo, ko so je začel razvijati dušiški plin, ubožec je začel kričati, da uinref na kar skoči v tino njegov drug Blaž Gracchi in sicer tako nesrečno, da se je dobro pobil. — Ali oba je bil plin uže popolnoma omamil, ko so ju drugi delalci iz Tiue z vrani izvlekli ter prenesli v bolnico. Gracchi ja še sinoči umrl ter zapustil ženo in ovoje otrok, Pierini pa utegne ozdraviti. — .Matej Fabčič, 25 letni delavec iz Sežane je padel te oni v Dreherjevej pivovarni v več metrov globoko ledenico in so ga izvlekli nevarno ranjenega iz ledenice ter odpeljali v bolnico. Nemlke predstave Ininroo v Trstu uže nekoliko časa v gledišču Armonia in nastopajo prve nemške igralne moči, kakor gospe Geistinger, Bognar itd,, ali pri vse^u tem ne yre, prav Isabo so obiskane predstave. vsled česar nas zapusti nemško gledišče pred no je bilo namenjeno. Policijsko. Nek natakar je drugemu natakarju v kradel 13 gld,, pa je zato zdaj dobil prosto stanovanje, — Neznani tatovi so vkradli na nekej ladji več vrvi vrednih nad 30 gld. — Nekega trnov, pomočnika so zaprli, ker je kradel svojemu gospodarju. — Zaprli so tudi nekega fakina, ker je vkradel neko sukno, potem perico Ano F., ker ie v cerkvi sv. \ntona starega vkradla nekej ženici cubco blaga. — Nadalje neko Tonč ko H., nekega Ludvika M. i/. Lokve, nekega dalmatinskega kovača iu dve usmiljeni tam iz Ćufarije in vse te zarad nepoštenega ponoČevanja. Stolelnlco svojega obštanka bodo prihodnjo (žegnanski^ ned^-lio obhajale tri fare v Ljubljani: Frančiškanska, Šentjakop -ska in Trnovska, in to z nekoliko veČjuui cerkvenimi slovesnostmi. Zvexa slovenskih posojilnic imela bude letos svoj ončii zbor dne 15. novembra v čitalnIŠKi dvorani v Ljubljani. Iz Uubeda nam pišejo,: 21. mmo-lega meseca smo zgubili našega uč telja, i!. J. Kuret. kate'i je bil dosti ljubljen in v petji in pri orulah jako trden. Z veliko žalostjo smo se ločili od r.jega. Zd ij imamo druzega učitelja, g. J. Pečeviča, ki si j* z svojim vedenjem in delavnostjo pridobil uže splošno spoštovanje. «llratoščlna hrvatskih ljudi v Istri* imela je 6. dan t. m. svoj redni občini zbor, kateri je otvoril g. dekan Tnrak s primernim nagovorom. «Matica HMt.ltk; > pii&topila je uiu£tvu kot uteme ljiulikH s 10. gold., poslanca Laginja in S. Jenko podarila sta Ljubljanski srečki, kanonik Gajdek 25 gold. Bratoščina je do-sedaj 150 siromašnim dijakom dala .'1020 gold. podnote, v Preteklem letu pa 31 prosilcem 539 Kold. članov ■itemeljitelje* ima 39, letos upisali so se 4 novi. Dohodkov bilo je 2.715 gold. 89 kr., troškov p i 2237 pold. 20 kr., prenioienja pa je 5,725 gold. 53 kr. Prejšnji odbor potrdil se je vnovič aklamacijam. Vabilu k LXX. odhorovi skupščini »Matice Slovenske« v soboto 2i, oktobra 1885. 1 ob 5 uri popoludn* v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7.— Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIX. odborov! seji, 2. Naznanila prvosedstva, 3. Poročilo tajnikovo. 4. Razgovor o knjigah za prihodnje leto 5. Posameznosti. Gorica, 17. oktobra. Dr. Gregorčič izvoljen soglasno peslancem deželnega tbora, dobil je 115 glasov. — Živeli slovenski veleposestniki na GoriškemII Obrok ali termiti za vlaganje prlpoznanja dabovnlJ»kib dohodkov fasijouov, seje podaljšal do konec novembra t. 1. Prvo društvo „Slovenija na DunaJI !• 1848*). V poročilu društva Slovenija na Dunaju se nahaja tudi ta le jako zanimiva črtica : Marcija meseca 1. 1848, ko so tastran Litve jeli razvijati črno-rudečo-zlato svoje zastavo Nemci, onstran Litve pa skušali rušiti staroslavno Avstrijo Madjari, pričel se je dramitl ter razvijati narodni čut tudi mej Slovani, v metropoli bivajočimi. — Dan za dnevom je donašal nova pitanja, koja so rešavali Nemci z svojega stališča, ki pa Slovanom nikakor ni ugajale. — Uvideli so zadnji, da jim treba središča, kder bi se vpoznavali, ki bi bilo v tesnej zvezi z rojaki v posameznih provi ncijah. — V to svrho ni več zadostovala slovanska kavarna Grlevlčeva na Buuern-marktu; Čehi so si lastno uraisMi politično društvo, isto tako Hrva'je in zaostati niso hoteli niti Slovenci. — Zbrali so se nekega večera v pisarni dvornega in sodnjega odvetnika g. dr. Mat. Dolenca ter ustanovili tam politično društvo »Slovenija.. Predsednikom si so izbrali dr. Miklošiča, podpredsednikom dr. Hladnika, tajnikom pa pravnika A. Globočnika, zdaj vladnega svetovalca v Ljubljani. Omislilo si je mlado društvo tudi iielo-uiodro-rudečo zastavo ter naselilo se na starem Fleiscbmarktu nasproti grŠ-kej cerkvi. — Prvi Čin »Slovenje« je bila peticija na cesarja, naj se zdruie vsi Slovenci v kraljevino z imenom »Slovenija«, nez ivizno od nemške zveze, v šojo in urad pa naj su uvede slovenščina. Razposlala se je ta peticija—da bi se nabirali podpisi — v tisoč in tisoč iztiskit v vse slovenske pokrajine. —Proti združenji x nemško zvezo, kojo je zagovarjal osobito Anastusins Griin, izdalo je društvo dve brošuri in velik plakat; provzročila je nadalje »Slovenija« poziv hrvatske in češke deputacije Slovencem, kojega so obelodanile »Novice«, a vrh tega se je razposlal tudi v več sto iztisih.— Ko je prišla na Dnnaj deputacija ljubljanska, posredovalo je društvo, oa se je sešla le-ta s češko v salonih g. Valentina Pieiwejsa v Wollzeile ; mlajši udje pa so se predstavili začasno na Du-naji bivajočemu dvornemu svetniku grofu Hoiienwarthu proseč ga, naj skusi udušiti v interesu Avstrije čiiu hitreje velikonem-Ško agitacijo v Ljubljani. Prilikom drzavnozborskih volitev na Kra ujskem je imenovala dunajska »Slovenija* v somišljenji z dr. Bleiwelsom. Kosefkijem i. t. d. kandidate, a sredi ma|a se je napotilo vtč ndov s predsednikom na čeln v Ljubljano, da se pogovore s tamoSnjlml odličnimi rodoljubi. — Dotično zborovanje se je vršilo v reduti. Mi temu dostavljamo, da je bil mej temi udi tudi dr. Mikloš'č, ki se je mudil tri ali štiri dni v Ljubiiani, in da so pred njegovim stanovanjem, prav nasproti onej hiši. kder so se vrš le porotne sodbe, vjhrali velikanski dve slovanski zastavi in da so častno Btražo opravljali dva učenca tedašnje filozofije (sndiue in osme šole) in da je imel vselej jako lepo akademiČno spremstvo, kadar je šel v Virantovo hišo k seji; pred njim in /.a njimi so nosili študentje slovanske zastave. — A prav v teh dneh se je nekaj zgodilo, da se je nanagloma Miklošič na Dunaj vrnol. Koncem maja jo odposlalo društvo k slovanskemu kongresu v Prago zastopnika tajnika Globočnika in alisol. pravnika Alb. Sparovica iz Ljutomera, a kakor v obče znano, moral se je razdružiti le-ta congres, kojega so se udeležile deputacije iz vseh slovanskih deželjn kojemu sta predsedovala Palacky iu Safarik. uže po 14lnevnem zanedanji vsled nemirov, ki so nastali bin-koštni ponedeljek. — iČalihog, jelo je pešati društveno ži venje, osobito vsled z itvorjenja univerze tudi na Dunaji in še pred oktohrovo re vol učijo je tSlovenija« preminola. — Prodalo se je t* dni 800 vreč kave Rio po f. 48 do 59t 2000 vreč Santo* po 1.47 do 62, .Java stane f. 60 do 61. Portoricco f. 96 do 102. Oylo:i plant f. 87 do 127. Sladkor — vsled neugoinih noreč i iz notranjih trgoviŠč, ja tukaj kupčija postala Še bolj mlahova. in se prodaja sladkor v vrečah p^ f 23.50 do 26.50; tendenc;« slaba. — Sadje — še precejšnja kupčija po trdnih cenah.— Pomaranče limoni f.3 do 7, rožiči f.6 do 7.50. fige v vencih f. 12 do 15, man«il|i f. 80 do 85, datlji f. 40. Smirnske fige f. 40, o paš a f. 18 do 22, cvehe f. 14 do 18. Eleme f. 2(5 do 40, — Sultan ina f. 26 do 44. Olje — jedilno f. 40 do 46, namizno f. 00 do 80. — Petro/je — še vedno stalno na f. 9 in tri četrt. — Domači -pridelki — fižol rudeći f. 1025, bohinec Lil. kek^ t. 12.50 do 13. — Maslo I.vrste«« plačuje uže po f. 96 do 98. — Žito — živahnejša kupčija po viših cenah. Prodalo se je veie partije ruske pšenice po f. 9, koruza levantinska stane tor. 6.25. pa je slaba. Tendenca za više cene. — Uspeh — domači f. 51 do 53. — Mast amerikanska for. 45, dunajska f. 50. — Les—skoro popolnoma brez kupčije. — Seno dobro konjsko for. f. 120 do 1-60. Borano porodilo. Borsa jako mlahova, kurzi papirjev so šli te dni Še niž-, mej tem k* so se kurzi valut uzdržali visoko in stanejo Napo-leondori še vedno nad f. 10. dne 16. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 60 kr. Enotni drž. dolg ▼ srebru 81 • 25 » Zlata renta......108 » 35 • 5avst. .... 97 ■ 80 » Delnice narodne banke . . 853 » — » Kreditne df'^ce .... 277 » 25 . London 10 lir steriin . . 125 » 60 • Napoleon.......— » — • C. kr. cekini............9 . 97'/, » Kr. državnih mark ... 5 » 94 • Podpisani nrinanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera recchia it. 8. Trgovino z dežniki z bogato 7(ilogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčmke. 8—21 Giulio Grimm. £83 m Neprodirne proti mrazu in mokroti. Samo 2 for. Novoiznajdene, najboljše gostotkane in gotke BURGER JANKE. Ni nič boljšega, trpežnejšega. cenejšega in prtleznejšega od teh novo iznaj denih praktičnih «Burger» - jank za gospode in dame, dečke in dekle, katere je mogoče ▼dobiti v sivi, ruji-▼i, temno modri in čeni barvi in so bile od vseh oblasti priznane radi. 1. u vitkosti po vsakim telesu» 2. tdrženja istomerne doptote». 3. -nrihranjenia druzih dragih oblačil" 4- V ceno. trpežna, lepa moderna obleka*. Kdor nosi jedno «Bu't.'eri-junko j«-najholjŠe obvarovan za zimo proti mrazu, zategadelj bode gotovo vsakdo rad izdal mali zneznk, kajti s tem varuje lastno zdravje. Jedna janka ali jedne hlače sta nejo samo 2 for. Pri naročitvi je zadostno naznaniti je li je dotična oseba velika, srednja ali mal i. Prodaja in razpošilja proti po&tnemu povzetju samo 1—3 RABINOV/CZ i Beč. III. Hintcrc Zollamtsstrasse 9. T Trgovina A. Mayer-ja z Pivom v steklenicah naprava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportuo iu Bock-pivo v zibojih z 25 in 5 > stekl. 1—32 žele se zalogarji v večjih krajeh. Vrtno poročilo Kava. — Kupčija je postala Se Živahnejša, zarad česar so cene Se zdatno poskočile in j« tendenca za Se viS* cene. Po škodi Človek poštane oprezen, pravi nek star pregovor iu to moralo bi vsem onim su v svarit«1? biti, kateri, namesto da bi, ko se slabo počutijo, si vkupili jpdno škatl jico Švicarskih krogljic po m no uiti izvedenih možeh preiskovanih ter za izvrstne spoznanile, vzamejo kak drug izdelek. Omenjane krogljifie koristijo iz borno; vsaka škatljica (vdobivajoča se po 70 kr. v lekarnah) ima na sebi narejen bel križ na ru Ječim polju in podpis R Br»ndt-a. Učenec in izučeni pomočnik (Cornmh) se takoj v nrodajalnico na deželi sprejmeta. Kje? _ Pove urednik tega lista. Slušajte in strmite! 1S.500 komadov čezramnih rut, popolnoma dovršenih, tudi za največe dame, v vceh 1« mogočih modnih barvah, oivih, rujavih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih. turških itd. sn proda zarad preselitve po for. 1 komad po p>Sinem povzetju odpošilja Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, OberdObling, Mariengasse 31 Poziv čestitemu občinstvu! ČImia volna, tO.OOO komadov sukna za gospode za jesen in zimo. Najceneji komad 4 75 for. najdražji 6*75 for. za. popolno obleko. Sukno j« različno barvno: sivo, temno-sivo, rujuvo itd. takova cena vzbuja začu-denje. Ni torej čuda, da se je 2« prodalo, odkar obstoji moj t prodajalnica, neizmerno veliko blaga iu da sem v prijetnem položaji ro tuko nizkej ceni prodajati blago in ves svet iznenaditi. Kompletna obleka stane najceneja for. 4 75 in najdražja for. ti 75. Sukno je iz čiste volne in še enkrat toliko vredno. Sukno zadošča za suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in najmočnejšimi možu, močno je tako, da je nosi iehko vsak kavalir. Poj a Mtillo t Radi pomanjkanja časa razpošiljavati se ne morejo uzorci. Iz* rečem« pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugsija. Adressa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, OberdObling, Mariengasse 31 v lastiifj hiši. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno diindenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak« leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes. Edini JeruzaloniMkl bul-Kam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce h>tro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdravilnim, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare. katera korenika je poznena zarad nje-n«'gn upodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zaio pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci pnporoSujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenei in VMikej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane HO novcev. 4—3 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni G. B. linri.i, nu Reki v lekarni al Redentore, <». Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Frnn-zoni, v Tominu v lekarni E IJi>liscit. Najboljši papir sa eigaretke 4—3G je pristni LE HOUBLON friiic, fabrik il Cawleyev iii llcurjev \ Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen jo ta papir za cigaretke le, ako nosi vsaki listek /.immko : „L 13 HOUULO^" iu dolnjo zavarovulno marko ter sl-g naturo. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejn* pomoč iu id treba mnopih besedi, da se dokaže njihova i tu , . , čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni olajšajo in prefen-jo prav kmalu najtrdovratniie f.elodf,nt bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na letn/i in na vranici, proti Črevesnim bn^£nini in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zitper beli tok, božjast, zop^r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo namo omenjenih bolezni, t%mpak nas obvarujfjo tudi pred vsako bol«nijo. 53—26 Prodajno se v vseh »lavnih lekarnicah n^ svetu; za naroČbo in pošiljatve pa edino v le-karnici CrittofoletU r Gorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rnvis, G. B. Faraboschi in M Ravaxini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati s« je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. IteSBGUGeSILA posebno«! c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B P'rijeten, krepčalen liker, odlikovan se ilatinl kolajnami in dlpleaiaial na raz-stavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junlperiia oo-munls in diSeSih željiič napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospešuje prebavljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po samahi t grbom m po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov. 17-48-8 Piccoli-jeva želodečna esenca J r*M H/CAHTS. Fac-Simile de l'Etiquette 17 Rai Bkuutt i hfils lekarne Plocoll-Ja «pri angelu n naDunajskej cesti v j u b-IJnni ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme. Itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošiija izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenicah za 1 gld. nove. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust, Gosp Gabr. Picoli-ju, lekarniČarju v Ljubljani. Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili Ljubljana, mesec januar 1884 Dr Emil vitez pl. Storiti, c. k. »ladni B»etOT»l«o in delelno-Banitnet poro8o*ftluc. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečndtie zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me nrosi za jedno steklenico želodučne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajonji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr 100 koščekov 00 kr. 1000 koŠčekov 5 gld. Sallcilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plnčnihi, nrsidm in vmtnim bolečinam, zoper kušelj in bripftvost. škatljica 20 kr. Zeliičnl prani slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kušliu, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrnše- ni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se Zmiraj friŠna dobe v lekarni Gr- P^ioooli-j BL «pri angclu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge skoro v vsih lekarnah Trsta, Primorskega, Istre iu Dalmacije. 4—uO ijHrtLiiiK nrnAivo .KhINoSi* — Izdatno m odgovorni uredni«:: VIKTOK DOLENC. Novi* tisKarna V. DOLENC ▼ Trntu.