Št. 54. V Gorici, v soboto due 14. maja 1910. Tečaj M- Ithajt trikrat aa ttden, in sicer t torftfc, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana': vse leto . . IS K % » . . 10 „ %. „ . . 5 „ -Posamične LievttkL: stanejo-*©v4n*n vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje' izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Oradiščanskem" in dvakrat v .leUu-,rVozoLred železnic*, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnino se ne oziramo. ¦te »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /f. Lavrič. Vr««iništv'o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talofon it, 83. »Gor. Tiskarna" A. GabršSck (odjov. J. FabeT teka in zal. Ne Herostrat, ampak Catilina. Živel je med Grki Merostrutos iz Ep-heza. Hrepenel je po slavi. Kako bi postal imeniten, slaven, da bi še pozni rodovi izgovarjali njegovo ime — take misli so mu blodile po glavi. Ni bil sposoben, napraviti kaj dobrega, nekaj, kar bi ohranilo njegovo ime v dobrem spominu; do nepo-zabnosti pa se je vendar hotel vspeti. Šinila mu je v glavo hudobna misel: zažgati tempelj Artemide, boginje lova. Leta .356. pred Kristusovim rdjstvToni je izvršil svoj nečeden namen. Zažgal je krasni tempelj in ime Herostratos je ostalo ohranjeno v zgodovini. S tem zločinskim človekom primerja >-Gorica« iz kuratorija za zasebno slovensko gimnazijo člankarja v »Soči« z dne 7. t. m., rekoč, da kakor je Herostrat zažgal tempelj Artemide, tako zažiga »Sočin« člankar »novo svetišče, ki bo posvečeno pouku in odgoji naše slovenske srednješolske mladine.« Primera pa ne drži. Nihče noče zažgati svetišča, ker klerikalcem ne gre za nikako resnično svetišče. »Soča« je le pokazala, da takega »svetišča«, kakoršno hočejo zavratni klerikalci, kakoršno so si izmislili na tihem, skrivnostno - sumljivo, ni prav nič treba, ker je država dolžna, odpreti »svetišče, ki bo posvečeno pouku in odgoji naše srednješolske mladine« ter ker so od ljudstva izvoljeni zastopniki dolžni delati na to, da dobimo tako svetišče, ne pa roke križem držati ter klicati ubožno ljudstvo na pomoč, da naj ono s krvavimi žulji da denar za zavod, katerega bi že imeli, ako bi slovenska delegacija na Dunaja v celoti bila »za kaj«. Herostrata nai torej le spravijo z odra, Herostrat se ni prikazal; megle jim je priklical nekdo pred oči. da ne vidijo prav; ko zginejo, spoznajo morda pravo figuro, ki stoji v ospredju tragikomedije.... Živel je med Rimljani Catilina. Leta 108. pred Kristusovim rojstvom se je rodil, umrl leta 62. pri Pistoriji. S temnimi črkami je zapisano ime tega žalostnega junaka v zgodovini Rimljanov. Poln intrig, skrajne zlobnosti, izprijenega srca. poln slavohlepja in egoizma; sposoben za vse, samo da bi njemu koristilo. Postal je tpiacstor, praetor, propraetor, hotel je postati konzul. Ni se bal nobenega sredstva v dosego svojih namenov. Osnoval je veliko zaroto, da bi si s silo pridobil konzulat ter bi neomejeno delal po nagonih svoje tiranske narave. Veliki govornik Cicero pa se je boril proti njemu v svojih slovečih govorih ter ga razkrinka!. Zbral je Catilina svoje podvrženee ter se bori! do zadnjega; padel je premagan pri Pistoriji. Primera, ki drži: Pojavil se je politi-ški naš Catilina, naš politiški aventurier stoji na odru. Čudne zarote in zveze je že zasnoval poln intrig in častihlepja, samo da je vse njemu prav. Akt sledi aktu, čas pa piše njegova dejanja v zgodovino na strani, kjer se bere o trpljenju našega naroda, o njega izkoriščevalcih, ki ga.pehajo v vedno hujšo sužnost. o zarotnikih, ki iščejo zvez, da bi dosegli svoje take ali take namene. Z novo nakano je pristrašil na dan, posadil jo je na napačno polje, da ima drugodi prostejšo roko, in ljudstvo bi mu moralo peti hozano. Ali po celi deželi je bila celo med najboljšimi pristaši njegovimi sprejeta hladno nova misel, ki daj mu strese z ramen sveto dolžnost..... Ni hozane, ampak s Ciccrom nm kliče naše z a v e d n o ljudstvo: Quousque tandem abutere, Catilina, patientia nostra? DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Rihemberg. — Naš »Johanu det* Gros-se«, največi učenjak, ki je prišel ves tenok in suh iz lemenata in še moker za ušesi k nam,-bi rad kar naenkrat vse na svetu prevrgel. Denara ima dosti, ker je služba v Rihembergu imenitna; časa 24 ur na dan na preostajo, prav kakor kokoš, ki znese svoje jajce in potem brezskrbno brska po smeteh in gnojiščih ves božji dan. Svoje talente je posvetil tudi trgovini in ker mu prihaja botega v Brithu premajhna, namerava zidati pri Hruškar-ju novo stavbo, kjer bo sv. botega za vse telesne in dušne potrebe rihemberškim kalinom. Sam Breeelj je prišel blagoslovit temelj in načrte. Tu si bo Johann potem hladil lehko svoje srce, da mu ne, bo treba, kakor sedaj, iskati tolažbe po drugih krajih in gostilnah, kjer se je že pripetilo, da so ga prodajajočega svojo krikavo modrost ven vrgli. Predstavlja si, da je vse ženstvo zaljubljeno vanj, moški pa da se vsi tresejo pred njim, pa se na vse strani in z vsakim kolje in bode kakor spočit žrebec na občinskem pašniku. — Toda njegov vzor in pobratim, njegova desna roka, očka Pavlica mu je zdaj nekoliko zbolel— in tudi botega bo naj-brže vsled tega kaj trpela! Iz Gor. Branice. — One 8. maja se je pri g. Fl. Čehovinu vršila veselica in ples v korist naše prepotrebne družbe sv. C. in M. Upam, da je g. blagajnik podružnice sv. C. in M. iz Šmarij zadovoljen. Pri veselici je pel »Sokolski pevski zbor« iz Trsta. Zbor pa ni hranil svojih zakladov pesuij, ampak pel je tudi po veselici in človek ni vedel, ali bi poslušal petje ali gledal ples ali pa plesal. Poleg »Sokol-skega« pevskega zbora je prišlo tudi mnogo drugih Sokolov: Lepo jih je bilo videti, kako so korakali. Ko vidi človek tako vrsto Sokolov si nehote misli: »Kdor Slovan, ta Sokol«. — Pri vsprejemu je Sokole pozdravil g. Peček, učitelj; odzdravil je g. dr. Slavik, nakar so Sokole okrasile dekleta s cveticami. Dan 8. maj 1910 nam ostane vedno v spominu. Saj ta dan smo tu prvič videli Sokole, ta dan se je tu prvič vršila veselica in ples v korist družbi sv. Cirila^ in Metoda. Le škoda, da ni bilo lepega vremena. Cel dan se je pripravljalo deževati, zvečer pa se je ulilo kakor iz škafov. Da se je vse to tako lepo vršilo, se imamo zahvaliti tukajšnjim udom in udinjam podružnice sv. Cirila in Metoda iz Šmarij. Da je pa gmoten uspeh dober pa gre vsa hvala vrlim Sokolom in »Sokolskemu pevskemu zboru« iz Trsta. Hvala Vam vrli Sokoli, da ste nam pomagali in nas počastili s svojim prihodom. G. Maks Ukmar iz Avbera dal 2 K, ker se ni mogel udeležiti veselice. Iz istega vzroka je podaril 1 K g. Me-scsncl iz Vipave. G. Filip Semič tudi ni imel hudo zavezanega mošnjička. Rado-voljno ga je odprl in pri plesu podaril 20 K.-Iskrena hvala vsem, ki so dejansko ali pa gmotno podprli našo prireditev. Iz kanalskega okraja. V Batali so se vršile občinske volitve 2. maja. Dosti so stale klerikalce te volitve. Zlobni jeziki pravijo, da je moral nekdo zelo globoko seči v žep. Vkljub temu pa nič ne bi opravili, če bi ne /.bob-nali iz.petih občin volilce skupaj. Kajti še tako je šlo za par glasov. Vse jim je prišlo na pomoč kar čuti in simpatizuje z »analfabetsvom«. G. nadučitelj Rustja je dobil kakor nalašč dopust od okr. šolsk. sveta, da je agitiral in zdražbaril mirne ljudi. Za razne posete v Kanal in drugod (po pooblastila) nima revmatizma, za poučevanje v šoli pač. Tudi veleznani župan grgarski je pripeljal svojo ponižno čredo kimoveev, ker je šlo za »sveto« vero in za analfabetstvo. (Namreč do sedaj je žu~ pauoval tu človek, ki se je podpisaval samo s križem). Predla jim je huda; zato jim je moral poslati pooblastila g. Zega, načelnik cestnega odbora, kateri pomaga graditi našo cesto tako pridno, da je že gotova na--------papirju ter s tem priskočiti na pomoč »podpisov križevcem«. Toda vsa njegova in g. Malniča pomoč s pooblastili ne bo pomagala nič, kajti odposlal se je na pristojno mesto rekurz, katerega rešitev bo odločevala slavno bat-sko zmago. — »Kredikal'„«. \ Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Ju le S Verne. —- Prevel 0. I. (Dalje). »I seveda, prijatelj; varalo nas je z ozirom na velikost in razdaljo! pouzročilo je, da smo videli medveda v lisičji koži! Tako so se že večkrat napopali lovci v sličnih okoliščinah. No, za to se imamo zahvaliti svoji domišliji!« »Presneto,« reče Johnson, medved ali lisica, jedli jo. bomo "vseeno. Odnesimo jo.« Toda ko hoče Johnson naložiti žival na svoje rame, vzklikne: »Joj, to je pa še hujše!« »Kaj pa je?« praša doktor. »Poglejte, gospod Cla\vbonny, ta žival ima verižico okrog vratu!« »Verižico?« se"začudi doktor in se nagne k živali. In res je gledala iz bele lisičje kožuhovine na pol obrabljena verižica; doktor je menil, da je na njej vrezan kak napis, prijel jo je in odtrgal od vratu, na katerem je morala biti dolgo prikovana, kakor se je videlo. »Kaj pa naj to pomeni?« vpraša Johnson. »To pomeni, da smo mi ustrelili lisico, ki je stara več kakor dvanajst let, lisico, ki jo je bil leta 1848. ujel Jakob Ross. »Je-li mogoče?« vzklikne Bell. • »O tem ni dvomiti; meni je žal, da smo to ubogo ži- ; val usmrtili! Jakob Ross je za časa svojega prezimovanja prišel na to misel, da je ujel silno veliko množico belih \ lisic; prikovali so jim .okrog vratu bakrene verižice, v katere so vrezali napise, ki so naznanjali, kje se nahajata njegovi ladji K n t r ep r i s e in I n v e s t i g a t o r, kakor i tudi zaloga živil. Te živali obletajo silno razsežne kraje pri iskanju živil, in Ross je upal, da lahko katera pride v roke temu ali onemu udeležencu Frartklinove ekspedicije. S tem je vse pojasnjeno, in ta uboga živalica, ki bi bila lahko ljude?n dveh ladij rešila življenje, je po nepotrebnem^ postala žrtev naših krogelj.« »Pri moji veri, da je ne bomo jedli,« se roti Johnson! sploh pa dvanajst let stara hsica! Na vsak način pa moramo shraniti njeno kožo v spomin na ta izvanreden slučaj.« Johnson je zadel zver na svoje rame in vsi so se napotili k ladji, ravnaje še po zvezdah. Sicer pa njihov izhod ni bil čisto brezploden, kajti ustrelili so več parov Ptarmiganov. Na povratku k Fonvardu so zapazili neki pojav, nad katerim je doktor kar ostrmel. Zvezde so se jele utrinja-t>, kakor bi deževalo; videlo se je na tisoče belo svetlih utrinkov kakor plamen, ki nastane, če se zažge cela vrsta umetno razstavljenih raket; in to vse se je vršilo pri bledem luninem svitu. Oko se ni moglo utruditi, ki je občudovalo več ur trajajoč pojav. Sličen pojav so opazili tudi na Groenlandiji leta 1799. To je bil pravi slavnostni dan, ki ga je priredilo nebo v tej puščavi. Doktor je po svoji vrnitvi na ladjo celo noč opazoval, kako se je vršil pojav, ki je izginil šele okrog sedme ure zjutraj ob popolnoma mirnem ozračju. XXVI. Zadnji košček oglja. Medvedom se čdločno ni dalo priti do živega; pač so ustrelili naslednje dni, 4., 5. in 6. novembra nekaj morskih psov, zlasti ker se je mraz zmanjšal, a začelo je kmalu zopet neznansko hudo mesti, da ni bilo mogoče ladje zapustiti; veliko je bilo truda, da so zabranjevali vlažnost. Koncem tedna se je nabralo v kondenzatorjih po več korcev ledu. 15. novembra se je vreme zopet spremenilo in temperatura padla do — 31", tako da takega mraza do sedaj še niso občutili. Ob mirnem vremenu se je še tudi ta mraz dal prenašati; druga pa je pela, če je veter pihal, da je kar brilo okrog ušes. Doktor se je žalosti 1, da je bil tako zaprt, kajti lahko bi bil napravil kak izlet, ker je veter sneg tako strdil, dal se je dalo po njem popolnoma dobro hoditi. Značilno pa je, da se človek vsled hudega mraza hitro zasope pri delu, tako da ni mogoče opraviti četrtino dela kakor sicer; železnega orodja tudi* ni mogoče prijemati in če ga kdo iz neprevidnosti prime, občuti strašno bol, kakor bi ga speklo, in koščki kože ostanejo na neprevidno prijetem predmetu. *' Ker je bilo moštvo popolnoma navezano na ladjo, je imelo ukaz, vsak dan po dve uri se sprehajati na pokritem krovu, kjer se je smelo tudi kaditi, kajti v skupni sobi je bilo to prepovedano. (Dalje^pfide.) Iz goriške okolice. Iz BHJ. — Kakor čujemo, so nekateri v gostilni priSolerjuse nahajajoči gostje izzivali tri br. Sokole iz Crnič, ki so prišli nič hudega-sluteč 5. t. m. v krčmo.-Svetovali bi jim, naj bi raje potolažili ona dva klerikalna petelina, ki jima je menda prihod Sokolov razburil vročekrvno staro kri, da sta se kmalu pograbila. Res škoda, da ne morete živeti brez škandala. Ce mislite, da vemo malo, vam naznanimo z mirno vestjo, da lahko polnimo predale časopisov cel mesec s precej pikantnimi novicami iz vaših vrst. Toliko za danes o tej stvari. Po noči med plesno zabavo so nam ukradli neznani frkolini vi-.* jake pri bradljah, in sicer so pobrali na , naše začudenje kar štiri, tako, da nam ni mogoče začasno telovaditi. Hvala jim! — I Sokol. 1 Iz sežanskega okraja. Javni ples priredijo fantje v Samo-torici dne 29. maja v gostilni g. Radovi-ča. Svirala bode godba iz sv. Križa pri Trstu. V slučaju slabega vremena se vrši eno nedeijo pozneje, dne 5. junija. Občni zbor podružnice družbe sv. C. in M. v Št. Andrežu se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 2. popoldne v šoti. katero im» prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi tistii. kroglicami in grenCicaai. Cen» orig. škatlje K2- Fonatejanle se sodniško »slednje. Opozarjamo na Sokolsko slavnost v Mirnu. m ioHo-vo Franc, liani« i« sil ta ribanje iftota. — Bolečine olajšujoče ia okrepčfljoče at»-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrete. O, 1r. steklenica K. rSO Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna k MOU, c. in kr. dioini lalolnik, Dunaj, TncHanben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoii. Družba sv. Cirila in Metoda. Goriška moška In ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredita svojo letošnjo veselico dne 5. Junija v prostorih pri »Zlatem Jelenu«. — Letos praznuje družba-sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 25-letnicp svojega obstoja. Koliko viharjev je že družba prestala v tej dobi, koliko napadov na našo rojstno zemljo je odbila, koliko spečih sinov in hčera prebudila in koliko mlačnih ogrela! Število njenih sovražnikov je najiepši dokaz o njeni važnosti in pomembnosti za slovensko stvar. Ona je najboljša zaščitnica, dobri genij našega naroda. Da pa bo rao» gla družba še nadalje obstati, procvitati in uspešno delovati in braniti naš narod, potrebuje naše ljubezni, ne v besedah, mur-več v dejanjih. Podružnice so njene hčerke in na te se v prvi vrsti oslanja. Spo,-dobi se, da o tej priliki položi vsaka podružnica kak dar na oltar domovine, ki naj bo priča naše ljubezni. Pač žalostno bi bilo, ko bi morali še učiti, k«ko naj vrši verni sin in hči svojo ljubezen do rodne matere. Lep bodi dar, ki ga pokloni otrok |svoji materi! Družba je snupiia last nas vseh, zato je vsak dolžan nekaj, žrtvovati. Dosti in preveč našega sveta je že požrlo nenasitno tujčevo žrelo, ne pusti-, mo, da bi se Slovenci še nadalje utapljali v tujem morju. Vsak. daruj po svoji moči. Goričani, 5. junija naj nihče ne izostane od veselice, komur utripa še rodoljubno srce v prsih. Moška in ženska podružnica storita, kar bo mogoče, da ne pojde nihče nezadovoljen od veselice, da bode program mnogoličen in zabaven. — Naše goriške dame pa prosimo, da bi darovale za bufet kaj peciva in jedil. Odbor. Ženska podružnica družbe »Sv. Cirila in Metoda« v Pevmi »Pri Mostu« priredi dne 29. t. m. veliko vrtno veselico z predstavo »Cigani«, malomestna šaloigra v treh dejanjih, spisal Fran Govekar. Veselica se vrši v prostorih pri g. Maražu »Pri Mostu«. Začetek ob &/2 popoldne. Svira vojaška godba c. k. pešpolka št. 47. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 5.-nabral v veseli družbi g. Andr. Kante iz Velikega dola. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Jož. Bavdaž je poslal iz- Kanala 10 K vsled ugodne poravnave. Fr. Lavrič, železn. re-vident v Gorici, je dal za maj 1 K. — Na račun mesečnine je prišlo 46.20 K. Gospoda, ki želi bivati čez počitnice na letovišču y Tolminu, naj se blagovoli obrniti na podpisani odsek, kateri daje brezplačno informacije glede" stanovanj. Za odgovor je priložiti znamko za 10 h. Odsek za ptujski promet v Tolminu. Kako odgovarjajo iz kuratori;a zasebne slovenske gimnazije. — V torek je priobčila »Gorica« uvodni članek, ki vsebuje te-le klerikalne cvetke: »novodobni Herostrat«, »malopridno pero«, »zalega, katera se bo morala zatreti«, »brezvestno slepari »Sočin« hujskač«, »predrzni far-bar«, »slepilec«,......Odprli so sloveči klerikalni »Schimpflexikon«, ko so čitali v »Soči« čisto miren in stvaren članek brez zadiranja v kako osebo, pa so bruhnili na dan z zmerjanjem, ker stvarno ne morejo odgovoriti. Zmerjanje jih najbolj znači. In ti zmerjajoči klerikalci hočejo nam postaviti srednjo šolo v Gorici! Lepa šola bi bila to! »Ali pa se bo morala ta zalega zatreti......»Gorica« imenuje v članku >-Novodobni Herostrat« naprednjake zalego, katera se bo morala zatreti. Govori o zagrizenih in zaslepljenih strankarjih, ki so zalega, katera se bo morala zatreti. — Tako pišejo klerikalni možje iz kuratori-ja zasebne slov. gimnazije po »Gorici«. To je skrajna impertinenca! Poleg te im-pertinence pa potem čisto mirno zahtevajo, da naj naprednjaki dobro podpirajo njihovo početje, da bi poročali: »zale-g a« je darovala toliko in toliko za zasebno slov. gimnazijo. — Naprednjaki, zapomnite si to: Nesramni klerikalci imenujejo Vas zalego, ki se bo morala zatreti. Tako pisarijo po »Gorici« razni c. kr. uslužbenci. Skrajno infamno! Naprednjaki, dajte klerikalcem na to podlost odgovor, kakoršnega zaslužijo: niti vinarja v klerikalne namene! Kolone bodo farbali dne 22. t. m. v Vipolžah pri Skolarisu. Poročali jim bodo klerikalci o »vspehih« dosedanjih konferenc za rešitev kolonskega vprašanja. Ker ne povedo resnice kolonom, jo povemo mi: da so največji nasprotniki rešitvi kolonskega vprašanja Gregorčičevi zavezniki, laški liberalci, ter da slovenski klerikalci tudi nimajo nikake resne volje za povoljno rešitev kolonskega vprašanja. — Kolon, trpi in voli klerikalno, 10 je njihova maksima! »V politiko se ni vmešaval, pač pa je kazal vedno in povsod, da je pristaš S. L. S.« — Iz Tolmina je odšel davkar gospod Ukovič. Za njim pretaka solze »Primorski List«, da se mož ni vmešaval v politiko, ali kazal je vedno in povsod, da je pristaš S. L. S. To mora biti posebna umetnost: nič se vmešavati v politiko, vendar pa povsodi kazati svoje pristaštvo S. L. S.! Če se uradnik n;a deželi res ne umešava v politiko ter kot tak ne kaže pristaštva ne za eno ne za drugo stranko, ga že imajo za liberalca; če pa se pokaže, da bi imel simpatije za napredno strarcko, pa ga ob prvi priliki opljujejo v svojih listih in mu skušajo škodovati, kjer morejo! Izgledov je dosti! Proti temu je najbolje sredstvo to: da se napredni uradniki nič ne bojijo javnosti, kakor se je ni bal davkar Ukovič, da je pristaš S. L. S. Jednaka pravica za vse! Smo mislili, kaj bo, kak velikanski dar je dal? klerikalna »Centrifuga« za zasebno slov. gimnazijo, ko je naznanjal posl. Fon na shodu kmečke zveze v Gorici, da je ta posojilnica že podprla gimnazijo ter dala velik prispevek. Sedaj pa smo čitali, da je namenila borih 1000 kronic! Suša! Baharija pa velikanska! Izpod Krna. — »Prim. List« prinaša dopis izpod Krna, ki toži, da ni sena, trave še malo, živina se bo morala postiti; po poštne pošiljatve morajo sami v Kobarid. »Malo skrbijo za nas, od celega sveta zapuščene. Pač pa se nas spomnijo, kadar imamo kaj plačati«. — Tako toži Gregorčičev volilec! Ima prav; je res tako. Malo skrbi Gregorčič za svoj star vo- lilni okraj; spomni se jih le takrat, ko treba volilcev. da ga zopet volijo, ter kadar treba-kaj plačati v samopašne klerikalne namene! Naj ga le še volijo, bodo vedno bolj tožili! Zadnji »Primorski List« se je zopet enkrat zagnal v »liberalna« društva. Pravi, da so člani »liberalnih« društev surovi, nedostojni in neolikani. — Od kod kar naenkrat tako velika skrb in taka pozornost od strani »Prim. Lista« napram »liberalnim« društvom? Za ta društva temu listu ni treba mnogo skrbeti, ona vr-še že sama svojo začrtano si r Jogo. »P. L.« naj raje pove svojim bravcem, kako je zaplesal član nekega »kat. izobraževal- * nega društva« pred kratkim 300 jajc t. j. 18 K, ako računamo jajce po 6 v. Toliko denarja stane približno vstopnina k pk!« v dunajskem rotovžu, kjer plešejo sa».i dunajski krščanski socijalisti. Ali naj navedemo še nekatere čine drugih članov drugih »kat. izobraževal, društev«, čine, ki kažejo vse drugo prej kot pa dostojnost in oliko, torej »Prim. List«, pometaj pred svojim pragom in potem se pojdi prepričat, kako čist je drugod prag! Pazite na zaplenjeni narodni kolek. — Opozarjamo ponovno, da je črni narodni kolek, v spomin 20. septembra, zaple-n j e n. Pošte odstopajo pisma in dopisnice s takim kolekom — državnemu p r a v d n i š t v u, ki na to mora krivce zasledovati. Zadnje čase je tudi v Gorici veliko takih slučajev. Ljudje imajo sitnosti in neprilike! Pozor! (Dalje v prilogi). Ženitvena ponudba. 30-leten urar z dobrimi spričevali, ki je posloval dosedaj kot preddelavec, išče v svrho ženitve mlado gospodično, ali vdovo brez otrok, ki bi imela približno 6000-8000 kron dote. Doto se porabi za nakup dobro-idoče urarske trgovine v Gorici. Ponudbe je pošiljati post. rest. Gorica 3 pod šifro: »»Ui-ar". — Za diskretnost se jamči. Lepa prilika za peke. Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pcknrijo se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pekarija je hroz konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku 1. Protnerju, trgovcu na Bledu. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseinejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravoejie inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je inanjSili trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in peto v inejtu) nihče ne pozna, ker mkjer ne iiiserirajo. Skoda ni majhna. Učenca za sedlarsko obrt {g^rJl™ ski mojster v Goi'ici na Kornu .št, 11. Dobroi&ča Drivnica S &*S"SL& c. kr. okrajno glavarstvo, obstoječu že več let, se proda takoj po ceni radi družinskih razmer. Naslov pove naše upravništro. Lep pisalni pult pripaven za kakšno • pisarno, se proda po nizki ceni. Naslov pove upravniStvo. Ugodna prilika za nakup! SekjftIOT*Sffi vsled povodnji, mi je poverila v razprodajo ve«'; tisoč kosov krasnih flanelastih odej, najnovejših nzoreev in lepe barve. Odeje so robljene s svilo. Madeži od vode so prav neznatni. Odeje so po-rabne za vsako gospodinstvo. Dolžina 180 cm. Razpošiljam po povzetju 3 kose lepih zarobljenih odej za 10 K, < kose, brez obrobe za i I K prav finein lepe 4 kose 12; šivane odeje z vato, krasno blago, 2 kosa 14 K. Barve so: svetlo-rdeče, in višnjevo. R. Rekera, iinitelj hotela v Bolnice, Češko. Dr. I. Eržen zobozdraunik = flOR.ICI = Jas. Verdi fekaliSEe šteo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlaie mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob, Plombe vsake vrste. Ordinira o svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. nre pop. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravijah na Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobravijah, Skriljah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izboroega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumeutom. Dobiva se od 5G lit. naprej po jako zmernih cenah. Razpis dražbe. Podpisan • županstvo razpisuje zmanjševaluo draž o za zgradbo novega »obč. Doma« v Vrtojbi. Sklicna cena je 22.478 K 24 vin. Načrt, prevdarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v lu-kajšnem uradu v navadnih urah. Sprejemajo se le pismene po^ nudbe (kolek 1 K) s katerimi treba vložiti 5 od.slotno varščino. II k za vlaganje ponudeb poteče dne 1. junija 1010. ob 10. uri predp. Županstvo v Vrtojbi dne 14. maja 1910. Hiša na prodaj. V Rožni dolini pri Bajti št. 07 je na prodaj lepa. enonadstnopna biša j s prostori za trgovino, d voliščem in lepim vrtom. V 1. nadslr. so 4 prostori. — Hiša je ! še davka prosta. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel 0Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. -—Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. friloii „SMi" ti. M. z in 14. mji MM. Za kmeta slaba poročila, za gospode nunce pa dobra prinašata »Gorica« in »P. List«. Tožita v dopisih in domačih vesteh kako da se kmetu slabo godi, zajedno pa naznanjata, da se godi gg. nuncem vedno bolje. Povišana kongrua! Vesela vest za gg. nunce! Vlada Je povišila kongruo vikarjema v Pliskovici in Velikemdolu.— Zakaj? Ker sta dokazala, da nisti duhov-nij\43 km^pdd^ljenj- q4 Trsla^e^aj^piU povi^alo/Mov^ift^^e^ne^i^aooO duš"'' kongruo na K 1400. Potem še posebej o-pozarjajo, naj se oglasijo prizadet}. No, no, glejte, glejte, kako lepo skrbijo »za'—' svoj žep! Kmet, plačaj! • Braniški. kurat Smltf po*p1suje v »Pr; L.« slavnost Marijinih hčera v Gor. Bra-nici. Ko je najbolj gin jen- in zamaknjen v Marijino družbo, udari po »braniški rosi* kot pristen oznanjevalec ljubezni do bližnjega. — Kaj, ko bi priporočil Materi božji tudi tistega braniškega mistiiikator-ja listov, za katerim se on vedno oglasi! Morda bi mu ne škodovalo«! Ali ga kaj pozna? Izkaz o deželnih podporah je priobčila »Gorica« ter ga razpošilja okoli. Na klerikalni švindel pride primeren govor. Klerikalci nesramno farbajo z^ izkazom. Odbili so n. pr. kar tebi nič "meni nič 100.000 K za furlansko železnico; za železnico v gorah so tako svoto seveda prišteli. Ce prištejemo le to svoto, imajo Lahi že 100.000 K več podpore. Odgovor dobijo po zasluženju. Pogumen orožriiški štražmešter. — Dne 9. t. m. se je pripetila v Pulju v ar-zenalu eksplozija. Ko so delavci opazili, da se kadi, so tekli ven, jednako iz drugih prostorov. Orožuiški stražmešter Er-nest Filipič, naš rojak, je.skočil v goreči magazin ter zvalil ven še 2 soda bencina. Ko je stopil ven, je nastala eksplozija, ki je vzročila g. Filipiču opekline po životu in glavi. Prenesli so ga domov. G. Filipič, kateremu gre hvala in priznanje za pogumne korake, je prepreči! še večjo eksplozijo, ki bi bila lahko prava katastrofa. Krščanska načela zagovarja »Prim. List«; pa se mu vendar tako slabo godi, da milo prosi somišljenike, da naj agiti-rajo zanj — če ne ga nekega grdega dne vzame vrag z vsemi »krščanskimi načeli« v-red. Zopet pravi, da se bori že 18. leto, pa da se hoče še bojevati za krščanska načela — dokler mu ne sne naročnikov novostrujarski list, ki se tudi bori za »krščanska načela«, pa po svoje, ker imajo klerikalci več vrst »krščanskih načel«. — »Prim. List« bi storil bolje, če bi se ne zaletaval v »Sočo«, saj ta mu nič noče, nevarni so mu novodobni krščanski od-rešeniki pod klerikalnim praporom! Kobilce. — Najprvo so se pokazale na Krasu, kjer so povzročile lani veliko škodo. Nato pa so se začele pomikati tudi v Vipavsko dolino in res jih je sedaj na nekaterih krajih že polno. Lani so uničevali kobilice na Krasu tudi šolski otroci pod nadzorstvom učiteljev, deželni odbor je bil posla' par kmetijskih uradnikov na Kras, letos pa se ne čuje še nič o pokon-čevanju kobilic, dasi se je v deželnem zboru sprejelo posebno podporo v ta namen. Laški liberalci v deželni hiši menda čakajo, da prilete kobilice tudi v Furla-liijo, potem bo pa vse na nogah v svrho pokončevanja kdbilie pa v Furlaniji, ne med Slovenci. Kaj delata Berbuč in Stepančič?L Učiteljsko društvo sežanskega šol. okraja vabi uljudno vse svoje p: n. gg. ude, udinje in prijatelje šolstva k občnemu zboru v Sežano, v četrtek dne 19. t. m. ob IQ. predp. Dnevni red: L Predsednikov nagovor. 2. Letno poročilo: a) tajnika: b) blagajnika; c) socj. odseka. 3. Referat »Morala in pedagogika«, poroča tov.ca g. B. Eppich. 4. Volitev odbora in zavezine delegacije. 6. Glasbene vaje. Ob Mizarsko zadrugo v Solkanu in ob hotel »Sudbahn« v Gorici se je morala obregniti » "'orica« v torek, ko je pisala o znanem »poučnem potovanju«; češ, ali je kriva zveza, da si niso mogli ogledati »Mizarske zadruge« v Solkanu? Obregnila se je ob »"Siidbahn«, češ, da so tam občudovali požrvovalnost Slovencev, ki Plačujejo ogromne svote za to podjetje...... Tisto poučno potovanje sploh ni imelo namena, da bi si ogledali kako slovensko reč, ker tega ni hotel Pajer, ker to za-branjuje zveza! Prav pa bi bilo "seveda, da so si ogledali v Solkanu mizarsko obrt, da bi .bili videli, e pošten človek niti obesiti ne more, m mi molil utrgano vrv pod nos. Svet je redarjem še preveč pošten in ti si glede svojega soseda gotovo na krivi poti.« »Ne in ne! Le poslušaj! Moj sosed je samosvoj, nima nobenih prijateljev ...« »To ni niti policijski prestopek!« »Ker noče imeti prijateljev! Nima nobene službe.« • »Najbrže je bogat« »Seveda, toda vkljub temu vedno doma in dela. Odkod njegovo bogastvo? — ; Njegov oče je bil krojač.« »Mogoče je bil njegov ranjki stric milijonar v Ameriki.« »Ko ti povem vse, te bodo kmalu minili ugovori. Le poslušaj dobro! On ima fotograf ičen aparat. Zakaj?« »Najbrže fotografuje!« »Že prav. Toda kaj vraga fotografuje, ko ne zapusti skoraj nikdar svoje sobe? In on dela navadno po noči. Ob dveh, treh ga še slišim nad sabo«. »Ne bodi čuden, Peter! Z izdelovanjem fotografičnih slik si pač prihrani posebno »camero obscuro«. »Kaj pg porečeš na to razkritje? Pred . tremi dnevi sem govoril tako bolj slučajno z njegovo gospodinjo. Pravila mi je, da je njen gospod Hijacint Strganšček mlad učenjak, da se ne pusti motiti pri svojem delu od nikogar in da ima vse svoje stvari zaprte v težki železni skrinji, katere se niti gospodinja ne sme dotakniti. Na njegovi mizi je vse polno steklenic z raznimi kemičnimi tekočinami. Ko sem zadnjič kupoval v mirodilnici nove za- Ha, ha, ti si gotovo uverjen, da imaš nad sabo prefriganega ponarejalca bankov cev. To ti rečem, bodi previden s svojimi sklepi, ne zaupaj nobenemu svojih izvajanj, ker se zna zgoditi, da te prime tvoj nedolžni sosed nad tabo radi obrekovanja. Kdor je bil toliko let pazljivo oko postave kakor jaz, si je vstvaril vse drugačno mnenje o človeštvu. Sedaj pa moram iti. Hvala za gostitev! Glede soseda pa ublaži svojo uničevalno sodbo. Da si mi zdrav!« Počasnih korakov je zapuščal Ivan Petelin, c. kr. redar v pokoju, sobo svojega prijatelja. Njegov zaliti obraj, njegov obseg v pasu sta pričala, da niso pustili napori v redarskem poklicu nobenih slabih posledic in da ni bilo iskati vzroka njegovi počasni hoji mogoče v putiki, trganju ali v premrznjenih prstih, pač pa v veliki teži, katero sta morali prenašati nogi. »Hinavec!« Ojstra je bila beseda, katero je izustil gostitelj za svojim odhajajočim prijateljem. Dobro, da je ta ni več slišal, ker bi bilo potem konec njunega iskrenega prijateljstva. »Starega finančnega stražnika ne boš prekanil. Imel sem opravila svoj čas s tihotapci, ki so bili še bolj namazani kot si ti, doslužcn redar. Sicer je pa redar s takim mnenjem o človeštvu za muzej. Stavim svojo glavo, da me je hotel odvrniti moj dragi prijatelj od mojega sumničenja edino le radi tega, da bo sam nemoteno opazoval mojega soseda. Pohvalo, katere ni dobil tekom svojih službenih let, si hoče sedaj prislužiti. Nič ne bo, dragi Ivan, jaz čuvam tu in jaz sam hočem rešiti državno kovnico tako nevarne konkurence. S svojim prenaglim odhodom si izdal, Ivan, svoj namen. Lovor, prijatelj, ti ne uteče, ako si ga sam vzameš iz zajčje na-make.« Ironično se je nasmehnil Rožnik in izpil svoj kozarec. Jezil ga je zahrbtni namen njegovega najboljšega prijatelja. — Sklenil je še natančneje opazovati svojega soseda. Oškodovana država je zahtevala od njega največjo pozornost čez dan in po noči. Rožnik se je zavedal v tem trenutku velikih državljanskih dolžnostij in se čutil na pravem mestu. Toda tiho! Kaj se je zgodilo v tretjem nadstropju? Stol je pade! in nekdo je letal kakor besen po sobi. Ne, to ni bila več hoja, to je bil že ples. Tudi vesela pesem se je slišala. Ali je povabil učeni Strganšček celo družbo sokrivcev na domačo zabavo, da praznujejo jubilej petdesetega posrečenega bankovca? Vse mogoče! In Rožnik je čutil, kako upira celo človeštvo radovedno vanj oči, kako nestrpno čaka, kaj bo počel v tem novem položaju. Spoznal, je, da je prišla prava ura, da ne gre odlašati niti minute — in človeštvo se ni motilo v vpokojenem državnem uradniku in vrhu vsega Še doslu-ženem finančnem stražniku, ki je letel kakor kak dvajsetleten mladenič v tretje nadstropje. »Dovolite, da vas objamem!« S temi besedami je stisnil Hijacint Strganšček vsega zasopenega došleca na svoja prša. Vsaka mišica na obrazu je izražala veselo razpoloženje in celo objem je bil premočan za tako nežna prša in za tako suhi roki, kakoršni je imel učenjak. »Oprostiti mi morate nenadni izbruh moje sreče! Dokler niste prišli vi, so trpeli stoli in knjige. Dva tedna sem se mučil. Uspeh ni izostal. Slava meni!« Z rokavom si je obrisal potne srage raz svoje čelo, v očeh sta se. mu pa zasvetili bliščeči solzi. Sta li bili solzi sreče, solzi naudušenja, slabe vesti ali hipne blaznosti? Zaman je-ugibal Rožnik, logika ga je zapustila, pametne misli so mu pa stavkale kakor nalašč v tem najvarnejšem trenutku. »Sreča,* veste, dragi neznanec tako 6mami človeka, da pozabi na glavna pravila olike. Jaz sem Hijacint Strganšček in se bavim«..... »Že vem, že vem, s 5imsertah vse mogoče bacile. Ta bacil n. pr._ provzroča jetiko, ta davi-co, ta zopet legar, ta vramčni prisad, ta kolero«___ . »Oprostite, gospod Strganšček, da sem vas motil. Mudi se mi na postajo. Svojo hčer na Krasu bi rad obiskal.« »Nič se ne bojte, tako daleč vam zopet ni treba pobegniti pred mojimi bacili. Omeniti sem le hotel, da poznamo o vseh teh bacilih njihove učinke t. j. bolezni, le o svojem bacilu ne vem ničesar. Zato ga pa tudi še ne morem krstiti. Poskušati moram ž njim najprej na malih živalicah, miših, kuncih, potem pa, ako bo treba in ako bo zahtevala veda, na samem sebi.« ' »Nikar ne mislite, gospod Strganšček, da se bojim. V resnici moram odpotovati, dasi bi rad še poslušal vaše zanimivo predavanje o bacilih in posebno še o vašem novem bacilu. Zanimali me bodo vaši nadaljni poskusi o učinkih in o priliki se že zglasipt pri vas. Do tedaj pa ostanite zdravi, želim vam mnogo uspehov in na-svidanje!« m kakor da >bi ga lorito; cela armada najnevarnejših bacilov, je letel vpokojeni finančni stražnik po stopnjicah, hitel mimo svoje sobe, prevrnil v prvem nadstropju deklo s polnim škafom na glavi, sedel na električni tramvaj in prispel drugo jutro ves bolan k svoji hčeri. Dva dneva je iežal v postelji. Mešalo se mu je in da se mu ni bilo stanje izboljšalo, bi bila poslala skrbna hčerka tretji dan po zdravnika. Okreval je. S slastjo je prebiral vsak dan došle časopise, pričakoval vedno novico, da je izbruhnila v mestu velika, še neznana, grozna epidemija, kateri sta že podlegla Hijacint Strganšček, znani učenjak in vpokojeni redar Ivan Petelin. Ko le ni hotelo biti take vesti v listih, je bil Rožnik še bolj prepričan, da razsaja kužna bolezen po njegovi ulici, po celem mestu, Češ, listom je bilo prepovedano pisati o tej 'bolezni, da se ne bega preveč ljudstva z netočnimi poročili. Bati se je bilo, da vrže bojazen pred bacili Rožnika zopet na posteljo. Čas, najboljši zdravnik za marsikatero bolezen, je ozdravil tudi Rožnika. Strah: je izginjal in njegovo mesto je zasedala polagoma radovednost, k»j je z bacilom, kake uspehe je že imel učeni Strganšček, kako ime dobi novi bacil. Ker je bil navzoč že pri rojstvu novega bacila, bi bilo pametno, da bi prisotsvoval tudi njegovemu krstu. Slednjič ga je bilo pa tudi sram, da je bil pobegnil z pozorišča, dasi je imel krasen vzgled skrajne vstrajnosti v učenjaku samem, ki je hotel še celo sebe žrtvovati v korist celemu človeštvu. Kar pa lahko stori učenjak, to lahko ttori tudi vpokojen finančni stražnik. Saj so tihotapci, katere je lovil svoj čas, za državno telo isto taki škodljivci, kakoršni so bacili Človeškemu telesu. Ta enakost je slednjič prepričala Rožnika, da mora iti v mesto, naj se zgodi karkoli. Z junaškim srcem je potrkal na znana mu vrata Strganščekove sobe. »Noter! A vi ste, gospod sosed! Kako vam je kaj prjjal izlet na Kras k hčeri? Jaz sem pa ta čas imenitno izkoristil. Bacil, vbrizgan pod kožo malini kuncem, ni imel nober ih posledic. Spoznal sem, da ni nevaren življenju in danes sem si sam vbrizgnil nekaj bacilov v kri. Po vseh obredih učenjakov že lahko krstim ta svoj bacil. To steklenico izprazniva! Novemu bacilu bodi ime: Bacilus eloquentiae t. j. bacil zgovornosti! Bolezen, katero provzroča, je namreč zgovornost, ki ima r?-zne stopnje. Pojavlja se v prvem času le v presledkih, pozneje postane stalna in skoraj bi trdil, neozdravljiva. Nalezljiva je kakor vsaka druga, ki ima svoj izvor v bacilih. Toda najlažje se prepričate sami. Sedaj me napada! Že čutim! Poslušajte: Dragi gospod sosed! Od severa, od juga, od vzhoda in od zahoda pritiskajo neusmiljeni sovražniki naš mali narodič ter ga hočejo uničiti. Podobni so bacilom, ki prete od vseh strani človeškemu telesu. Človeško telo se jim pa ubrani edino le s svojim dobrim ustrojem, s svojo zdravo notranjostjo. Ako so pa glava slaba, srce bolno, pljuča načeta in želodec pokvarjen, si dobe bacili vhod v telo, kjer pričenjajo svoje pogubonosno delovanje. Isto tako je z našim narodom. Bratomorni boj divja povsod, glava, srce, pljuča in želodec so si vedno v laseh, sovražnik se priklati med nas in grozi nam narodna poguba. Naša ljuba domovina, naš ljubi narod, srčno kri bi radi prelili zate, samo da bi ti vstalo izza nrdečega morja naše krvi žarko solnce boljše bodočnosti, po kateri že toliko časa hrepeniš kakor hrepeni žejen jelen po mrzli studenčnici. Mi moramo rešiti svojo domovino vidnih in nevidnih sovražnikov, zato se pa moramo združiti vsi, ki smo dobre volje, kojih srca še vedno bijejo za vzvišene ideale, v krepko četo, katera mora fcrez ozirov o-znanjevati veliko nevarnost, v kateri tiči naša ljubljena domovina in v katero sojo spravili naši narodni sovražniki od severa, od vzhoda, od juga in od zahoda. Priti mora našemu narodu boljša bodočnost in tej bodočnosti napijem! — Nekaj mi je koj bolje, odleglo mi je. Vidite, dragi gospod sosed, tako deluje ta nova- bolezen!« Nestrpno je pričakoval Rožnik, da^ neha Strganšček svoj 8Wor^|«$LJgo;'* se je, vstal in za 3TJK Izvozni trg v Gorici bo otvorjen 18. t. m; Okrajna posojilnica v Kobaridu, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Iz računskega zaključka za XIV. upravno leto 190?. Posojilnica uraduje vsako nedeljo od 8. do 10. ure zjutraj in od 2. do 4. ure popoldne in vsaki četrtek od pol 8. do . 11. ure zjutraj. Ta dan se sprejemajo vloge, prošnje za posojila, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa, izstopa in odpovedi, izplačujejo vloge, obresti in posojila in dajejo pojasnila in pravila. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni član zadruge, ter se obrestujejo po Ax/Zfc. Od posojil, katera dobivajo te člani, se zahteva;.. 5l/2% obresti na osebni kredit, 5% obresti proti vknjižbi. Bilanca. Aktiva: l.Posojila 860.659.85 K. 2. Zaostale obresti posojil 36.698.— K. 3. Naložen denar 395.436.27 K. 4. Nevzd. obr. istega 18.952.83 K. Skupaj 414.389.10 K. 5. Inventar 226.24 K. 6. Zaostale za- ; mudne obresti 6.637.60 K. 7. Zaostali u-pravni stroški 656.23 K. 8. Knjige in tiskovine 300.— K. 9. Gotovina koncem leta t 1909 22.051.09 K. Skupaj 1,341.618.11 K. Pasiva: 1. Deleži 3.006.— K. 2. Hranilne vloge 1,229.560,21 K. 3. Kapitaliz. obresti j 52.177.17 K. Skupaj 1,281.737.38 K. 4. Predplačilne obresti posojil 606.87 K. 5. I Pos. rez. d. k. 1. 1907 40.782.66 K. Iz čist. I dob. L 1908 11.683.96 K. Skupaj 52.466.62 K. 7. Doneski v letu 1909 53.75 K. 8. Cisti dobiček 3.747.49 K. Skupaj 1,341.618.11 K. Načelstvo. I Piva se je popilo v Gorici meseca I aprila 869 h. I Izkaz posredovalnice slovenskega tr- 1 govskega društva »Merkur« v Ljubljani. J Sprejme se: knjigovodje 3, kontoriste 3, j korespondenta 2, poslovodja 2, pomočni- I kov mešane stroke 2, pomočnikov želez- I niške stroke 1, pomočnikov manufakturne I stroke 5, pomočniov špecerijske stroke 2, I pomočnikov galanterijske stroke 2, potni- I ke 3, blagajničarke 2, prodajalk 5. 5 u- I čencev in 2 učenki. Službe išče: knjigo- I vodje 2, kontoristi 4, poslovodja 2, potni- I ka 2, pomočnikov mešane stroke 23, po- I močnikov železniške stroke 4, pomočni- I kov manufakturne stroke 8, pomočnikov I špecerijske stroke 13, pomočnikov modne I in galanterijske stroke 3, kontoristinj 5, I blagajničark 6, prodajalk 6. 4 učenci in I 2 učenki. Posredovalnica posluje za delo- j dajalce in Člane društva popolnoma brez- I plačno', za druge pa proti mali odškodnini. I Brlvnlce v Gorici bodo na binkoštni I ponedeljek zaprte cel dan. I Državne ustanove za obiskovalce c. I kr. umetne obrtne strokovne šole v Ljub- j Ijanl. — Na tem zavodu je razpisanih za I prihodnje šolsko leto 1910./! 1. več držav- I nih ustanov po 20—40 kron na mesec. — I Ustanove so v prvi vrsti namenjene I stavbnim obrtnikom (zidarjem, kamnose- I kom in tesarjem), ki hočejo obiskovati j dotične triletne kurze, potem pa tudHmi- I zarjem in podobarjem, ki so namenjeni I vstopiti v oddelek za pohištveno in stavb- I no mizarstvo, oziroma za lesno in kam- I neno podobarstvo. Prednost pri oddaji j ustanov imajo prosilci, ki so izučeni v e- J nem izmed navedenih obrtov in so dovr- I šili obrtno nadaljevalno šolo. Nekoleko- I vane prošnje, opremljene s krstnim in do- i movinskim listom, z učnim, oziroma de- I lavskim izpričevalom, s šolskimi izprifie- I vali in z ubožnim listom, je vložiti do 10. I junija 1.1. pri ravnateljstvu c. kr. umetno- I obrtne strokovne šole v Ljubljani. I Pekarije v Gorici ostanejo od 15. ma- I ja do 15, septembra ob nedeljah zaprte od I 2.—7. ure zvečer. j Ljubljanska kreditna banka. - Ta naj- I starejši in največji bančni zavod na našem I jugu zvišuje te dni svojo delniško glavni- I co od K 3,000.000,— na K 5,000.000.— z I izdajo 5000 komadov novih delnic. Po- I sestniki starih delnic imajo pravico prev- I zeti na vsake 3 stare 2 novi delnici in si- I cer po kurzu K 420.— za komad, dočim I se prepustijo ostale delnice novim sub- I skribentom a K 445.— za komad. Prijave I na nove delnice sprejemajo vsi večji slo- I vanski denarni zavodi, v prvi vrsti seve- I da centrala v Ljubljani in podružnice y I Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. (Glej I tudi današnji inserat). I Z ozirom na dejstvo, da se obrestii- I jejo delnice pri 6V2%ni dividendi lanske- I ga leta skoraj 6% čistih, priporočamo | njih nakup zlasti našim denarnim zavo-' dom, k a p i t a l i s t o m in trgovcem, kar najtopleje. Obenem priporočamo Ljubljansko kreditno banko, kot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju vseh.denarnih kupčij. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« je imelo v petek 6. t. m. svoj XIV. redni občni zbor ob povoljni udeležbi. Predsednik, g. R. Drufovka pozdravi navzoče Člane ter poda na kratko delovanje društva mino-lega leta. Nato podasta tajnik in blagajnik svoja poročila, katera je občni zbor vzel na znanje. Novo izvoljeni odbor, se je v prvi redni seji dne 12. t. m. tako le konstituiral: predsednik Rado Žbona, podpredsednik Rado Saunig, tajnik Joško Ku-štrin, tajnikov nam. Miloš Frandolič, blagajnik Milan Dekleva, blagajnikov nam. Z vi 'limir Bavčar, I. rednik Joško Sirk, H. j : mik Vekoslav Šinigoj. -cesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi gg. člane, da se v obilnem številu udeleže društvenega izleta, katerega priredi na binkoštni pondeljek 16. t. m. k So-koiski slavnosti v Miren. Odhod ob 2. uri pop. iz društvenih prostorov gostilne Mo-far. Rednik A. Slamič. Politični pregifed. , Poslanska zbornica. — V seji 13. t. m. je povdarjal Bielohlavek nujno potrebo reforme poslovnika, Breiter je zahteval zakon o inkompatibiliteti, Udržal je med drugim povdarjal, da Nemci onemogočajo delovanje češkega dež. zbora, kličejo "Nemčijo na pomoč, o enakopravnosti narodov pa nočejo ničesar slišati. Pacak je očital češkim radikalcem demagogijo. — Vladna predloga o reformi poslovnika je odkazana odseku za poslovnik. V hrvatskem saboru je vprašal Supi-lo bana, ali je napravil potrebne korake, da se udeleži tudi on cesarjevega obiska v Bosni ter s tem potrdi pravico hrvatskega naroda na to deželo? Razne vesti. Iz dunajske vseučiliške knjižnice je zmanjkala v zadnjem času marsikatera zelo dragocena starinska knjiga. Storilca so sedaj aretirali v Lipskem ftav Nemškem v osebi 24 letnega Harry Harta iz Celja. Prodajal je ukradene knjige raznim knji-gotržcem in starinarjem po Dunaju in po Nemčiji. ¦ Hčerka amerikanskega milijonarja Harrimana seje zaročila z navadnim kiparjem Mumsevem. Njena mati je naročila kiparju* naj napravi za njenega pred kratkim umrlega moža mavzolej. Kiparje izdolbe! tudi Harrimanovo hčer Mary v mrambr in pri tej priliki sta se oba zaljubila in zaročila. Zaroka vzbuja seveda veliko senzacijo. Harriman je najbolj bogata nevesta na svetu. -.'¦• ¦¦¦'*¦¦¦ Nad Prago se je utrgal oblak. Preplavljene so bile ceste, v pritlična stanovanja je udrla voda. Treščilo je na več krajih. ' Nova bolezen, — V belgfajski bolnišnici se je pojavila nova bolezen; ki je zahtevala že več žrtev. To novo bolezen študirajo zdravniki. Bolnišnico se je takoj i seveda izoliralo.' Priznal po mnogih letih. — V Piznu na Češkem je obolel krčmar Weiss in ker se je bal smrti, je priznal, da je pred leti vrgel prokurista Berndta v neko brezno, kjer se je ta ubil. Weiss je bil sicer dvakrat osumljen tega dejanja in dvakrat v preiskovalnem zaporu, toda bil je zopet izpuščen radi pomanjkanja dokazov. Denar in lepota. — V kratkem se poroči v Parizu igralka Liane de Pongy s princem Ghika. Ta princ je zelo bogat in se je celo pustil za omenjeno igralko o-klofutati. Neki meščan je v družbi kritiziral klobuček igralke, za katero se je z vso unemo postavil ta princ, za kar pa je I dobil dvojno plačilo. Od meščana klofuto, od igralke pa srce. I »Sveti Peter« v ječi. — Navihan slepar je prišel v vasi Zubri na Moravskem k zelo pobožni, tudi babjeverni vdovi, I predstavilse kot »Sveti Peter«, ki pre- I skrbuje že sedaj ljudem proti primernemu I plačilu dobre sedeže v nebesih, ko bo na- j mreč dne 19. maja ob koncu sveta pred I nebeškimi vrati velika gnječa. Vdova je seveda hotela imeti sedež v prvi vrsti. I Ta sedež je pa stal 800 K. Vdova je dala I na račun 10 K in potolažila »svetnika«, da mu izroči drugi dan ostalo svoto. Pri hranilnici so jo pa uradniki vprašali, če- j mu rabi toliko denarja, ona jim je povedala in orožniki so drug dan aretirali j ..•Svetega Petra« ko je prišel k vdovi po j denar za sedež. »Sveti Peter« je na ta j način preskrbel samemu sebi sedež v ječi. I Caruso obtožen. — Slavni italijanski I tenorist Caruso bo moral prekiniti svoje umetniško potovanje po Franciji ter iti v Florenco. Trgovec Bottini toži namreč I svojo ženo pevko Giachetti in Čarui o za- j konolomstva. Nesreča v rudniku. — V nekem ru- j dokopu v grofiji Yofk na Angleškem se je j udrla stena v rovu in zasula rov. Pet de- J lavcev je zaprtih v rovu, a še žive in se j jih bo dalo odkopati. Rudarju Cartsy-ju je pa kamenje stisnilo nogo. Rešiti ga ni- J so mogli. Odrezati noge ni kazalo, ker se je kamenje še vedno udiralo in ker je j hai aščala voda. Tako je delavec v groznih mukah umrl ravno, ko mu je prišla I voda do brade. J Roparski umor v Monakovetn. — -Krčmarico Katarino Hirrer so dobili neko jutro umorjeno v njeni gostilni. Imela je prebito črepinjo in sicer jo je moriiec tolkel po glavi z železnim hkalnikom. V ustih je imela velik del svojega predpasnika. Denar je ves izginil. S pomočjo policijskih psov so redarji kmalu iztaknili morilca v osebi infanterista Ludvika HSgerle, ki je imel uniformo še krvavo, dasi jo je že očedil. Fodransperg št. H. — V Parizu se je slednjič vendar le posrečilo policiji, daje dobila morilca lahkoživke Elize Vandam-me v osebi Paul Charles Ferdinanda. — Svoj čas se je dobilo na raznih krajih pariškega mesta v papir zavite te tesne dele umorjene Vandamme. O storilcu ni bilo ne duha ne sluha. Komaj sedaj so spravili sosedi policijo na pravo pot in redarji so zaprli zločinca. Ta je priden delavec, I bil pa je svoj čas kaznovan na 5 let, ute-kel je iz ječe in si nadel novo ime Vin-centini. V zaporu je vse priznal. Pravil je, da jo je povabil k sebi, da mu je umrla v postelji, da jo je potem razkosal, ker se je bal, da pblicija pride na sled, da je ute- i kel iz ječe. Dva dni jo je kosal in raznašal I razne kose po mestu in jih puščal na sme- j tiščih. Glede umora je nedolžen, tako pra- ¦ vi sam. Velika tatvina v Toulonu-u na Franco- j skem. — Blagajno braziljanske ladje »Benjamin Constant« so okradli neznani storilci v Toulonu. Posrečilo se jim je priti ; tako do 200.000 frankov. Isto noč je pa | izginilo 100.000 frankov tudi iz blagajne I mestne igralnice v Toulonu. i Pevka v ječi. — Operetna pevka Ge- ; , raldine Farrar je pela v Atlanti, glavnem j mestu amerikanske države Georgije, pred nenavadnim občinstvom. Kaznjenci ta-mošnje ječe. so culi o njenem prihodu in so jo naprosili, naj jim zapoje par pesmic, kar bo za njihovo življenje pravi solnčni žarek. In res. Pevka je igrala in pela skoraj celo uro v ječi. Kaznjenci so jo hvaležno poslušali; med njimi je bilo celo pet milijonarjev z Morse-jem, znanim kraljem ledu, na čelu. Zrakoplovstvo. — V kratkem se sni-, de vse polno zrakoplovcev v Budimpešti, kjer bodo izkazovali svoje vzlete. Prijavili so se že najznamenitejši zrakoplovci, kakor Latham, Paulhan, ki je dosegel rekord v vzletu na daljavo, Farmau, Rou-gjer, baronica Delaroche iri drugi. — Podpredsednik amerikanskega zrakoplovnega društva Forbes in igralec Yates sta ponesrečila s svojim zrakoplovom v državi Illinois. Oba sta bila onesveščena, zrakoplov pa razbit. Požari. — Kraj Przemyslay v Galiciji ob reki Hnila Lipa, s približno 6000 prebivalci je uničil požar. Najprej je zgorel en del mesta in vihar je razširil požar na cel kraj. 2000 hiš je že zgorelo. — V vasi Felscieszte na Ogrskem je uničil požar 19 hiš; 40 rodbin je brez strehe, en otrok se je zadušil, trije so zgoreli. Ainerikanski dolarji in pgersko plemstvo. — Grof Anton Sigrav je pripeljal iz Amerike svojo bogato ženo, hčerko nekega milijonarja, na svoj grad Ivane. — Vsi kmeti so se poklonili došlemu paru, ciganska godba je igrala, grofica je stopala po cvetlicah. Mnogo je stal ta sprejem, no, plača ga itak amerikanska dolarska princesinja. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su' C. in. m.! Ivan Kravos na Kornu št. II. GfilttGS na Komu * il sedlarska delavnica ftnton Potatzky v Gorici. I Na sredi Baltelja 7. || H TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje knpavaliSe ¦Iraherikega la drebeega blaia ter tkaala, preje la alilj. POTREBŠČINE I za pijamice, fanHIee in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne Biroje. POTREBŠČINE I za Arojaie in fevljmie, II I Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne j knjižica. lišna obuAala zaise letne Saše. j j Posebnost: I Semena za zelenjave, trave in det olje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ferofinjarje, prodajalce po Bejmih in trgib I ______. ter nw de*e'i "* °I, °........II Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica, ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- Čege, torbice, denarnice, listnice ___ itd. — Izvršuje in sprejma v 1—j^feJjgfS popravo različne koleseljne in ^^^^^ j - kočije. ¦ Poprauila se Izuršujejo točno. DV Cene zmerne. *WQi in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjska potreb- Bfacilus eloquentiae. Damlrlfeigel. »Veš kaj, Ivan, moj sosed tu nad mano mi nič ne ugaja. Vse ne more biti v redu. Oseba sama, njeno opravilo, vse se mi zdi nekam sumljivo. Toda pij, Ivan! ..'1.9,je pristen teran, poslala mi ga je moja Tfetf kr JČiia« kmm^j^mSij^l^f^šW^-» nic za god. Le pij ga, saj me itak le redkokdaj obiščeš!« . t/ ; Peter Rožnik, finančni stražnjk v pokoju in že deset let vdovec, je.natočil kozarca. Basi si jesalff pfivdščil le ob izvan-rednih prilikah kozarec hčerinega vina, ni štedil \ tem slučaju steklenic in je po-goščal svojega starega prijatelja z najboljšim, kar je imel v svoji mesečni sobi. In zakaj bi ga tudi ne bil? Njuna očeta sta bila soseda, skupaj sta trgala hlače po šolskih klopeh, skupaj služila vojake in čez dolgo, dolgo let ju je pripeljala usoda zopet skupaj, da lahko skupno preživita par let prisluženega pokoja. »Kaj hočeš, leta so le leta in moja starost je že precej veliko breme, katero mi otežkočuje hojo po tako strmih stopnji-cah, kakoršne so v tej hiši. In še v drugem nadstropju stanuješ. Toda to vince gre pa res po žilah. Tvoja hči zasluži, da izpraz-neva ta kozarec na njeno zdravje. Ivan Petelin, e. kr. redar v pokoju, še ni pil tako dobre kapljice! Ali nisi prej omenil svojega soseda? Kaj neki je-vzbudilo tvoj sum?« »Že mesec dnij ga opazujem in z vsakim dnevom se mi utrjuje bolj in bolj prepričanje, da bo pričela v naši ulici in sicer v tej hiši, v tretjem nadstropju presenetljiva afera, ki bo dajala mesece in mesece gradiva našim tukajšnjim dnevnikom.« »V takih stvareh, Peter, se človek kaj rad zmoti. Prenagla sodba škoduje. Kdor ima že od začetka kako piko na gotovo osebo, ne more nepristransko opazovati in sklepati. Le verjemi meni, ki sem dosiužen c. kr. redar. Ko sem vstopil v službo, sem tudi jaz videl v vsakem človeku tatu, morilca, deiravdanta. Menil sem, da bom-hodi! do gležnjev po človeški krvi. Komur se je mudilo v brzovlak, je bil v mojih očeh že defravdant, k nedolžnemu ženskemu lasu na moški suknji sem si koj mislil manjkajočo glavo obglavljenega dekleta in da ni bilo v našem mestu par požarov, nekaj ponočnjakov, ki so kalili ob nedeljah ali pa okrog prvega nočni mir, da ni bilo par nedolžnih demonstracij in par nadležnih ciganov, bi sploh ne vedel, kaj je pravzaprav redar-ska služba. Samo enkrat sem bil poklican v neko hišo, češ, star delavec se je obesil. Ko sem prihitel na lice mesta, mi je prišel nasproti sam delavec, jezil se na vrvarsko obrt, ki izdeluje dandanes take vrvi, da še pošten človek niti obesiti ne more, in mi molil utrgano vrv pod nos. Svet je redarjem še preveč pošten in ti si glede svojega soseda gotovo na krivi poti.« »Ne in ne! Le poslušaj! Moj sosed je samosvoj, nima nobenih prijateljev ...« »To ni niti policijski prestopek!« »Ker noče imeti prijateljev! Nima nobene službe.« -. ^Najbrže je bogat.« ~ »Seveda, toda vkljub temu vedno doma in dela. Odkod njegovo bogastvo? — ¦= Njegov oče je bil krojač.« »Mogoče je bil njegov ranjki stric milijonar v Ameriki.« »Ko ti povem vse, te bodo kmalu minili ugovori. Le poslušaj dobro! On ima fotografičen aparat. Zakaj?« »Najbrže fotografuje!« »Že prav. Toda kaj vraga fotografuje, ko ne zapusti skoraj nikdar svoje sobe? In on dela navadno po noči. Ob dveh, treh ga še slišim nad sabo«. »Ne bodi čuden, Peter! Z izdelovanjem fotografičnih slik si pač prihrani posebno »camero obscuro«. »Kaj pa porečeš na to razkritje? Pred - tremi dnevi sem govoril tako bolj slučajno z njegovo gospodinjo. Pravila mi je, da je njen gospod Hijacint Strganšček mlad učenjak, da se ne pusti motiti pri svojem delu od nikogar in da ima vse svoje stvari zaprte v težki Železni skrinji, katere se niti gospodinja ne sme dotakniti. Na njegovi mizi je vse polno steklenic z raznimi kemičnimi tekočinami. Ko sem zadnjič kupoval v mir-odilnici nove za- maške za svoje buteljke, sem opazil, da j si je on istočasno nabavil želatino. Pre- I misli torej: skrito, ponočno delo samosvojega, nikjer uslužbenega moža, foto-grafičen aparat, kemikalije, želatina, 'železna omara in neznan izvor bogatstva, iz tega se da, kaj ne, dragi Ivan, precej sklepati. Kot bivši redar bi moral imeti ti boljši nos.« * * ^"""SHa, haTtrsi gotovo uverjer-, da imaš nad sabo prefriganega ponarejalca bankov cev. To ti rečem, bodi previden s svojimi sklepi, ne zaupaj nobenemu svojih izvajanj, ker se zna zgoditi, da te prime tvoj nedolžni sosed nad tabo radi obrekovanja. Kdor je bil toliko let pazljivo oko postave kakor jaz, si je vstvaril vse drugačno mnenje o človeštvu. Sedaj pa moram iti. Hvala za gostitev! Glede soseda pa ublaži svojo uničevalno sodbo. Da si mi zdrav!« Počasnih korakov je zapuščal Ivan Petelin, c. kr. redar v pokoju, sobo svojega prijatelja. Njegov zaliti obraj, njegov obseg v pasu sta pričala, da. niso pustili napori v redarskem poklicu nobenih slabih posledic in da ni bilo iskati vzroka njegovi počasni hoji mogoče v putiki, trganju ali v premrznjenih prstih, pač pa v veliki teži, katero sta morali prenašati nogi. »Hinavec!« Ojstra je bila beseda, katero je izustil gostitelj za svojim odhajajočim prijateljem. Dobro, da je ta ni več slišal, ker bi bilo potem konec njunega iskrenega prijateljstva. »Starega finančnega stražnika ne boš prekanil. Imel sem opravila svoj čas s tihotapci, ki so bili še bolj namazani kot si ti, dosiužen redar. Sicer je pa redar s takim mnenjem o človeštvu za muzej. Stavim svojo glavo, da me je hotel odvrniti moj dragi prijatelj od mojega sumničenja edino le radi tega, da bo sam nemoteno opazoval mojega soseda. Pohvalo, katere ni dobil tekom svojih službenih let, si hoče sedaj prislužiti. Nič ne bo, dragi Ivan, jaz čuvam tu in jaz sam hočem rešiti državno kovnico tako nevarne konkurence. S svojim prenaglim odhodom si izdal, Ivan, svoj namen. Lovor, prijatelj, ti ne uteče, ako si ga sam vzameš iz zajčje na-make.« Ironično se je nasmehnil Rožnik in izpil svoj kozarec. Jezil ga je zahrbtni namen njegovega najboljšega prijatelja. — Sklenil je še natančneje opazovati svojega soseda. Oškodovana država je zahtevala od njega največjo pozornost čez dan in po noči. Rožnik se je zavedal v tem trenutku velikih državljanskih dblžnostij in se čutil na pravem mestu. Toda tiho! Kaj se je zgodilo v tretjem nadstropju? Stol je padel in nekdo je letal kakor besen po sobi. Ne, to ni bila več hoja, to je bil že ples. Tudi vesela pesem se je slišala. Ali je povabil učeni Strgan-šček celo družbo sokrivcev na domačo zabavo, da praznujejo jubilej petdesetega posrečenega bankovca? Vse mogoče! In Rožnik je čutil, kako upira celo človeštvo radovedno vanj oči, kako nestrpno čaka, kaj bo počel v tem novem položaju. Spoznal, k, da je prišla prava ura, da ne gre odlašati niti minute — in človeštvo se ni motilo v vpokojenem državnem uradniku in vrhu vsega še doslu-ženem finančnem stražniku, ki je letel kakor kak dvajsetleten mladenič v tretje nadstropje. »Dovolite, da vas objamem!« S temi besedami je stisnil Hijacint Strganšček vsega zasopenega došleca na svoja prša. Vsaka mišica na obrazu je izražala veselo razpoloženje n celo objem je bil premočan za tako nežna prša in za tako suhi roki, kakoršni je imel učenjak. »Oprostiti mi morate nenadni izbruh moje sreče! Dokler niste prišli vi, so trpeli stoli in knjige. Dva tedna sem se mučil. Uspeh ni izostal. Slava meni!« Z rokavom si je obrisal potne srage raz svoje čelo, v očeh sta se. mu pa zasvetili bliščeči solzi. Sta li bili solzi sreče, solzi naudušenja, slabe vesti ali hipne blaznosti? Zaman je-ugibal Rožnik, logika ga je zapustila, pametne misli so mu pa stavkale kakor nalašč v tem najvažnejšem trenutku. »Sreča,* veste, dragi neznanec tako Omami človeka, da pozabi na glavna pravila olike. Jaz sem Hijacint Strganšček in se bavim«..... »Že vem, že vem, s čimsebavi gospod. Ne izgubljajte besed, saj sem se zanimal ves čas za vas! Vaš sosed sem namreč, Peter .Rožnik, c: kr. finančni stražnik v pokoju.« »Tem bolje, gospod Rožnik, potem mi ni treba razlagati. Ali pa zamorete poj-miti, da se mi je posrečilo vse?« »Prepričan sem o tem! Kdaj ga pa spravite V promet,-ako smem biti tako predrzen s svojim vprašanjem?« Rožnik je čakal na učinek svojih besed iri poudarjal s posebnim namenom besedico »ga«, pod katerim si je mislil ponarejen bankovec. »Na to niti mislil nisem, ker še ne poznam njegovih pravih svojstev.. Moj bacil namreč.....« - »Bacil? Bacil, pravite?« »Da, moj bacil, katerega sem jaz našel, •čegar študij me je stal 14 dnij in 14 nočij 'neumornega dela, je ena najvažnejših pridobitev na polju bakterijologije tekom zadnjega desetletja.-Posebno srečo imate, gospod Rožnik, da prisotstvujete tako rekoč rojstvu tega mojega bacila. Toda sedite vendar, vidim; da je tudi vas premagal veliki pomen tega trenutka!« Rožnik je sedel. Bil je v resnici potreben podpore. Mesto ponarejenega sto-taka ali vsaj petdesetaka — nov bacil. Hotel je razkrinkati in bil sam razkrinkan kot blamiran detektiv. Vse mu je migljalo pred očmi. Samo to si je še želel, da bi se blamiral tudi njegov prijatelj Ivan. »Oprostite, gospod Strganšček!« To so bile edine besede, katere je izpregovo-ril ob razvalinah svojih detektivskih uspehov in ob krivici, katero mu je delal v svoji pretirani skrbi za državno blagajno. »Veseli me, da imam pri sebi moža, s katerim se lahko razgovarjam, ker drugače bi me še zadušile neizgovorjene besede. Poslušajte! Dobil sem nov bacil. Vse sem preštudiral. Spoznal sem, da je moj bacil Še nepoznan v učenjaških krogih, 500 krat povečanega sem fotografiral, vstvaril sera si na želatini, na repi in na krompirjevih ploščah cele kolonije tega bliskoma se množečega bacila, preiska-val tudi druge bacile in bakterije in komaj d*tnes sem prišel do zaključka, da je. moj bacil popolnoma nov in popolnoma različen od drugih. Kakor vam je znano, ima vsak človek vse polno raznih bacilov v sebi«___. »Ali ve to država?« »Seveda ve, saj je to znanstveno uo-gnano dejstvo.. Čemu ste pa stnvili to vprašanje, gospod Rožnik?« . »Ker se bi lahko vpeljal nov dave|c na bacile, kar bi bilo združeno z velikimi dohodku ako ima res vsak človek bacile!« »Koj se spozna, da ste bili v finančni službi. Vedno mislite na davke! Ako se bi to zgodilo, potem bi nlačevali bolniki največ davkov, kar bi bilo gotovo krivično.« »Ni res, saj se bi iahke uredilo davke na ta način: čim manj bacilov, tem več daka.« •Že prav! Toda kdo bo prešteval bacile in.odmerjal davke? Gotovo ste imeli v svojem življenju kako bolezen. Imenujte mi jo in jaz vam pokažem njenega pro-vzročitelja.« »Pri skok- '¦ isoke s!cale sem si zlof mil desno nogo.i »Za tako bolezen nimam bacila. Poglejte, gospod Rožr; k, v tej železni skri-¦ijicirimmn v reJgirtah vse mogoče bacile. Ta bacil n. prvprovzroča jeiiko, ta davi-co, ta zopet legar, ta v»-an;čn! prisad, ta kolero«___ . »Oprostite, gospod Strganšček, da sem vas motil. Mudi se mi na postajo. Svojo hčer na Krasu bi rad obiskal.« »Nič se ne bojte, tako daleč vam zopet ni treba pobegniti pred mojimi bacili. Omeniti sem le hotel, da poznamo o vseh teh bacilih njihove učinke t. j. bolezni, le o svojem bacilu ne vem ničesar. Zato ga pa tudi še ne morem krstiti. Poskušati moram ž njim najprej na malih živalicah, miših, kuncih, potem pa, ako bo treba in ako bo zahtevala veda, na samem sebU »Nikar ne mislite, gospod Strganšček, da se bojim. V resnici moram odpotovati, dasi bi rad še poslušal vaše zanimivo predavanje o bacilih in posebno še o vašem novem bacil/. Zanimali me bodo vaši nadaljni poskusi o učinkih in o priliki se že zglasim pri vas. Do tedaj pa ostanite zdravi, želim vam mnogo uspehov iirna-svidanje!« * In kakor da bi ga lovila cela armada najnevarnejših bacilov, je letel vpokojeni finančni stražnik po stopnjicah, hitel mimo svoje sobe, prevrnil v prvem nadstropju deklo s polnim škafom na glavi, sedel na električni tramvaj in prispel drugo jutro ves bolan k svoji hčeri. Dva dneva je iežal v postelji. Mešalo se mu je in da se mu ni bilo stanje izboljšalo, bi bila poslala skrbna 'hčerka tretji dan po zdravnika. Okreval je. S slastjo je prebiral vsak dan došle časopise, pričakoval vedno novico, da je izbruhnila v mestu velika, še neznana, grozna epidemija, kateri sta že p< ilegla Hijacint Strganšček, znani učenjak in vpokojeni redar Ivan Petelin. Ko le ni hotelo biti take vesti v listih, je bil Rožnik še bolj prepričan, da razsaja kužna bolezen po njegovi, ulici, po celem mestu, češ, listom je bilo prepovedano pisati o tej 'bolezni, da se ne bega preveč ljudstva z netočnimi poročili. Bati se je bilo, da vrže bojazen pred bacili Rožnika zopet na posteljo. Čas, najboljši zdravnik za marsikatero bolezen, je ozdravil tudi Rožnika. Strah je izginjal in njegovo mesto je zasedala polagoma radovednost, kaj je z bacilom, kake uspehe je že imel učeni Strganšček, kako ime dobi novi bacil. Ker je bil navzoč že pri rojstvu novega bacila, bi bilo pametno, da bi prisotsvoval tudi njegovemu krstu. Slednjič ga je bilo pa tudi sram, da je bil pobegnil z pozorišča, dasi je ime! krasen vzgled skrajne vstrajnosti v učenjaku samem, ki je hotel še celo sebe žrtvovati v korist celemu človeštvu. Kar pa lahko stori učenjak, to lahko stori tudi vpokojen finančni stražnik. Saj so tihotapci, katere je lovil svoj čas, za državno telo isto taki škodljivci, ka>koršni so bacili človeškemu telesu. Ta enakost je slednjič prepričala Rožnika, da mora iti v mesto, naj se zgodi karkoli. Z junaškim srcem je potrkal na znana mu vrata Strganščekove sobe. »Noter! A vi ste, gospod sosed! Kako vam je kaj prijal izlet na Kras k hčeri? Jaz sem pa ia čas imenitno izkoristil. Bacil, vbrizgan pod kožomalim kuncem, ni imel nobenih posledic; Spoznal sem, da ni nevaren življenju in danes sem si sam vbrizgnil nekaj bacilov v kri. Po vseh obredih učenjakov že lahko krstim ta svoj bacil. To steklenico izprazniva! Novemu bacilu bodi ime: Bacilus eloquentiae t. j. bacil zgovornosti! Bolezen, katero pro-vzroča, je namreč zgovornost, ki ima razne stopnje. Pojavlja se v prvem času le v presledkih, pozneje postane stalna in skoraj bi trdil, neozdravljiva. Nalezljiva je kakor vsaka druga, ki ima svoj izvor v bacilih. Toda najlažje se prepričate sami. Sedaj me napada! Že čutim! Poslušajte: Dragi gospod sosed! Od severa, od juga, od vzhoda in od zahoda pritiskajo neusmiljeni sovražniki naš mali narOdič ter ga hočejo uničiti. ;yudobm so bacilom, ki prete od vseh strani človeškemu telesu. Človeško telo se jim pa ubrani edino le s svojim dobrim ustrojem, s svojo zdravo notranjostjo. Ako so pa glava slaba, srce bolno, pljuča načeta in želodec pokvarjen, si dobe bacili vhod v telo, kjer pričenjajo svoje pogubonosno delovanje. Isto tako je z našim narodom. Bratomorni boj divja povsod, glava, srce, pljuča in želodec so si vedno v laseh, sovražnik se priklati med nas in grozi nam narodna poguba. Naša ljuba domovina, naš ljubi narod, srčno kri bi radi prelili zate, samo da bi ti vstalo izza rudečega morja naše krvi žarko solnce boljše bodočnosti, po kateri že toliko časa hrepeniš kakor hrepeni žejen jelen po mrzli studenčnici. Mi moramo rešiti svojo domovino Vidnih in nevidnih sovražnikov, zato se pa moramo združiti vsi, ki smo dobre volje, kojih srca še vedno bijejo za vzvišene ideale, v krepko četo, katera mora brez ozirov o-znanjevati veliko nevarnost, v kateri tiči naša ljubljena domovina in v katero sojo spravili naši narodni sovražniki od severa, od vzhoda, od juga in od zahoda. Priti mora našemu inrodu boljša bodočnost in,'tej bodočnosti napi jem! - Nekaj mi je koj bolje, odleglo mi je. Vidite, dragi gospod sosed, tako deluje ta nova bolezen!« Nestrpno je pričakoval Rožnik, da neha Strganšček svoj govor. Kar oddahnil se je, vstal in začel sam govoriti:; »Na besede svojega gospoda, predgo-vornika imam nekaj pripomniti. V svojem res naudiišu jočem govoru se je omejil g. Strganšček samo na svoj narod, samo na svojo domovino. Toda mi vsi vemo, da je ta narod le del one večje skupine, kateri pravimo drsava, da je ta domovina le 'kos naše države. Država je širši pojem, zato pa moramo v prvi vrsti skrbeti, da se godi celokupnosti dobro, ker le potem se zampre goditi dobro tudi posameznim njenim delom. Od države dobivamo vse, izobrazbo, službe in pokojnine. Tem udobnostim in dobrotam pa stoji nasproti edk na naša državljanska dolžnost: plačevati davke. Skrbimo, delujmo torej kot dobri državljani na to, da ne pride država potom naše brezbrižnosti in malomarnosti v stiske, podvojimo prostovoljno državne dohodke z dvakratnim zneskom obligat-nih davkov! Potem smo gotovi, da se bo ubranila z največjo lahkoto naša država zunanjim sovražnikom, ki škilijo čez naše državnomejne kole in komaj čakajo pripravnega trenutka, da nas vtaknejo v svoj povečan državljanski delokrog. Kar se pa tiče organizacije krepke čete, katero je blagovolil omeniti moj cenjeni predgovor-nik, opozarjam pravočasno, da je treba imeti za tako ustanovitev dovoljenje politične oblasti, pri čemur se seveda ne sme pozabiti potrebnih kolekov. Sklenem svoj govor in napijem mogočni naši državi! Živi, rasti,-cveti!« Še nikdar ni govori! Rožnik zaporedoma toliko časa. Ko je skončal, si je pokril z rokama oči, kakor' da bi ga bilo sram in žalostno se je razlegalo po sobi njegovo spoznanje: »Okužen sern!« »Da, da, tudi jaz sem opazil! Bacilus elociuentiae! Ni pomoči! Nov napad čutim, zopet moram govoriti!« »Dovolite, gospod Strganšček, še prej meni kratko opombo!« Strganščekova gospodinja, kakih 60 let stara debelušna matrona, se je s tem nagovorom približala mizi, položila nanjo prazen kozarec, natočila si ga in govorila: »Dovolite, da izpregovorim tudi jaz par besed! Neznana moč me sili k temu. Prejšnja govora, slavospeva na domovino in državo, sem slišala nehote, ko sem brisala prah v sosedni sobi. Lepe besede, naudušene besede sem cula. Toda, žali-bog, oba cenjena govornika sta pri tem pozabila na najvažnejši faktor v hv in zasebnem življenju in ta faktor smo me — ženske. Nočem kaditi s polno kadilnico svojemu spolu, ne, ker to bi bila slednjič vajina naloga in vajina dolžnost in sicer prav tako velika dolžnost kakor je reševanje domovine ali pa države. Domovino in državo si prav lahko mislimo brez naudušenih govornikov, brez davkov, toda brez žensk ne bi mogla izhajati ne prva, ne druga. Me čutimo svojo veliko moč, zato se pa tudi tajno pripravljamo na oni veliki trenutek, ko si pribori r ^ spol enakopravnost z moškim. Angleške sufragetke so nam vzgled in vzor marljivega delovanja. Dobili so se učenjaki, ki so trdrU in dokazovali, da so ženski možgani toliko in toliko gr. lažji od moških. Naj je to tudi resnica, vprašam vaju, cenjena družba, ali ne bo kupila gospodinja, ki hoče napraviti dobre štruklje, raje pol kg lepe, bele moke št. 00 kakor pa 2 kg fižola. »V kuhinjo in kuhalnico v roke! Nazaj k povojem svojih otrok!« tako grome oni, ki se boje nas in našega novega gibanja v modernem ženskem svetu. Tudi me hočemo delovati za domovino, tudi me hočemo plačevati, če treba, prr sto voljne davke, ako nam zagotovite v javnem življenju mesto zraven sebe. In taki enakopravnosti, taki emancipaciji ženske iz dosedanje odvisnosti, iz dosedanje sužnosV, ki je že pravi škandal za naše probujei.o stoletje, napijem! - Oprostite, gospoda, sama ne vem, kaj, mi je! Sramujem se izgovorjenih besed! Kaj ne, gospod Strganšček, da niste jezni name, saj me že dobro poznate. Na svoja stara leta — norim. Kaj bo?« Nemo sta poslušala Strganšček in Rožnik govor užaljene ženske duše in obema se je ;zvilo istočasno iz ust: »Bacilus eloquentiae!« »Že zopet me napada! — Nekaj več takta bi pa že pričakovala od vaju. Opso-vati, da vesta, se ne pustim ne v našem, še manj pa v kakem tujem jeziku. Jaz bacilus? To je tako grda beseda in v imenu celega ženskega spola, čegar zastopnico ste razžallli, zahtevam, da prekličete takoj to psovko, ker drugače se vama žna zgoditi, da dobite jutri vse ženske iz cele naše ulice na vrat — Rešite me, gospod Strganšček teh napadov, če ne skočim skr.l okno!« »Dober dan, gospoda! Že pred petimi minutami sem potrkal in vstopil. Kakor vidim, vlada tu veselo razpoloženje. Čast mi je, predstaviti se cenjeni družbi: Ivan Petelin, c, kr. redar v pokoju. Prišel sem obiskat svojega starega prijatelja, Petra Rožnika, in ker ga nisem našel v njegovi sobi, sem prišel, sem. Vaše veselo razpoloženje je nalezljivo, vsled česar prosim slavno družbo za dovoljenje, da obrazložim v tem cenjenem krogu tudi jaz svoje mnenje. V svojih, času primernih napitni-cali so izpustili oba gospoda govornika in gospa govornica važen faktor. Res, da potrebuje domovina govorniških ust, država nepokvarjenega davčnega želodca in oba kompleksa brezpogojne ženske pomoči, toda brez očesa bi tavali i domovina, i država po temnih potih naravnost v neznosne razmere revolucije, samopomoči in anarhije. Oko je dragocen organ človeškega telesa, ono posreduje med zunanjim vidnim in med duševnim svetom. To oko v državi in domovini smo pa mi, redarji, ki skrbimo, da se lahko razvija mirno delovanje v haseri vsakemu narodu, da se ne pojavijo državi nobene težkoče pri njeni skrbi za dobro vseh državljanov. Gorje človeku, ki izgubi svoji očesi! Res se mu izvije potem tip skoraj do popolnosti, toda to pač kaže simbolično, da se razvije v državi, kateri manjka oko postave, tatvina skoraj do popolnosti. — Sam ne vem, kako sem prišel do teh izvajanj! Prav spotil sem se!« In med tem ko je sedel redar Petelin na stol, sta ponovila Strganšček in Rožnik velepomembni besedici: »Bacilus elpquentiae«. »Kaj, jaz bacilus eloquentiae? Tega si pa kratko malo ne dovolim. Prišel sern kot gost: sicer nisem bil povabljen, za kar sem se pa že opravičil. Prosim in zahtevam, da spoštuje cenjena družba v moji osebi toliko gosta, kolikor bivšega c. kr. redarja. Sicer pa hvala lepa za vsprejem in nasvidenje v sodni dvorani! Navzoča gospa je moja priča, kako krvavo sta me razžalila g. Strganšček in moj nekdanji prijatelj, od sedaj naprej zame le g. finančni stražnik v pokoju!« Take obravnave še ni bilo v sodni dvorani. Užaljeni Petelin je tožil Strgan-ščeka in Rožnika radi ra/žaljenja časti. V drugačnih razmerah bi opravil sodnik celo zadevo tekom pol ure, toda tožitelj, obtoženca in priča so okužili vse navzoče s svojo boleznijo in kmah« je zavladal v sodni dvorani despci.čni in mogočni »bacilus eloquentiae«, ki si je podjarmil neopazno naprej sodnika, potem državno-pravdnega funkcijonarja, zapisnikarja, odvetnika, sodnega slugo, reporterje raznih listov in galerijo, Vse je govorilo dolge govore, celo navzoče občinstvo se je udeleževalo s svojimi izvajanji te zanimive obravnave, ki je trajala šest dni. Tretji dan so bili poklicani izvedenci: dva zdravnika in dva profesorja naravoslovja, da iijavijo, če je »bacilus elouuentiae« psovka. Polovica sodnih izvedencev je bila za to, polovica proti, vsi štiri so pa dokazali svoje mnenje 's temeljitimi ure in ure trajajočimi znanstvenimi predavanji. Sodnik je naprosil vsled tega mnenje medic, fakultete, ki pa zopet ni vedela ničesar povedati o tem njej še neznanem bacilu. Vseučilišče je odposlalo k obravnavi slednjič svojega najboljšega bakterijologa, ki si je tolmačil v daljšem govoru besedici »bacilus elo-quentiae« za psovko. Na podlagi te konečne izjave sta bila obsojena Strganšček in Rožnik na 20 K globe, troški cele obravnave so pa na rastlina 2000 K. Omejiti je treba, da ni zahtevalo občinstvo za svoje govore nobene odškodnine, zato so pa tudi troški bili primeroma majhni. Iz sodne dvorane se je pa razširila zgovornost po celem mestu. Vsak bolnik je otroval svojo sosedščino z neizogibnimi bacili. Vse je govorilo. Izvoščeki na vogalu so imeli med sabo naudušene govore o bodočnosti svoje obrti, dekle s škafom na glavi so strastno zagovarjale lepoto dragonske, topničarske in lovske uniforme, v gostilnah in kavarnah je pa sledil govor govoru, razni govorniki so reševali domovino, izpodbijali novo davčno reformo, povzdigovali letalne stroje, protestovali proti novemu ženskemu gibanju, ako ni bilo žensk zraven, celo ogerska kriza si je pridobila vnetih zagovornikov in strastnih nasprotnikov. Kakor da bi trenil, je vzrastlo v mestu sedem novih ženskih društev, ki so imela skoraj vsak večer odborovo sejo, vsaj enkrat na teden pa izvanreden občni zbor. Ženske so namreč še največ trpele in hipne napade se je dalo tako izborno olajšati v kaki klubovi seji ali pa pri občnem zboru. Strganščekova gospodinja je postala celo predsednica novega društva »Slovenska sufragetka«. Živela je pa v mestu vendar-le oseba, katero so novi bacili zaman napadali in ta oseba sem bil — jaz. Osvobodil sem se vsakega vpliva teh podjetnih bacilov. — Moja gospodinja je imela namreč gluhonemega sina. Vsako jutro sem vbrizgnil kapljico njegove krvi pod svoj jezik in ni se mi bilo bati okuženja. V ušesih sem pa .nosil debelo vato. V najkrajšem času se je osnoval začasni odbor, ki me je hotel kazati govorečemu občinstvu kot rariteto proti vstopnini. Meni se je obljubilo veliko odškodnino. Skoraj bi se bil vdal dolgim in dobro utemeljenim prošnjam začasnega odbora te nove akcijske družbe, da mi ni prekrižala usoda vseh računov. Moja živa lekarna, gluhonemi sin moje gospodinje je postajal od dne do dne bledejši in malokrvnejši. Čim večja nevarnost mi je namreč groziia, tem več kapljic sem uporabljal, dokler mi ni začel moj zalagatelj stavkati. Prišel je dan, ko ga nisem več našel doma. Šel je obiskat mojega krojača in bil gotov, da ga ne I .pojdem iskat v levovo žrelo. Posledice so se koj pojavile. Zvečer je bil prijateljski sestanek »pri zlatem Jelenu«. Govoril sem tudi jaz. To so se čudili moji prijatelji in znanci, to so se jezili odborniki novega akcijskega podjetja. Poldrugo uro je trajal napad. Ko sem se umiril, sta mi čestitala dva prijatelja, eden je bil meni dolžan manjšo vsoto, drugemu sem imel pa jaz vrniti večjo vsoto. — Takih čestitk nisem mogel vpoštevati, ker sta bila oba preveč interesovana na tem, da me ohranita pri dobri volji. Ostala družba je pa bila bolj odkritosrčna in me je vrgla na cesto, kjer me je pobral natakar, povedal mi v daljšem govoru moj račun ter me spremil za 10 v. napitnine par korakov. Potrt, okužen z neozdravljivo boleznijo sern prišel domov. V kuhinji sem dobil begunca. Pozabil sem popolnoma, da imam pred sabo gluhonemega reveža, prevzela me je zopet bolezen in govoril sem o požrtvovalnosti, navajal razne vzglede iz občne zgodovine, kako je dal ta ali oni celo življenje za svojega prijatelja, znanca, dobrotnika, dokler se me ni kar naenkrat oklenil nemi mladenič okrog pasu, zaplesal po kuhinji ob 11. uri po noči poskočno polko z mano in izustil skoraj neverjetne besede: »Rešen sem! Sedaj lahko govorim! Vi ste moj rešitelj!« In solza, debla kakor lešnik se je zavalila po mojem licu. Naj je tudi okužil bacil celo mesto, naj je zastrupil tudi mene, eno dobro delo je pa vendar-le storil in radi tega dobrega dela se rnu je lahko iz-pregledalo vse prejšnje zločine. Ozdravil si gluhonemega, zato: Slava tebi, bacilus eloquentiae! Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! A. vd. Beri ni Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = = oijkinega olja prve vrste najbiljiils fvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette. Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96, 104, «2, 1-20, 1-2i 1*36, 1"44, i'60, 1'80, 2"-, 240, za luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga _,-------------_ mila in svec#----------_------ Cene zmerne. IGNAC SAUNIG, Gorica na Kornu st. 12. Največja zaloga najrazličnejših in najlrpežnejših šivalnih strojev „Kayser", ki so najboljši, dvokoles, pušk in samokresov. Kdor si hoče nabaviti stroj, naj si ogleda mojo zalogo ali pa naj naroČi cenik kojega mu nošljem z slonj in I ran ko. fdlikovana peKafija in slad&na Andrej faif Gorica Ttkaiišče Prana Josipa štev. 2 Podružnica v ul. lunicipio Št. 2. Sprejema ^naročila, za,..vsakovrstno pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, 'koteče *zia^ Mr-uiaiice, .pprpke^a. *-: ^V^a^fočilaHŽVršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah, Vce po zmernih cenah. Pri punci je nežni on brco dobil, tri dni se v postelji nato je potil, še danes je njemu ~po brci (jorje, ker krepke „OJWu je nosilo dekle, 99 J. Medved, Corica Tekate, Josipa Verdi št. 32. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih bar?, lak v, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih harv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za ohila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe'o. Pijančeuanje. Za posfculnjo l prašek ZENENTO — brezplačno. Nagnenje k pijančevanju se trajno odpravi, — Sužnji te strasti se je osvobodijo prati svoji -s-^-^g-j- '¦ - - lastni vo- lji. Prašek Zenento se primeša jedi ali pijaCi. Primerno za vsako starost in ________ vsak SP°.I- zajamčeno neSkodljiv. Kdor ima v dru2>ni oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanja, naj narofi takoj 1 prašek za poskušajo. — ZENENTO so pošlje v pismu. Priložiti je znamko za i!0 vin. — Dopisuje Re v I nemškem jeziku. Poudre Zenento Oo. 7«. WaiMlour Siv vet, LONDON 255 (Eiijflaiul). 'isina jf Irankir.ifi z znamko za 25 vin 10 vin. pr/poročujemo mm™™ ngrni/si %%%/ ko* ' "tovarniško znamki v* prida fek V Rasteiju št. 5 se prične danes prodaja velike množine moških in ženskih čevljev po izjemno nizki ceni K T* — ter prodaja izgotovljenih moških oblek od K 12*- više. Ne zamudite prilike in oglejte si blago. - Reto prilika! Hiša za gostilniško obrt, pekarijo ali mesarijo. 10 oralov zemlje. Ugodne uslužnosli (servitule). Mimo hiše vodi glavna pol na Sv. Višarje, kje i re mimo okoli 20—30.000 ljudi na leto. V bližini božja pot Zabniee. Takoj na prodaj za 14.000 kron. K TiOOO takoj, ostanek po dogovoru. Pojasnila daje flnlon Ren ko, Celouec. Pismu je priložili znamko. P I Ja,rstv«na^»mka!llSidro" I imimenf. Capsici omp. Nadomestek » .,u,.uillfSlOK ta I Anker-Pain-Expener je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti preblajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1.40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da. je izdelek pravi ___ DfRICHTERJEVAlBKARNA I bethgHBse fitov. .j ¦ Ont»^<, rtipoMljinJ«. Avstrijska posebnost i. reda si sveiovnoznaii M&šner-jevi šumeči bomboni s primes,, raznih sokov, kakor: limone, maliiiovea, jaKo,l, čre.Šenj. prvenea ifd., s katerimi pripravljamo pijače, ki nadomeščajo ulkolidjter so prava ljudska pijača. Na prodaj povsod, kj<>r je razobešen • naš lepak z varstveno znamko. Znamka Višino le^ j,, \iisnj.na tudi na \sakem hoinhonu. IV o varstveno lal,:l ,!a '°'" z,ia*il "k*>li (ill milijonov kosov. l.u-.sin. dišava za usfa. — znamko. Klairoii, sladčica. lioiichee.s a la reine. - 1'operminz. - Razna čokolada prve vrste priporoča: akcijska družba tovaren za izdelovanje orijeist sladkorja iz čokolade v kraljevih vinogradih. ZALOGE: prej A. Maršner. Prag, Ferdinandova tfida, Vaclovsko namesti (vis-a-vis Primas) — Dunaj VI. Theobaldgasse N.o 4. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za vselej le hlapčevali tujcem. Sliraste pspofline! Poslujte milo iz te lomne tovarne! Metel je izvrsten, Cene lUtju! Poskusite in sodite ! Svoji k svojim! Nasa špecijahteta je: Caprasole - Koza s solncem. Leno nt?o! Lekarna Cristofoletti v Sonci na travniku. Trskino (štokflievo) Jetrno oJje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega oya naravno mene barve po K140, bele barve K z. Trskino želetnato Jetrno o«e. Raba tega olja je sosebno priporoS-IjivoUrokom in dečkom, ki so ner- Md vozni in nežno narave. ¦¦ Trskino Jetrno oUe'se železnim Jodeccm. S tem oljem se ozdravijo vWkera času z gotovostjo _. vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev oreiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, .__________a___ti svojim 85. odjemalc— -,~,A ""*"*" ™ statae sposobnosti za zdravljenje. Cristoffolettijeva pijača Iz kina in železa. OPOMBA. O^je, katerega naročam direktno iz Horvegije, preišče « .«— - - --- --- . ?io$a alica šM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče In kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem i.n gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- - vanje blaga = POZOR 2 Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZOK! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žitu, moka, olje, itd. Agro-Merknr preskrbi sploh vsaEo blago. — Agro-Merknr kupuje vse pridelke ~ in izdelke. == Cene liajiiffoduejšc ! Postrežba točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! Zastonj! in poštnino prosto se dobe uzorci raznih najnovejših voln, belih in barvanih batistov, panama, cofirjev za bluze iii srajce, perkalov in lutli razna pialna, tenčice (.pajčolan) za birmance itd. pri domaČi modni in manuiaktiurni turdki lUHIKlČ & KUR1NČIČ Gosposka ulica St. 11. Ker se bliž;«. čas birme, opozarjamo cenj, botre in boteice, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseh potrebščin za šivilje iti krojače. 'odpirajte to edino in prvo domače podjetje te stroke. Novost! ¦ ¦¦•>¦¦¦ Novost! Kaviiokur sta izšli v založbi „C»oriMke Tiskarne" A. Gabrsčttk: »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. — Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSKY. »Slovanska knjižnica« snopič 173 180. — Cena za nenaročnike K 3*20. P štntna 20 vin. Guy de illaupassant: flouele. Prevel; Pastiiškin. „Haloiiska knjižnica" št. XII. — Teim K 8" Poštnina 20 vin. Naroča 5e v „Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani <^ — ¦ ¦ vjc —---------------------------------------------------------------:------------:—------------------------------------^» RAZ