qa téthtika (m, bo&fuïaêceM Radia Ptüj
žefiMor piyétrn pnazHiwi 'M iteaw m/v Ù&f
Po naših občinah Središče ob Dravi
• Skoraj ostali brez železniške povezave O Stran 3
Tednikov pogovor
Ptuj • "Vse jemljem življenjsko in razumsko..."
O Stran 9
Ptuj, petek, 31 decembra 2010
letnik LXIII • št. 102 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport 2010 v sliki O Stran 11,12
Nogomet •
Marko Krajcer iz Aluminija v CM Celje O Stran 13
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznično veselje za male in velike
Dedek Mraz je prišel med nas
Tako prijetno in veselo je bilo, ko je v ponedeljek vse male in velike sijoče obrazke v športni dvorani center obiskal dedek Mraz in s seboj prinesel kup sladkih dobrot.
Z veseljem je dedek Mraz sladkarije razdelil med številne udeležence naše tradicionalne prireditve, ki smo jo sodelavci družbe Radio-Te-dnik Ptuj že trinajstič zapovrstjo ob praznikih podarili vsem pridnim (no, tudi tistim manj pridnim) otrokom iz Spodnjega Podravja.
Prepričani smo, da je obiskal tudi vas in da ste zadovoljni z darilom, ki vam ga je prinesel. Sicer pa ne dnevi, ure leta 2010 se že iztekajo; še malo, pa se bomo od njega za vedno poslovili in nazdravili novemu letu. Želimo vam, da bi bilo za vse boljše od letošnjega, da bi se vam izpolnile vse tiste drobne skrite želje, da bi še naprej ostali naši zvesti bralci, predvsem pa, da bi ostali zdravi in srečni. Naj bo torej za vse zdravo in srečno leto 2011!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Z izredne seje mestnega sveta
Jeruzalem • Problem dvorca
Nezakonitosti ni bilo Kdo je zdaj
gostinec?
Ptujski mestni svetniki, ki so si vzeli čas za javno razpravo o proračunu za leto 2011, so se 28. decembra sestali na izredni seji, že drugi v novem mandatu. Potrebna je bila zaradi novelacije že sprejetega projekta obnove doma krajanov Rogoznica, da se bo z njim MO Ptuj lahko udeležila javnega razpisa Ministrstva za kulturo. Če bi čakali do 24. januarja, bi rok za javni razpis zamudili.
V drugi in tretji točki dnevnega seje pa so mestni svetniki podali soglasje k imenovanju nove direktorice JZ ZRS Bistra Ptuj in direktorja Zavoda za šport. Odhajajočega dr. Dušana Klinarja bo na
Bistri zamenjala dr. Aleksandra Pivec, Zavod za šport pa bo vodil Sandi Mertelj.
Predsednik komisije Raj-ko Fajt, je pri tej točki dnevnega reda predlagal, da se spremeni pravilnik o izbiri
direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj, predvsem drugi člen, po katerem se vrednotijo stopnje izobrazbe po bolonjskem študiju, izpadle pa so primerjave s starimi univerzitetnimi in visokošolskimi programi. Potrebno bi bilo popraviti tudi točkov-nik. Kandidat bi lahko zbral največ sto točk, po razpisu za direktorja Zavoda za šport pa najvišje število točk komaj presega število 50, četudi so bili kandidati ustrezni in so izpolnjevali razpisne pogoje. To nesporno kaže, da s točkovanjem nekaj ni v redu.
O Stran 2
Po Ormožu se šepeta, da naj bi IGD Holermuos iz Ormoža s sklepom sodišča dobil nazaj pravico, da izvaja gostinsko dejavnost v dvorcu Jeruzalem, ki ga je sredi septembra z začasno odredbo sodišča v svoje neposredno upravljanje prevzela družba P&F Jeruzalem Ormož. V IGD Holermus izjav ne dajejo, v P&F govorice zanikajo. Dobro obveščeni, neuradni viri pa trdijo, da se IGD Holermuos spet vrača v dvorec.
Dvorec Jeruzalem je v lasti Občine Ljutomer, leta 2002 pa je prešel v petdesetletni najem takratne družbe Jeruzalem Ormož VVS - danes P&F Jeruzalem Ormož. Ker dejavnost dvorca s kulinarično in hotelsko ponudbo ni bila v skladu s takratno poslovno strategijo podjetja, so se odločili, da bodo za izvajanje teh dejavnosti poiskali podnajemnika. To je bilo podjetje IGD Holermuos, ki
je dvorec temeljito obnovilo, saj objekt ni bil primeren za reprezentančne namene in je zelo kazil videz najbolj znane turistične točke Ljuto-mersko-Ormoških goric. Koliko je bila vredna ta obnova, je predmet razhajanj že nekaj let. Cenitve in mnenja so različna, od njih pa je odvisna dolžina brezplačnega najema, saj naj bi se vložek poračunal pri najemnini.
O Stran 2
Ptuj • Z druge izredne seje mestnega sveta
Pri izbiri novega direktorja nezakonitosti ni bilo
Ptujski mestni svetniki, ki so si vzeli čas za javno razpravo o proračunu za leto 2011, so se 28. decembra sestali na izredni seji, že drugi v novem mandatu. Potrebna je bila zaradi novelacije že sprejetega projekta obnove doma krajanov Rogoznica, da se bo z njim MO Ptuj lahko udeležila javnega razpisa Ministrstva za kulturo. Če bi čakali do 24. januarja, bi rok za javni razpis zamudili.
Pripravo projektne in investicijske dokumentacije so pričeli že v juniju 2008. Investicija v višini dobrih 486 tisoč evrov naj bi se pričela izvajati v aprilu 2011, dokočali pa naj bi jo predvidoma v novembru. Delež MO Ptuj pri obnovi doma krajanov naj bi znašal dobrih 121.000 evrov, preostanek pa naj bi bila nepovratna finančna sredstva Ministrstva za kulturo v višini dobrih 365.000 evrov, na katera je vezana realizacija tega projekta.
V drugi in tretji točki dnevnega seje so mestni svetniki podali soglasje k imenovanju nove direktorice JZ ZRS Bistra Ptuj. Odhajajočega dr. Dušana Klinarja, ki se mu štiriletni mandat izteka z 31. decembrom in naj bi se zaposlil v občinskem podjetju Javne službe Ptuj, bo zamenjala direktorica dr. Aleksandra Pivec, univ. dipl. inženirka kemijskega inženir-stva, za katero je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj ugotovila, da izpolnjuje vse z razpisom zahtevane pogoje, edina pa
Uvodnik
Srečno 2011!
Foto: Črtomir Goznik
Druge izredne seje mestnega sveta novega mandata se je udeležila tudi nova predsednica nadzornega odbora Darka Valent (prva z leve).
se je tudi prijavila na razpis s popolno vlogo. V komisiji je dobila polno podporo, soglasje k njenemu imenovanju pa je podprlo tudi vseh 24 na seji navzočih svetnikov.
Z večino glasov, 20 za, trije niso glasovali, pa so izglasovali soglasje k imenovanju Sandija Mertelja, univ. dipl. inženirja strojništva, za direktorja Zavoda za šport Ptuj; mandat bo začel januarja 2011.
Se malo, pa bomo trčili z novim letom, polni upov in želja, da ne bi bilo še slabše, kot je bilo v letu 2010, od katerega se želimo čim prej posloviti. Toliko vsega se je dogajalo, da so se tudi analitikom zamešale štrene, ker ne vedo, kaj bi postavili za ključni dogodek leta. Bo pa zagotovo zanimivo brati, kaj bodo povedali o tem za nekatere pasjem letu.
V	siju novoletnih svetil in ob biserčkih v kozarcih bo izrečenih veliko želja. Prazniki in dobra kapljica človeka raznežijo, po vrhu pa bolj kot kdajkoli poprej postane radodaren, bolj se ga dotaknejo zgodbe drugih.
Politiki in krojači naše usode - čeprav naj bi si jo v glavnem pisali sami, a vendarle je krovna zgodba le njihova - nam bodo zagotovo sporočili, da se bomo končno začeli »dvigati«, na drugi strani pa stečajem še ni videti konca. Zgodbe o uspehu v tem času ponavadi ostanejo zamolčane zgodbe, ker je potrebno ljudi pasivizirati, da ne bodo toliko nergali, saj bi lahko bilo še slabše. Potrebno se je zadovoljiti z drobtinicami.
V	tem trenutku niti ne želimo pomisliti na to, da bi v letu 2011 lahko bilo še slabše kot v 2010. Malo je kriv praznični adrenalin, malo pa pregovorna popustljivost, prizanesljivost in vdanost do tistih »tam gori«. Čas bi že bil, da bi kot civilna družba delovali močneje in tudi odločneje sporočali, da tako ne gre več. Peščica bogatunov, na drugi strani pa vse več tistih na pragu revščine... Številke so grozljive. To res ni lepa popotnica za novo leto. Vizije, ki bi vzbujala upanje, pa ni.
Ljudje pa ne bi bili ljudje, če si ne bi medsebojno vlivali upanja: morda pa le ne bo tako hudo; morda bo moj sin ali hčerka, prijatelj, sosed v letu 2011 pa le dobil zaposlitev, da njegovo dostojanstvo ne bo več prizadeto, da bo lahko duhovno in moralno rastel. Duhovno in moralno pa bi morala zrasti tudi celotna družba. Se vedno pa je največ dobrega v ljudeh samih.
Pa srečno, naj se vam uresničijo vse želje in pričakovanja.
Majda Goznik
Na svetu zavoda so za vsakega izmed devetih od enajstih prijavljenih, kolikor jih je pravočasno oddalo prijavo na razpis (šest je bilo Ptujčanov, en Kidričan in en Videmčan), opravili vrednotenje. Izbran je bil kandidat, ki je dosegel najvišje število točk - 50,1 točke. V komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so soglasje k imenovanju, za katerega je zaprosil svet zavoda, podprli trije člani, eden je bil proti.
Predsednik komisije Rajko Fajt, je pri tej točki dnevnega reda predlagal, da se spremeni pravilnik o izbiri direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj, predvsem drugi člen, po katerem se vrednotijo stopnje izobrazbe po bolonjskem študiju, izpadle pa so primerjave s starimi univerzitetnimi in visokošolskimi programi. Potrebno bi bilo popraviti tudi točkovnik. Kandidat bi lahko zbral največ sto točk, po razpisu za direktorja Zavoda za šport pa najvišje število točk komaj presega število 50, četudi so bili kandidati ustrezni in so izpoljevali razpisne pogoje. To nesporno kaže, da s točkovanjem ni nekaj v redu.
Dolga pot do direktorja
Največ vprašanj v zvezi z imenovanjem novega direktorja Zavoda za šport je imel svetnik Zelenih Vlado Čuš. Zanimali so ga razlogi za sklic izredne seje, nekateri naj bi gradivo dobili (pre)pozno, ne gre pa tudi za kadrovsko vprašanje od včeraj, ampak se ta problematika vleče že nekaj časa, vključno z dvema neuspelima razpisoma. Na
neuspela razpisa naj bi se bili prijavili sami »neustrezni kandidati«, saj niso izpolnjevali razpisnih pogojev, je bilo pojasnjeno Čušu. Ta se je o tem zanimal s pisnim vprašanje že pred dvema letoma, odgovor pa je dobil šele na torkovi seji. Nič pa ni izvedel o stroških, ki so zaradi tega po njegovem nastali po nepotrebnem. Vprašal je tudi, ali je bilo pri sedanji izbiri kandidata za direktorja vse zakonito izpeljano in v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, da ne bo novih pritožb, glede na to da je predsednik sveta Zavoda za šport Stanislav Glažar, ki je po novem župan občine Hajdina. Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, bi v tem primeru imeli opravek že s tretjo pritožbo na delovno sodišče, prvi dve sta bili zavrženi, pritožba pa tudi ne zadrži postopka. Po besedah Fajta pa pritožb doslej ni bilo, zato so o sklepu veljavno odločali.
Precej pa so razpravljali o predstavitvi programa enega od kandidatov po telefonu, ker je bil odsoten, ni pa prosil, da bi se seja oziroma odločanje predložilo na drugi termin. Člani sveta zavoda so ocenili, da iz programa, ki je bil podan pisno, lahko opravijo točkovanje po pravilniku o izbiri direktorjev javnih zavodov.
Imenovanje novega direktorja Zavoda za šport Ptuj je imela na dnevnem redu tudi protikorupcijska komisija, ki jo vodi Milan Trol. Seznanila se je s pobudo Vlada Čuša, ki je na redni decembrski seji mestnega sveta podal pobudo, da bi se glede na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije moral o nekaterih kadrovskih zadevah seznaniti tudi mestni svet in sprejeti konkretne ugotovitve, in dopisom Mirana
Meška, svetnika SD, glede imenovanja direktorja Zavoda za šport Ptuj. Ob tej priložnosti se je komisija seznanila tudi s stališčem Urada župana in splošnih zadev. Ni pa mogla sprejeti nobenih sklepov, ker njene pristojnosti še niso opredeljene z mestnim statutom in poslovnikom. Glede na opozorila Vlada Čuša, dana na zadnji redni seji mestnega sveta, bi moral Stanislav Glažar pravočasno sam odstopiti kot predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj.
Občinska pravnica Dragica Germin je v dodatni obrazložitvi pojasnila, da v nobenem primeru ne gre za nezakonitost, svet zavoda je pod vodstvom dosedanjega predsednika Stanislava Glažarja pri izbiri kandidata za direktorja Zavoda za šport Ptuj deloval zakonito, res pa je, da te funkcije glede na župansko ne bo več mogel opravljati, saj gre za nezdružljivost. Nezdružljivost, ki jo je potrebno odpraviti v določenem zakonskem roku, pa ne pomeni nezakonitega poslovanja organa, torej sveta Zavoda za šport, ki je pod Glažarjevim vodstvom izbral kandidata za novega direktorja zavoda. Postopek za njegov odpoklic in imenovanje drugega je pristojnost Športne zveze Ptuj, ta ga je tudi predlagala v svet Zavoda za šport, ne pa MO Ptuj, ker ni njen predstavnik v tem svetu.
V zvezi s to razpravo na torkovi izredni seji mestnega sveta je ptujski župan Štefan Čelan pozval vse svetnike, da proti-korupcijski komisiji čim prej posredujejo natančne podatke o svojem članstvu v različnih organizacijah, saj jih potrebujejo tudi v Mestni hiši, da se izognejo morebitnim novim dodatnim zapletom.
MG
Jeruzalem • Kaj se dogaja z dvorcem Jeruzalem
Kdo sprejema v dvorcu?
Po Ormožu se šepeta, da naj bi IGD Holermuos iz Ormoža s sklepom sodišča dobil nazaj pravico, da izvaja gostinsko dejavnost v dvorcu Jeruzalem, ki ga je sredi septembra z začasno odredbo sodišča v svoje neposredno upravljanje prevzela družba P&F Jeruzalem Ormož. V IGD Holermus izjav ne dajejo, v P&F govorice zanikajo. Dobro obveščeni, neuradni viri pa trdijo, da se IGD Holermuos spet vrača v dvorec.
Dvorec Jeruzalem je v lasti Občine Ljutomer, leta 2002 pa je prešel v petdesetletni najem takratne družbe Jeruzalem Ormož VVS - danes P&F Jeruzalem Ormož. Ker dejavnost dvorca s kulinarično in hotelsko ponudbo ni bila v skladu s takratno poslovno strategijo podjetja, so se odločili, da bodo za izvajanje teh dejavnosti poiskali podnajemnika. To je bilo podjetje IGD Holermuos, ki je dvorec temeljito obnovilo, saj objekt ni bil primeren za reprezentančne namene in je zelo kazil videz najbolj znane turistične točke Ljutomersko-Ormoških goric. Koliko je bila vredna ta obnova, je predmet razhajanj že nekaj let. Cenitve in mnenja so različna, od njih pa je odvisna dolžina brezplačnega najema, saj naj bi se vložek poračunal pri najemnini.
Iz podjetja P&F smo mediji v septembru prejeli takšnole
obrazložitev, zakaj so se poslovili od podnajemnika IGD Holermuos: „Slednji v zadnjem obdobju ni izpolnjeval bistvenih določil pogodbe, zato je Občina Ljutomer družbo P&F Jeruzalem Ormož obvestila o kršenju določil najemne pogodbe, ker bi zaradi morebitne odpovedi pogodbe in prekinitve najemnega razmerja za družbo P&F Jeruzalem Ormož nastala gospodarska škoda. Družba P&F Jeruzalem Ormož je po sodni poti dosegla izselitev podnajemnika in tako sama v neposredno upravljanje prevzela dvorec Jeruzalem. Med obema stranema trenutno poteka urejanje morebitnih še odprtih medsebojnih poslovnih obveznosti."
Ali je res, da je bil ta sklep spremenjen in je po novem ponudnik storitev v dvorcu Jeruzalem ponovno IGD Holermu-os Ormož, smo želeli preveriti
pri direktorju Davorinu Lesja-ku. Ta je bil redkobeseden kot zmeraj in je povedal le, da zadeve ne bo komentiral. Poklicali pa smo tudi direktorico P&F Andrejo Komel. V podjetju, kjer sicer veliko in radi komunicirajo z mediji, so bili tokrat nenavadno zadržani. Komelo-
va je na vprašanje, ali so se razmerja na dvorcu spremenila, zatrdila, da je vse po starem. Za kaj več pa je bila nerazpolože-na, saj je mnenja, da se lahko stvar konča na sodišču, kjer pa bi utegnila biti pomembna vsaka izrečena beseda.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Dvorec je lepo obnovljen in poleti se na njem odvijajo različne prireditve, poroke in podobno.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Penine v Primusovih vinskih zgodbah
Nekoč kraljeva pijača je danes dostopna vsem. Začetek šampanjca, te mehurčkaste pijače, povezujejo z menihom Donom Perignonom, ki je živel v letih od 1638 do 1715. V začetku so ga pili na dvorih, od tam pa se je širil med takratne bogatejše sloje. Zato so temu vinu rekli tudi kraljeva pijača.
Izraz penina se je na Slovenskem pojavil 10. decembra 1853, ko je Bleiweiss v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil članek, v katerem je zapisal: »Štajerska penina Klenov-škova, šampanjsko ali peneče vino penina je današnji gospodi najbolj ljubo in milo in ni
prave veselice in slovesnosti, kjer se penina ne peni,« je povzel takratni zapis Janez Vrečer, moderator Primusovih vinskih zgodb. S tem smo Slovenci tudi dobili svoj originalen naziv za francoski šampanjec.
Po slovenski klasifikaciji so penine slovenska peneča vina, narejena po klasični in tanko-vski metodi, biserna vina pa so tista slovenska peneča vina, ki so narejena z umetnim dodajanjem CO2. Za pridelavo penin izberemo osnovno vino, ki je kot vsako drugo vino opravilo prvo fermentacijo normalno v sodih ali cisternah. Temu vino nato dodamo sladkor in kva-
sovke in ga natočimo v steklenice, zapremo z delovnim za-maškom in tako opravi sekundarno fermentacijo. Za penine mora ta trajati najmanj leto in pol, za ostala peneča vina pa glede na to, kako se odloči proizvajalec. Šampanjec don perignon se stara v steklenici na drožeh šest let, od tega so odvisni vsi njegovi atributi.
Začetek slovenskih penin je povezana z Radgončanom Klenovškom in tako ima proizvodnja penin v Sloveniji že 157-letno tradicijo. Trenutno imamo že okrog sto večjih in manjših proizvajalcev penin. V glavnem jih danes proizvaja
že skoraj vsaka večja slovenska klet, med najbolj znanimi pa je radgonska. S klasičnimi peni-nami se je zelo uveljavila tudi Ptujska klet.
Slovenske penine so priznane, ker imamo zelo dobra osnovna vina, pove Vrečer. V Sloveniji se za pridelavo penin v glavnem uporabljata šardo-ne in modri pinot, ki sta tudi osnovni sorti za šampanjec, pa tudi nekatere druge sorte, kot so zelen, malvazija, rebula, re-fošk, tudi cviček in teran.
Penine so družabna pijača. Nekoč so jih pili bogati ljudje,
danes so cenovno dostopne vsakomur in niso zgolj pijača za slovesne priložnosti. Različna peneča vina so lahko kulinarični spremljevalci dobrega kosila, lahko služijo kot aperi-tiv, kot kozarec dobrodošlice, kot zaključno vino po obedu in večerji, največ pa se je uporabljajo ob slovesnih priložnostih: ob novem letu, rojstnih dnevih, poslovnih priložnostih, ob krstu ladij in podobno. Penina prispeva k slovesnemu
vzdušju, iz dobre penine izhajajo mehurčki več ur.
Nekoč so za penine uporabljali široke kozarce, danes so se prav zaradi fenomena biserjenja v glavnem uveljavili visoki ozki kozarci, v katerih se počasi izloča CO2, igra svetlobe in teh biserov pa prispeva k splošnemu slovesnemu vzdušju. Dolgo je veljal stereotip, da se s peninami ne trka, v protokolu to velja še danes. S kozarcem penine samo naka-žemo zdravico, to pa opravimo tako, da kozarec dvignemo in sogovornika pogledamo v
oči. V prijateljski oziroma intimni družbi pa je seveda tudi trkanje dovoljeno, četudi se ne sliši, ker je penina 'votla', v njej se ustvarja plin in zaradi tega ni tistega tipičnega žvenketa, zvenenja kozarcev.
Kozarce s penino napolnimo do dveh tretjin, strežemo jo ohlajeno na pet do šest stopinj, kajti ker jo pijemo v toplih prostorih, se hitro segreje. Odpiranje pri nižji temperaturi je manj bombastično. Penine sicer
odpiramo na tiho, čeprav tudi »streljanje« ni prepovedano. Penine nikoli ne odpiramo proti gostom. Lep način nalivanja je, da palec vtaknemo v vdolbino na dnu steklenice, z ostalimi prsti oprimemo steklenico, v drugo vzamemo kozarec in lepo mirno natočimo, da po nepotrebnem ne polivamo.
Pa še to o peninah: britanski akademiki so ugotovili, da je šampanjec bogat s polipeno-lom - kemikalijo, ki širi krvne žile in tako zmanjša pritisk na srce in možgane.
MG
Penine so družabna pijača
Danes skorajda ni več slovesnega trenutka, kjer ne bi bilo penine. Z njo bo večina nazdravila tudi ob vstopu v novo leto. V svet mehurčkov in biserjenja smo pokukali s pomočjo Janeza Vrečerja, moderatorja Primusovih vinskih zgodb, ki se mu je tokrat pridružil direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vrečer, moderator Primusovih vinskih zgodb, v družbi direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca
Središče ob Dravi • Skoraj ostali brez železniške povezave
V Središču se pot z vlakom konča
Z navedbami o številu potnikov, ki vsakodnevno koristijo železniške storitve - dijaki, študenti in zaposleni - ter zaradi pomanjkanja drugih povezav obmejnega kraja s preostalo Slovenijo so se Slovenske železnice na veliko olajšanje Središčanov odločile, da ohranijo dosedanje potniške vlake. Hkrati pa so sredi meseca s spremembo voznega reda ukinile železniško povezavo do Čakovca. Podobno so naredile tudi hrvaške železnice, tako da so ukinjeni tudi vlaki iz Čakovca v Središče ob Dravi.
Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, in Ivan Per-hoč, župan Medimurske župa-nije, sta se sestala v zvezi s to problematiko in naslovila pisma, v katerih popisujeta svojo
težavo, na železniški podjetji, državne institucije in medije obeh držav. Oba sta mnenja, in takšno mnenje zagovarja tudi večina občanov, da je ohranitev oziroma ponovna vzpostavitev meddržavnega železniškega prometa velikega pomena za ohranitev in oživitev gospodarskega in drugega sodelovanja med obema državama, posebej pa še občin na obeh straneh meje. Pri tem ju je podprl tudi ormoški župan Alojz Sok.
Župan Borko je povedal, da so po letu 1991, ko je bila vzpostavljena državna meja s carino in mejno kontrolo, širše ormoško območje na eni strani ter Medimurska in Varaždinska županija na drugi, doživeli gospodarski šok. To so še pose-
bej čutila podjetja, samostojni podjetniki in tudi kmetje, za katere je to skupno območje predstavljalo pomemben trg za pretok blaga, storitev, kmetijskih produktov in tudi ljudi. To se čuti še danes, saj 2006. ustanovljena občina Središče spada med najmanj razvita območja v državi in nikakor ne more dohiteti razvojnega razkoraka. Borko je poudaril, da širše ormoško območje vidi svojo priložnost tudi v tem, da se bo po vstopu R Hrvaške v Evropsko unijo spet odprl pomemben skupni trg, ki bi tem obmejnim krajem dal nov zagon in možnosti.
Borko je v svojem pisanju institucijam spomnil še na težavo s cestno infrastrukturo na tem odročnem območju ter da se v
času gospodarske krize ne gre nadejati dolgo pričakovanih projektov - hitre cesta Ptuj-
Ormož-Središče ob Dravi ter obvoznice Čakovec-Nedelišče-mejni prehod Trnovec-Središče ob Dravi. Opozoril je tudi na evropsko strategijo, ki z obnovo in vlaganji v železniško infrastrukturo vzpodbuja pomembnost železniškega prometa.
Borka je obiskali tudi pred-
stavniki železniškega sindikata Medimurske županije in ga seznanili z neodobravanjem njih in občanov ob ukinitvi meddržavnih potniških vlakov na relaciji Čakovec-Središče ob Dravi in posledično potem tudi povezave v Maribor in Ljubljano.
Viki Ivanuša
V občini Središče ob Dravi so imeli pred prazniki nemalo skrbi, saj jim je kot že pred nekaj leti grozilo, da bodo ostali brez železniške povezave s svetom. Seveda je občina nemudoma reagirala in poslala Slovenskim železnicam dopis, v katerem je poskušala pristojne prepričati, da je ohranitev železniške povezave Središča s svetom potrebna.
Foto: Viki Ivanuša
Nekaj časa bo vlak v Središče ob Dravi že še vozil, a kako dolgo, ne ve nihče. Prav dolgo najbrž ne, saj je vedno manj tistih, ki ga uporabljajo.
Središče ob Dravi • Novoletno srečanje društva Sožitje
Skrbijo jih spremembe zakona
V ponedeljek popoldne so se v Sokolani, v Središču ob Dravi, zbrali člani društva Sožitje, njihovi družinski člani in gostje, da se poveselijo ob iztekajočem se letu in se srečajo z Božičkom. Pridružili so se jim predstavniki sorodnih društev iz Ptuja, Ljutomera in Maribora, pozdravil pa jih je tudi Jurij Borko, župan občine Središče, kjer njihovo srečanje vedno znova radi gostijo.
Društvo Sožitje deluje na območju vseh treh ormoških občin. Vanj je včlanjenih okrog 60 oseb z motnjo v duševnem razvoju, še vsaj enkrat toliko članov pa je njihovih sorodnikov oziroma oseb, ki za njih skrbijo. Društvo vodi Andreja Resman, v pogovoru pa je takole povzela njihove dejavnosti: „Dejavnosti so razporejene skozi vse leto. Spomladi imamo vikend seminar, ki se ga udeleži okrog 50 članov. Gre za obliko druženja in izobraževanja, za katero si po navadi izberemo enega izmed zdraviliških krajev. Letos smo bili v Moravskih Toplicah, kjer smo se kopali in uživali, medse pa povabili predavatelja, ki sta spregovorila o težavah, ki zadevajo osebe z motnjo v duševnem razvoju."
Člani si vsako leto privoščijo tudi izlet. Letos je bil to dvodnevni izlet v terme Zreče in na Roglo. Še posebej jim je vsem ostalo v spominu, da so samo za njih pognali adrenalinske sani, na katerih so zares uživali. Priljubljena dejavnost so tabori
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Božiček s svojim spremstvom je obdaril člane društva.
V programu so z božično točko nastopile tudi učenke OS Stanka Vraza.
vseživljenjskega učenja, ki jih organizira zveza Sožitje. Na izbiro so najrazličnejši enotedenski tabori na različnih lokacijah v Sloveniji. Tematike so različne - od zdravilnih rastlin preko konjeništva, taborov na morju, pod šotori do adrenalinskih taborov. Potekajo vse poletje in člani se lahko poljubno odločajo, kar jih zanima. Vodijo jih prostovoljke iz različnih krajev.
Ormoške prostovoljke, ki so člane društva Sožitje spremlja-
le letos, so se pred novoletnim srečanjem sestale na evalvaciji. O svoji odločitvi za prostovolj-stvo so povedale marsikaj zanimivega. Majda pravi, da se je za prostovoljstvo odločila, ker nima na voljo veliko denarja, ki bi ga lahko darovala v dobrodelne namene. Zato se je odločila, da daruje svoj čas. Zelo je zadovoljna s svojo izkušnjo, saj je prepričana, da je veliko dala in tudi zelo veliko dobila. Blan-ka je postala prostovoljka po
Sv. Tomaž • Gospodarna odločitev
Namesto ognjemeta denar za voziček
naključju, saj se je odzvala na plakat, ki je vabil k sodelovanju. To, da je ostala prostovoljka, ni naključje, saj jo to delo navdihuje in v njem zelo uživa. Silva je prostovoljka že dalj časa, odlično se razume s svojimi varovanci in še bo delala, saj s tem naredi nekaj dobrega, pomaga drugim in hkrati tudi sebi napolni baterije. Mira je bila letos na taboru prvič in je zelo zadovoljna. Pravi, da veliko daš in veliko dobiš, teden pa še prehitro mine. Žana se je odločila za prostovoljstvo, ker študira psihologijo in je menila, da bi ji
to utegnilo pomagati pri študiju. Povedala je, da se pri tej odločitvi ni zmotila in komaj čaka prihodnji tabor. Anita pa se je za prostovoljstvo odločila, ker lahko veliko več dobi, kot da.
Od pomladi do jeseni poteka tudi terapevtsko jahanje, ki se ga tedensko udeležuje manjša skupina članov društva Sožitje Ormož. Odhajajo v Starošince, kjer v organizaciji ustanove Nazaj na konja izvajajo eno obliko terapevtskega jahanja, ki je za člane zelo primerno. V tem času potekajo tudi delavnice za „nevklju-čene". To je posebna oblika dela
s tistimi, ki niso vključeni v nobeno organizirano obliko skrbi za osebe z duševno motnjo - ne hodijo v šolo, niso vključeni v VDC, pa tudi v noben zavod ne. „Ta oblika je zelo dobrodošla za naše člane, ker pomeni socializacijo, druženje in spoznavanje za tiste, ki imajo tega manj. Delajo po programu, ki ga sestavita vodji," je povedala predsednica Andreja Resman.
V novembru so organizirali predavanje, ki ga je vodila upokojena sodnica Lidija Pratne-mer. Vsebina njenega predavanja je starše kar precej vznemirila, saj se je nanašala na novi zakon o socialnih prejemkih, ki prinaša novosti tudi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. „Vsi naši člani, ki imajo motnjo v duševnem razvoju, imajo priznan status invalida in prejemajo invalidnino, z novim zakonom pa se predvideva, da bi bil to denarni prejemek. Prav v zvezi s tem zakonom je Zveza Sožitje dala pobudo in začelo se je zbiranje podpisov za ohranjanje dostojanstva naših članov. Najprej smo podpise začeli zbirati med člani, potem tudi po ustanovah, kjer živijo naši člani, naslednja faza pa bo, da bomo k zbiranju podpisov povabili sorodne organizacije," je povedala Resmanova.
Na novoletno srečanje so povabili tudi Božička, ki je še posebej razveselil otroke. Priložnostni program so pripravili folkloristi OŠ Središče ob Dravi, ki jih vodi Otilija Kolarič, dodali pa so tudi nekaj plesnih in glasbenih točk. Nastopile so tudi učenke OŠ Stanka Vraza z božično plesno točko.
Viki Ivanuša
Gabrnik • Postavljanje jaslic
Odgovorni pri Sv. Tomažu so se odločili, da letos na silvestrovo ne bodo organizirali ognjemeta, ampak bodo denar, ki so ga pretekla leta namenili za nekaj minutk svetlečega in glasnega užitka, raje porabili za kaj trajnejšega.
Veselje ob božičnih praznikih
Jaslice simbolizirajo prihod Jezusovega rojstva in za vernike pomenijo poseben praznični ritual. Vonj po sveže nabranem mahu, postavljanje pokrajine in figuric predstavljajo srčiko praznovanja božiča.
Za to idejo je na minuli seji župan Mirko Cvetko navdušil tudi svetnike in tako so sprejeli potreben sklep. Konec koncev prav velikega ognjemeta si s skromnimi sredstvi, ki so jih imeli predvidena, tako niso mogli privoščiti. V bližnjih večjih mestih pa se vsi ognjeme-tni navdušenci lahko naužijejo pravih ognjemetov.
Najprej so nameravali denar nameniti socialno šibkim družinam. A teh je v občini kar nekaj in gotovo bi se prej ali slej našel kdo, ki bi imel pripombe
na to, komu se je namenil denar. Slovenci smo pač pregovorno nevoščljivi in tudi pri Sv. Tomažu ni nič drugače. Zato so se modro odločili denar porabiti za skupno dobro. Okrog 1500 evrov so tako namenili za nakup vozička za malčke v vrtcu Ježek. Voziček bo namenjen za sprehode najmlajših otrok vrtca, saj jih je vedno več. Pri Sv. Tomažu se veselijo povečanega prirasta mladih občanov, saj imajo v vrtcu 68 otrok v štirih skupinah. Za njih je dobro poskrbljeno, ko pa
bodo uredili dodatne prostore v osnovni šoli, pa bo še boljše. Tako je božiček na Purgo pred okrašeno smrečico pripeljal voziček, poln daril, nato pa sta ga skupaj z županom Mirkom Cvetkom predala ravnateljici OŠ Sv. Tomaž Pepci Kupčič.
Silvestrovanju se pri Sv. Tomažu zaradi tega ne bodo odpovedali. V Purgi bodo poskrbeli za mehansko glasbo, opolnoči pa bo zbrane nagovoril župan Mirko Cvetko.
Viki Ivanuša
Na nekaterih domačijah postavljanju jaslic posvečajo izjemno pozornost. Tako je tudi pri Roškarjevih v Gabrni-ku. Gospodinja Anica Roškar namreč od pomoči domačih družinskih članov jaslice postavi skoraj po celotnem prostoru letne kuhinje, ki jo imajo urejeno v kletnih prostorih. Sveta dežela je pri njih tako postavljena na približno desetih kvadratnih metrih, čemur pa je potrebno z zvrhano mero ljubezni in veselja nameniti tudi veliko dela.
»Jaslice postavljam približno teden dni, naravne materiale, ki jih uporabim (kamenje, les), pa zbiram kar vse leto. Kakor hitro opazim zanimivo obliko štora ali kak lep kamen, ju prinesem domov in shranim za jaslice. Mah naberemo v bližnjih gozdovih, potrebujemo pa ga štiri zaboje.
Čeprav imamo v jaslicah postavljenih že okrog 200 figuric, pa vsako leto še nekaj dodamo. Naše jaslice so postavljene do svečnice, pogledat pa jih pridejo naši znanci, prijatelji, soro-
dniki ali celo naključni gostje iz bližnjih krajev ter sosednjih občin Dornava, Markovci, Gori-šnica, Destrnik ...« pripoveduje Roškarjeva, ki svoj ustvarjalni duh in ljubezen do narave izraža nenehno vse leto. Ukvarja se z vzgojo in nego okrasnih rastlin, pripravlja pa tudi domača zdravila, saj pozna več kot 120 različnih vrst zdravilnih zelišč. Za sprostitev z veseljem vzame v roko čopič in slika, zelo rada pa prebere tudi kakšno knjigo.
MZ
Božiček je pripeljal voziček, poln daril, nato pa sta ga skupaj z županom Mirkom Cvetkom predala ravnateljici OS Sv. Tomaž Pepci Kupčič.
Anica Roškar pri svojih jaslicah
Ptuj • V Mestnem gledališču pred četrto premiero sezone
Ptujsko« razkritje Picassovega življenja
»
5. januarja bo oder ptujskega gledališča v znamenju četrte premiere te sezone - Picassa avtorja Jeffreyja Hatcherja. Provokativno dramo o slovitem španskem slikarju, ki je »menjaval stile, kot je menjaval ženske«, je režiral Miha Alujevič, na Ptuju pa bosta znova zaigrala Rad-ko Polič - Rac in Pia Zemljič.
V Picassu igrata Pia Zemljič in Radko Polič - Rac.
Predstava govori o 'Freulein' Fischer, kulturni atašej-ki Berlina, ki zaslišuje Pabla Picassa. Sam vrh nacistične stranke ji je zadal nalogo, da odkrije, katera od treh njegovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam, je originalni Picasso. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in umetnik mora sam potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni ni njegovega podpisa. Tista, ki jo bo podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Sreča-
nje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika se nato sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov.
Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju ter ustvarjanju od otroštva in mladosti prek sedanjosti do vojne in njenih grozot. Gre za dramo dveh oseb, dveh nasprotujočih si polov in dveh egov, ki pripelje do presenetljivega vrhunca.
»Zgodba je zanimiva predvsem iz umetnostnozgodovin-skega stališča (obuja namreč spomin na Picassovo življenje in delo) in zaradi dramskega
zapleta, ki pa je vedno aktualen - gre za konflikt dveh svetov. Vrne nas v tista osnovna razmišljanja, kaj pravzaprav pomenijo umetnost, človeško življenje in življenje nasploh,« je povedal Alujevič.
Tekst je napisal Jeffrey Hatcher, ki je slovenskim gledalcem dokaj neznan. Rodil se je leta 1958 v zvezni državi Ohio v ZDA, danes pa živi med New Yorkom in Beverly Hillsom. Je eden izmed najplodovi-tejših dramatikov v Ameriki, številna njegova dela so bila uprizorjena na Broadwayu, drugod doma in v tujini. Piše
komedije in drame za odrasle ter mladino, v Hollywoodu pa je znan tudi kot scenarist nekaterih popularnih filmov, kot so Stage Beauty (2004), Casanova (2005) in Vojvodi-nja (2008).
Igro o Picassu je leta 2003 napisal kot provokativno dramo o umetniku, ki »menjava stile, kot menjava ženske«. V njej razkriva slikarjevo razvratno in ustvarjalno življenje v razvpitem Parizu pred in med okupacijo Nemcev. Picassov mit ostaja kljub izpovedi glavnega lika skrivnost, ki se ji ne more upreti niti gestapovska atašejka.
Umetnost, politika in večen odnos moški - ženska
Kdo je sploh bil Picasso? Rodil se je 25. oktobra 1881 v Malagi v španski pokrajini Andaluziji in umrl 8. aprila 1973 v mestu Mouginsu pri Can-nesu. Je najslavnejši likovni umetnik 20. stoletja. Njegovo delo obsega prek 15 tisoč slik, grafik in plastik, kipov, keramik (nekateri viri pa trdijo, da jih je celo okoli 50 tisoč) ...
Bil je politično zelo aktiven slikar, hkrati pa zelo kontro-verzen in zmeraj se je oziral za mlajšimi ženskami. Imel je štiri otroke s tremi različnimi partnericami in bil dvakrat poročen. Z njegovo najbolj
politično sliko, Guernico, se je leta 1937, v času španske državljanske vojne, postavil na stran republikancev in jasno izrazil svoj odpor do nasilja, posebej nad civilnim prebivalstvom. Leta 1941 je živel v Parizu, ki so ga zasedli Nemci, tri leta kasneje pa postal član Komunistične partije Francije. Bil je prvi živeči umetnik, ki mu je pripadla čast razstavljanja v Louvru.
Ena od njegovih žensk, Françoise Gilot, je napisala zelo kritično biografijo Življenje s Picassom, v kateri je umetnik prikazan s svoje temne plati. Njegov lik je leta 1996 upodobil znani ameriški igralec Anthony Hopkins v filmu Surviving Picasso. Na ptujskem odru pa mu bo podobo vdihnil Radko Polič -Rac, ki z Mestnim gledališčem Ptuj sodeluje drugič. Igral je namreč tudi v predstavi Gregorja Strniša Žabe, ki je pred kratkim na 45. Borštnikovem srečanju prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in te-atrologov Slovenije.
»Tekst te predstave je že sam tako močan, da mi ni treba delati neke kopije Picassa. Delam tisto, kar mi ponuja zelo zanimiv tekst. Ves čas se sprašuje o morali in etiki današnjega trenutka, čeprav je postavljen na začetek 2. svetovne vojne. Hatcher je namreč hotel najti nek čas, ki
nas vrača na začetek in konec obdobja neke civilizacije, ki je bila na robu odhoda k hudiču. To se mi zdi zelo dobro za današnji čas, ko so se spet pojavila moralna in etična vprašanja. Skozi Picassa se tako sprašujemo, kam sploh plujemo, morda res proti neki tretji svetovni vojni,« je pojasnil Polič. Obenem je poudaril, da je tekst zelo realističen, krasen, poln energije ter da sta v njem ljubezen in veselje do življenja.
Poliču dela v predstavi družbo Zemljičeva, znana po zelo odmevnih filmih Varuh meje (2002) in Petelinji zajtrk (2007). Povedala je, da ji je ta vloga velik izziv, za katerega upa, da mu bo kos: »V predstavi gre predvsem za odnos moški-ženska, ki ga lahko postavimo tudi izven tega konteksta. To je lahko zgodba kateregakoli velikega umetnika in nekoga, ki ne more izživeti svojih čustev, ker ga obvladuje politika.«
Dodala je še, da je na Ptuju (kjer znova dela po predstavi Žabe) krasno in da se tukaj super počuti. »Super energija je, zelo rada sem tu. Lepo pa je tudi, ker sem lahko sedaj teden dni pred premiero polno posvečena samo temu projektu in se glede tega počutim zelo osvobojeno,« je zaključila.
Polona Ambrožič
Ptuj • Projektni teden na gimnaziji
Tudi gimnazijci »jedli sir«
V zadnjih decembrskih dneh tik pred praznično obarvanimi počitnicami so na Gimnaziji Ptuj ponovno pripravili projektni teden, v katerem so se letos osredotočili na predmetni področji fizike in nemščine.
Dijaki so si tako med drugim ogledali predstavo Jureta Godlerja Čisto pravi Mozart prisluhnili predavanjema dr. Miha Kosa iz Hiše eksperi-
mentov in dr. Sama Kralja s Fakultete za naravoslovje in matematiko, se udeleževali številnih zanimivih delavnic, gledali nemške filme, se ukvar-
jali z Grimmovimi pravljicami ter gostili uspešne nekdanje ptujske gimnazijce in druge strokovnjake, ki so jih navduševali za oba predmeta.
1. d se je poglobil v Sneguljčico in 7 palčkov, ki uporabljajo mobitele in Facebook.
Med drugim so jih tako obiskali dipl. ing. letalstva in astronavtike Andrej Furman, gledališki režiser Samo M. Strelec, kaligrafinja Natalija Resnik Gavez, filozof Petja Janžekovič, mladi pisatelj Aljoša Harlamov, pevka Teja Letonja in pianist Tom Hajšek, oba člana znane vokalne zasedbe Vox Arsana, tolkalista Blaž Korez in Žan Tetičkovič, ki se januarja odpravlja na študij v New York, ter študentka novinarstva Živa Rokavec. V projektnem tednu so sodelovali tudi profesorji in dijaki iz partnerskih šol Aven-tinus-Gymnasium iz Burghau-sna v Nemčiji in Alpen-Adria iz Velikovca na avstrijskem Koroškem, prav tako pa je gimnazijce razveselil obisk iz Osnovne šole Mladika in Vrtca Ptuj.
Dijaki so igrali tudi priljubljeno družabno igro Activity, pri kateri so bili vsi pojmi na temo fizike in nemščine, prav tako pa so pripravili Vr-
1. c je Metko in Janka postavil v hišo Big brotherja.
tiljak talentov, na katerem so se predstavili na različnih področjih nadarjeni mladi.
»Vzporedno je bila v knjižnici postavljena razstava s področja fizike, dijaki so delali tudi seminarske naloge iz obeh obravnavanih predmetov. Pisali so, recimo, o nemški modi, umetnosti, mestih ... S pomočjo Dušana Fišerja, ki na šoli uči likovno umetnost, so nato na teme seminarskih izdelali še plakate,« je povedala Dobrinka Voršič Rajšp, profesorica nemščine na ptujski gimnaziji.
V petek so teden zaključili s prireditvijo, na kateri so se gimnazijci med drugim predstavili z Grimmovimi
pravljicami. Ker sta bila brata Grimm Nemca, so se namreč prvi letniki v projektnem tednu ukvarjali z njunimi deli, jih predelali, razmišljali o njihovem nauku ter pripravili kratko predstavitev za zaključek, o pravljicah pa jim je predavala tudi znana pravljičarka Liljana Klemenčič.
Na petkovi prireditvi so nato prikazali svoje različice Janka in Metke, Sneguljčice, Pepelke in drugih, kar nekaj razredov pa je v svoje zgodbe vpletlo tudi »znameniti« dogodek iz Big brotherja slavnih »Si jedla sir?«, ki je med srednješolci poskrbel za kar nekaj smeha.
Polona Ambrožič
Hajdina • Jože Lah, dosedanji ravnatelj OŠ Hajdina
»
Lepo je bilo, ker ste nas imeli radi
«
Včeraj se je po 40 letih dela upokojil Jože Lah, ki je bil zadnjih 17 let ravnatelj OS Hajdina, kjer skupaj delal celih dvajset let. Do nedavnega je uspešno vodil tudi Društvo ravnateljev ptujskega območja.
O svoji življenjski poti pravi, da je bila klasična pot slovenskega podeželskega učitelja in ravnatelja, predvsem pa pedagoga in vzgojitelja. Štirideset let delovne dobe je dopolnil julija letos, s prejšnjim županom občine Hajdine Radoslavom Simoni-čem pa sta se dogovorila, da bo z upokojitvijo malo »počakal«, dokler ne bo pod streho prvi hajdinski občinski vrtec. Sedaj je ta čas prišel. Občutki so prijetni, čeprav ga malo izdajajo čustva, pove odkrito. Ni vedel, da bo slovo tako težko.
Ne zaključuje se samo leto, zaključuje se tudi prijetno obdobje, ki ga je preživel kot učitelj in ravnatelj. Čeprav je bilo vmes včasih tudi težko, te dni prevladujejo prijetni občutki, kot da ni bilo nič težkega. Najtežje je bilo slovo od učencev. Zadnji šolski dan so ga zelo presenetili - s špalir-jem, himno in živim šolskim radiem. Bilo je zelo ganljivo, nič manj pa ni bilo čustveno slovo od vseh, s katerimi je zadnjih letih deloval v korist razvoja kraja in številnih mladih generacij. Z mnogimi je v teh letih stkal pristne stike, ki jih želi ohraniti tudi kot upokojenec, zato se bodo zagotovo še velikokrat srečali, je prepričan.
Kot predmetni učitelj zgodovine in geografije je svojo pot učitelja pričel v šolskem letu 1969/70 na OŠ Maj-šperk. Med haloškimi učenci in starši si je pridobil veliko
J*
Foto: Črtomir Goznik
Jože Lah, dosedanji ravnatelj OS Hajdina
življenjskih izkušenj, v kolektivu pa dobro popotnico za bodoče strokovno delo.
V	šolskem letu 1989/90 je kot učitelj zgodovine in geografije zaposlil na OŠ Hajdi-na, po treh letih poučevanje na predmetni stopnji pa je zasedel ravnateljsko mesto in tam ostal do upokojitve. Zadnjih dvajset let na OŠ Haj-dina je minilo kot tren.
V	vseh dvajsetih letih ni bilo nobenih problemov s starši, ni bilo nobenih pritožb, tudi inšpekcij ni bilo. Vse so reševali v dialogu in prijazno. Uspešnost pedagoga in njegova strokovnost najbolj prideta do izraza pri bolj »živahnih« učencih, je prepričan. Ponosen je na to, da ni bilo potrebno prešolati nobenega učenca in da tudi ni bilo potrebno izvajati nobenih neljubih ukrepov. Najlepše pa je bilo vedno na va-
letah, ko mu je prišepnil kateri od učencev ali pa kakšen starš, da so bila leta, preživeta na OŠ Hajdina, lepa, »ker ste nas imeli radi«. Tudi s kolektivom so se vedno dobro razumeli, kar je bila sreča.
Stevilni pomembni dogodki
V obdobju njegovega rav-nateljevanja na OŠ Hajdina se je zgodilo izredno veliko. V prvih letih je dosegel, da se je obnovil celovit šolski okoliš na Hajdini, kar je bil neprecenljiv prispevek za razvoj osnovnega šolstva na tem območju. Leta 1997 se je začela gradnja prizidka s telovadnico k osnovni šoli, leta 1999 je OŠ Hajdina med prvimi 17 v Sloveniji in kot prva na Ptujskem prešla na devetletko. V letu 2010 je bil dograjen in predan v upora-
bo petoddelčni otroški vrtec. V tem času so izvedli tudi številne pomembne prireditve. Stoletnico je praznovala šolska zgradba, hajdinsko šolstvo polnih 300 let, šolsko glasilo Najdihojca pa 50 let.
Doslej je bilo tako, da je pet dni delal in dva ni počival, kot upokojenec pa bo dva dni delal in pet dni užival. Ima majhen vinograd, vrt in sadno drevje okrog hiše, kolo, ponovno se bo aktiviral kot planinec, več časa bo imel za svoje tri male vnukinje, dolgčas mu v nobenem primeru ne bo. Zelo rad potuje, veliko pa mu pomenijo tudi sprehodi z zlatim prina-šalcem v Mestni vrh.
V teh dneh so se mu za dobro opravljeno delo v korist skupnosti in številnih mladih generacij mnogi zahvalili, Občina Hajdina že na novembrski osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Hajdina. Dotedanji župan občine Hajdina Rado-slav Simonič mu je skupaj z novim županom Stanislavom Glažarjem izročil županovo priznanje. »Med učenci, starši in v kolektivu uživa sloves dobrega in poštenega vzgojitelja ter strokovnega pedagoga. Odnosi med šolo in občino kot ustanoviteljico zavoda so bili vedno na zavidljivi ravni, temeljili so na dobrem sodelovanju in zaupanju,« je ob predaji priznanja povedal Simonič.
MG
Krčevina pri Vurbergu • Božič v Mohorkovi grabi
Božični čudež prevzel obiskovalce
Na božični dan, v soboto, 25. decembra, ob 17. uri se je v Mohorkovi grabi v Krčevini pri Vurbergu pričel za vse obiskovalce in nastopajoče lep in nepozaben večer v idili naravnega okolja. Na ta pomembni družinski dan so si lahko ogledali božično zgodbo in prisluhnili odličnim ustvarjalcem.
Božični večer je potekal na prostem, povezoval pa ga je pater Mirko Pihler. Prireditev je že šestič organiziral moški pevski zbor KUD Gra-
jena pod vodstvom Rudija Mohorka v sodelovanju z zasebno glasbeno šolo Decima iz Ptuja in Marijo Mohorko. Nepozabnemu dogodku je
prisostvovalo okrog 2000 obiskovalcev.
V gozdičku, božično osvetljeni dolini ob potoku, ponosno stoji kamnit oder, na
Pastirci - člani moškega pevskega zbora KUD Grajena - in angelčki - pevci glasbene šole Decima - na božičnem odru v Mohorkovi grabi
katerem so se razdajali pomlajen 28-članski pevski zbor in izbrani mladi glasbeniki. Člani zbora so bili pastirji, ki so z vrha hriba prišli z baklami. Letos je z njimi nastopal še otroški pevski zborček angelčkov iz glasbene šole Decima. V času programa se je nad jaslicami prikazal angel in naznanil rojstvo Jezusa -pravi vizualni spektakel. Nato sta prišla po pobočju hriba v dolino še Jožef in Marija ter iskala prenočišča. Večer so popestrile še žive jaslice z živalmi. Tudi Božja družina se je pevsko vključila v koncert. Posvetno-cerkveni program ob povezovanju duhovitega patra Mirka Pihlerja iz Ptuja potekal v neizmerni tišini ob gorečih ognjih in baklah in v marsikaterem očesu se je za-lesketa solza ob neizmernem doživetju.
Večer se je zaključil s Sveto nočjo in Novoletno pesmijo, ki se jima je pridružila cela
Od tod in tam
Na Magistratu Jakijevi grafični odtisi
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so na ogled grafični odtisi znanega slovenskega slikarja in grafika Jožeta Horvata Jakija pod naslovom Kraljestvo orlov, senc in strahov. Gre za originalne odtise, ki so potrjeni z umetnikovo oznako in njegovim podpisom. Njihov lastnik je Viljem Krajnc iz Šmartnega od Dreti. Jože Horvat Jaki se je rodil v Murski Soboti, slikati je začel že v gimnaziji, velja pa za najuspešnejšega predstavnika slovenskih likovnih samorastnikov.
MG
Ptuj • Predstavil se je Sašo Zver
23. decembra je v Domu Kulture Muzikafe nastopil Sašo Zver iz Murske Sobote, ki se je po uspešni poletni mini turneji po Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem sedaj znova vrnil na slovenske odre. Zver, ki trenutno živi, študira in dela v Bostonu, goji v Sloveniji manj poznan stil igranja na kitaro, ki se imenuje fingerpicking oziroma thumbpicking, saj si na palec nadene poseben palčnik za ubiranje strun, kar mu omogoča igranje melodije, spremljave in basovske linije hkrati. Trenutno si svoje znanje izpopolnjuje na prestižni fakulteti Berklee College of Music, letos pa je izdal tudi drugi album Kitarske zgodbe. Zanj je značilen izjemoma čuten, vendar energičen nastop, ki zajema glasbo od leta 1920 do sodobnih priredb ter avtorskih skladb. Na koncertu na Ptuju se mu je pridružil tudi kontrabasist Žiga Golob.
Polona Ambrožič
Prejeli smo • Javna zahvala MO Ptuj
Zahvaljujem se MO Ptuj za božično in novoletno darilo - vrečkico v Nemčiji izdelanih bombonov, ki sem je bil zelo vesel, še posebej kot sladkorni bolnik. Za pozdraviti je skrb za krajane, ki se jih verjetno poskuša s tem darilom pridobiti za podporo pri megalomanskih načrtih naše prezadol-žene MO Ptuj.
Kljub vsemu je malo čudno, da so naše tovarne bombonov prezasedene. Za pohvaliti je iznajdljivost in uspešno naročanje bonbonov v Nemčiji. Verjetno bi se zapletlo, če bi jih morali naročiti npr. na Kitajskem.
Za pozdraviti je tudi, da so se našla sredstva za tiskanje KUPONA SREČE vsem gospodinjstvom MOP in pozneje še za podelitev nagrad, s katerimi bodo osrečili kar TRI sred-stevpotrebne veseljake v silvestrski noči kar s 3 krat 500 evri. Pa še naslov srečneža se rabi. Bo nagrado dobil po pošti? Ali gre za evidenco podpornikov?
Pozdraviti je torej skrb za zapravljanje davkoplačeval-skega denarja, še posebej v teh kriznih časih, ko je veliko brezposelnih in skoraj lačnih.
Kar tako naprej!
Vlado Kužnik
dolina. Za zaključek večera je sledil ognjemet, ki so ga izvedli člani prostovoljnega gasilskega društva Grajena. Ob kuhanem vinu in čaju pa je sledilo božično druženje.
Ustvarjalci dogajanja v Mo-horkovi grabi so pokazali, da imajo ideje in da se znajo po-
truditi tudi v majhnem kraju. Zaključili pa so z lepo mislijo: da bi v letu, ki prihaja, našli čas za pravljični svet in ga znali občutiti kot otroci, da bi znali ohraniti mir v duši, biti srečni in s skromnostjo osrečiti vse okrog sebe.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Ptuj • Ponudba brezplačnih izobraževanj Ljudske univerze
Od arabščine do stripa
Za vključitev v procese vseživljenjskega učenja se v hladnejših mesecih leta najde nekaj več časa, zato se na Ljudski univerzi Ptuj (LUP) trudijo za čim pestrejšo ponudbo najrazličnejših znanj in izobraževalnih programov formalne in neformalne narave. Kot pravijo, je v dobi gospodarske krize največ, kar lahko posameznik naredi zase, prav to, da se vključi v brezplačne oblike izobraževanj, ki jih ponuja Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) Podrav-je, in si na ta način razširja obzorja.
Foto: Črtomir Goznik
Največ, kar lahko storimo zase, je, da se vključimo v različne (brezplačne) oblike izobraževanja.
CVŽU Podravje deluje na območju Spodnjega Podravja in pokriva področje desetih Točk vseživljenjskega učenja, ki jih zainteresirani uporabniki že precej dobro poznajo in tudi aktivno uporabljajo. »Na njih je mogoče samostojno učenje (tujih jezikov, osnov računalništva, dela z internetom in elektronsko pošto), zraven tega pa je na voljo tudi mentor-svetovalec, ki uporabnikom nudi najrazličnejše informacije in osebna svetovanja za nadaljevanje izobraževalnih poti,« je pojasnil mag. Petja Janžekovič, strokovni delavec LUP.
Aktivnosti univerze in centra sproti nadgrajujejo, saj poskušajo udeležencem ponuditi aktualna in uporabna znanja, za katera so prepričani, da jih bodo lahko koristno uporabili. Na voljo so tako brezplačni tečaji tujih jezikov (angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, francoščine, ruščine, kitajščine, arabščine, grščine in poljščine), ki potekajo v obsegu 20 ur.
»Izredno aktualne in posledično izvrstno obiskane
so brezplačne računalniške delavnice, namenjene začetnikom v uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na delavnici se naučijo osnov dela z računalnikom, spoznajo okolje Windows in uporabo pisarniškega programa Word, zraven tega pa se seznanijo tudi z delovanjem interneta in
elektronske pošte,« je nadaljeval sogovornik.
Eno najuspešnejših izobraževanj iz preteklega obdobja je delavnica grafičnega oblikovanja oziroma računalniške obdelave digitalne fotografije s pomočjo programa Photoshop CS4, ki jo je v enem letu obiskalo več kot 130 udeležencev. V
prihodnje ji bodo dodali še delavnico Adobe Indesign, namenjeno tistim, ki jih zanima delo v namiznem založništvu oziroma se srečujejo s problemom oblikovanja dokumentov s pomočjo računalnika. Naravnana bo praktično s ciljem, izdelati končni, grafično dovršen dokument, pripravljen za tisk.
V	prihodnje bodo prav tako ponudili delavnico risanja stripa, ki jo bo vodil umetnik Andrej Potrč, najboljši strip na temo vseživljenjskega učenja pa bo objavljen v časniku Ptuj-čan. Prav tako pričenjajo novo delavnico klasičnega risanja.
»Izvajamo še vrsto informacijsko motivacijskih delavnic z namenom, da seznanimo in vključujemo vse ljudi v izobraževanje, predvsem tiste, ki so do sedaj bili nekoliko odrinjeni od teh procesov. Enkrat mesečno tako izvajamo motivacijske delavnice skupaj z zavodom Vitis, njihovi člani pa se nato vključujejo v najrazličnejše oblike predvsem brezplačnih neformalnih izobraževanj,« je razložil Janžekovič.
Veliko zadovoljnih udeležencev izobraževanje nadaljuje
V	povezavi s Klubom bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo so sestavili tudi skupino novih dvanajstih udeležencev, ki si želijo pridobiti znanja s področja uporabe računalnika, predvsem interneta in uporabe e-pošte, ter bodo tečaj pričeli januarja. Trenutno poteka še brezplačna računalniška delavnica za varovance Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Bor-štnarja Dornava, s katerimi se dobivajo enkrat tedensko.
»Dvakrat ali vsaj enkrat tedensko obiskujemo tudi gospoda, ki je varovanec omenjenega zavoda, in mu pomagamo pri učenju oziroma uporabi računalnika. Ker je na vozičku, k nam namreč ne more priti. Je izredno ve-doželjen, sposoben, zanimajo
ga tudi druge vede. Po naših najboljših močeh mu poskušamo pomagati pri njegovih prizadevanjih, v te obiske pa po potrebi vključujemo še druge osebe, ki imajo potrebne izkušnje in znanja. Zaradi našega sodelovanja se je odločil še za formalno dokončanje osnovne šole za odrasle in k temu pritegnil še kolega. Oba sta izjemno prizadevna in uspešna,« nas je seznanil Janžekovič.
Delo z ranljivimi ciljnimi skupinami so v letošnjem letu nadgradili še z ustanovitvijo Društva za kvaliteto življenja ljudi s posebnimi potrebami Ptuj-Ormož, katerega predsednik je mag. Milenko Rosič, direktor dornavskega zavoda. Namen društva je ponuditi uporabnikom ustrezne učne programe, jih vključiti v življenje in delo, izobraziti njihove starše ali skrbnike, strokovno osebje in pozitivno ozaveščati javnost.
»Za prav vse naše udeležence velja, da so zelo prizadevni in nas obiskujejo z veseljem, saj nam poleg znanj in izkušenj dobre volje nikoli ne zmanjka. Predvsem pa smo nagrajeni s tem, da smo veliko ljudem pomagali pri premagovanju strahu pred učenjem, pridobivanju novih znanj, izgradnji pozitivne samopodobe in pri širitvi ideje o nujnosti vseživljenjskega učenja,« je povedal strokovni delavec Petja Janžekovič.
Aktivnosti, ki jih udeležencem v okviru CVŽU Podravje (financirata ga MŠŠ in ESS) nudijo brezplačno, bodo nadaljevali tudi v prihodnje. K temu jih spodbujajo izjemno visok odziv udeležencev, njihovo zadovoljstvo in dejstvo, da se jih veliko odloči tudi za nadaljevalne delavnice.
Polona Ambrožič
Kidričevo • Imenovali vršilko dolžnosti ravnateljice
Noben kandidat ni dobil potrebne večine
Ker se sedanji ravnatelj Brane Tonejc odpravlja v pokoj, je svet zavoda Osnovna šola Borisa Kidriča Kidričevo na zadnji seji sredi decembra za vršilko dolžnosti ravnateljice imenoval Alenko Kutnjak.
Kot smo izvedeli, na ome-	noval dosedanjo pomočnico	Kidričevo, kjer so prisluhnili
njeni seji sveta zavoda, ki se je	ravnatelja Alenko Kutnjak za	predlogu občinske komisije
sestal v četrtek, 16. decembra,	vršilko dolžnosti.	za volitve in imenovanja in se
nobeden od prijavljenih kandi-	O predlaganih kandidatih za	niso opredelili do nobenega
datov ni dobil potrebne večine	ravnatelja so razpravljali tudi	od šestih kandidatov, ki so se
glasov, zato je svet zavoda ime-	na zadnji na seji sveta občine	prijavili za to delovno mesto.
Foto. M. Ozmec
V letu 2008 so ob kidričevski osnovni šoli zgradili novo kuhinjo in prostorno jedilnico, ki služi za sodobno prehrano otrok.
Ob tem so občinski svetniki menili, da bi lahko takemu mnenju sledili tudi predstavniki občine v svetu osnovne šole, a niso želeli vplivati nanje o tem, kako naj glasujejo, saj so v razpravi ugotovili, da mnenje lokalne skupnosti tako in tako ni obvezujoče.
jema na razredni stopnji naselja Apače, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Njiverce in Strnišče, na predmetni stopnji pa otroke iz Apač, Kidričevega, Kun-gote pri Ptuju, Lovrenca na Dravskem polju, Njiverc, Str-nišča, Pleterij in Župečje vasi, med tem ko na podružnično osnovno šolo Lovrenc na Dravskem polju zahajajo otroci iz Lovrenca, Pleterij in Župe-čje vasi. V letu 2008 so v šoli v Kidričevem dogradili novo, sodobno kuhinjo z jedilnico, zamenjali so stavbno pohištvo - okna, v letu 2009 so šolo na novo prekrili, v kratkem pa bo tik ob njej dokončana nova večnamenska športna dvorana, ki bo učencem služila tudi za pouk telesne vzgoje.
-OM
Foto. M. Ozmec
Alenka Kutnjak bo dolžnosti vršilke ravnateljice prevzela 1. februarja 2011.
Naj dodamo, da so se na razpis za mesto ravnatelja OŠ Kidričevo, ki je bil objavljen Štajerskem tedniku 26. oktobra, prijavili Oliver Buček iz Zlatoličja, Davorin Šket-Sitar iz Dravinjskega Vrha (občina Videm), Majda Švagan iz Nji-verc, Robert Murko iz Ptuja, Tomaž Klajderič iz Njiverc ter Rajko Jurgec iz Župečje vasi. Slednji naj bi imel edini od prijavljenih vodstvene izkušnje, saj je bil več let ravnatelj na OŠ Majšperk. Ob tem je svetnik Andrej Napast opozoril na to, da bi vodstvo Osnovne šole Kidričevo v bodoče moralo skrbeti za enakomernejši vpis na matični šoli v Kidričevem in podružnični v Lovrencu.
Predsednica sveta osnovne šole Marjeta Sušec nam je
pojasnila, da na omenjeni seji člani sveta zavoda nobenemu od predlaganih kandidatov niso zaupali potrebne večine glasov. Zato so v skladu s pravilnikom za vršilko dolžnosti ravnateljice imenovali Alenko Kutnjak, sedanjo pomočnico ravnatelja Braneta Tonejca, saj se bo ta v kratkem upokojil. Naj dodamo, da je Alenka Kutnjak sicer na tej šoli že 22 let strokovna sodelavka in razredna učiteljica, zadnjih 11 let pa opravlja tudi naloge pomočnice ravnatelja. Svoje nove delovne dolžnosti ravna-teljevanja bo po sklepu sveta zavoda pričela redno opravljati 1. februarja 2011.
Osnovno šolo v Kidričevem trenutno obiskuje 317 učencev, njihov šolski okoliš pa za-
Majšperk • Kip gorske slepe deklice kmalu bronast
Sodelovanje s Čistim mestom je potrebno urediti
Svet občine Majšperk je na zadnji seji v letošnjem letu dopolnil proračun za prihodnje leto s stroški, ki bodo potrebni za izdelavo bronastega kipa slepe deklice na Ptujski Gori; sedanjega, ki je bil izdelan iz kremenita le začasno, so po pol leta morali odstraniti.
Foto: M. Ozmec
Iz kremenita izklesan kip slepe deklice na Ptujski Gori, ki so ga blagoslovili 1. julija letos, naj bi v začetku prihodnjega leta zamenjal ulitek iz brona.
Sicer pa so poleg proračun za prihodnje leto na predpraznični seji potrdili tudi spremembe pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan delovni čas gostinskih obratov, o dokončni vsebini statuta in poslovnika pa bodo odločali na prihodnji seji.
Svetnikom občine Majšperk so se na 4. redni seji v četrtek, 23. decembra, prvič pridružili tudi člani novo ustanovljenega nadzornega odbora, sicer pa so bili tudi tokrat konstruktivni in razmeroma hitri, saj so z osmimi točkami dnevnega reda opravili v dobri uri.
Slepa deklica kmalu bronasta
Ko so se lotili druge obravnave občinskega proračuna za leto 2011, je županja Darinka Fakin pojasnila, da so po prvi obravnavi prejeli le en amandma, in sicer da med odhodki odprejo novo proračunsko postavko za krožišče Ptujska Gora, za kar je treba zagotoviti še 5000 evrov. Ker sedanji kip slepe deklice, ki je bil izdelan začasno iz kremenita, ne bi vzdržal vremenskih sprememb za daljše obdobje, so ga namreč pred kratkim odstranili, saj želijo iz njega izdelali kopijo v bronu. Cena za bronast kip je sicer nekajkrat višja, a so se z livarjem iz Ljubljane uspeli dogovoriti, da bo to delo opravil za 5000 evrov.
Naj spomnimo, da je kip slepe deklice v okviru leto-
šnjih prireditev ob 600-letni-ci cerkve na Ptujski Gori 1. julija blagoslovil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Gre za kip, ki so ga postavili v glavnem kro-žišču pod svetiščem, zanj pa sta poskrbela akademska kiparja Irena Čuk, ki je izdelala kip slepe deklice, in Viktor Gojkovič, ki je izdelal celostno podobo ter podstavek za kip. Ker gre za znamenitost in ponos Ptujske Gore ter celotne občine Majšperk, so se svetniki s predlaganim amandmajem strinjali, sicer pa so brez posebne razprave dokončno potrdili tudi celotnem proračun za leto 2011.
Za investicije več kot 5 milijonov evrov
V novem proračunu je predvidenih za 6.235.719 evrov prihodkov, največ, okoli 3,1 milijona, tekočih prihodkov, dobrih 2,9 milijona evrov pa davčnih prihodkov.
Na odhodkovni strani naj bi v prihodnjem letu imeli za 7.701.661 evrov različnih izdatkov, pri čemer naj bi kar 5,1 milijona evrov namenili za investicijske odhodke, dobrih 1,2 milijona za tekoče odhodke in blizu 1,3 milijona evrov za tekoče transferje.
Proračunski primanjkljaj v višini okoli 1,4 milijona evrov naj bi pokrili z okoli 609.000 evri ostankov sredstev iz letošnjega leta, za okoli 800.000 evrov pa naj bi se zadolžili, predvsem zaradi sredstev za gradnjo kulturno-poslovne-ga centra v Majšperku. To je tudi največja in osrednja občinska investicija, ki so jo
pričeli že septembra letos, v prihodnjem letu pa naj bi za njegovo gradnjo nameni-
li 2.782.351 evrov. Sicer pa naj bi preostanek potrebnih sredstev za to investicijo, ki naj bi jo dokončali v letu 2012, pridobili iz državnih in evropskih virov.
Sicer pa v občini Majšperk pričakujejo iz državnega proračuna in sredstev Evropske unije v okoli 2,2 milijona evrov, namenili pa naj bi jih predvsem za sofinanciranje modernizacije lokalnih cest Slape-Ptujska Gora, Žetale-Vabča vas in Poluce-Kosovo sedlo v skupni višini 784.736 evrov, za izgradnjo vodovoda Kupčinji vrh-Jelovice 362.651 evrov, za sofinanciranje gradnje kulturno-poslovnega centra 940.337 evrov, za ureditev vinoteke na Ptujski Gori 30.855 evrov, za ureditev parka v Majšper-ku dobrih 10.000 evrov ter za ureditev starotrške hiše na Ptujski Gori 99.450 evrov.
V prvi obravnavi so se lotili tudi obravnave predloga
sprememb občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki jih je podrobneje predstavila predsednica komisije za pripravo obeh dokumentov Ida Lorber. Gre v glavnem za prilagajanje novi zakonodaji, in čeprav so se z večino predlaganih sprememb komisije in svetnikov vsi strinjali, so oba predloga dokumentov, ki sta za delovanje občine izredno pomembna, pustili v prvi obravnavi ter se dogovorili, da bodo morebitne dodatne predloge sprejemali še do 20. januarja 2011.
Brez pripomb pa so sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. V bistvu gre le za prenos pristojnosti odločanja o tovrstnih zadevah iz vodstev krajevnih skupnosti na občinsko upravo. Potrdili so tudi program dela skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja za leto 2011, ki vsebuje tudi kadrovski ter finančni načrt s prikazom delitve stroškov po občinah in delovnih področjih. Kot smo lahko slišali, občina Majšperk sodeluje v skupni občinski upravi na področju inšpekcijskih služb, zbiranja komunalnih odpadkov in re-darske službe.
Sodelovanje s Čistim mestom je treba urediti
Zanimivo je bilo tudi tokrat med pobudami in vpra-
šanji svetnikov. Tako je Adol-fa Kopšeta zanimalo, ali in na kak način lahko občina zagotovi 320 evrov za plačilo kurjave v dvorani v Stoper-cah. Zlatko Žnidar je predlagal, da se v mrliški vežici v Majšperku zagotovi nekaj dodatnih klopi, menil pa je tudi, da se na novo definira in določi vsebina sodelovanja med občino in podjetjem Čisto mesto, saj tako, kot je sedaj, ne gre več. Po uvedbi ločenega zbiranja odpadkov so mnoge posode za smeti napol prazne, ekološki otoki pa prepolni najrazličnejših odpadkov, ki jih dovažajo od vsepovsod.
Temu je pritrdil tudi Janez Vedlin, ki je dodal, da je sodelovanje s Čistim mestom potrebno spraviti v normalne okvirje, da občani ne bodo po nepotrebnem plačevali.
Dragomir Murko je opozoril, da se krožišče na Ptujski Gori seseda, zato je treba ukrepati, predlagal pa je tudi, da se v bodoče dnevi in predvsem tudi ure posameznih prireditev med društvi in organizacijami v občini koordinirajo, da se ne bi zgodilo kot tokrat, da so v nedeljo, 26. decembra, popoldne imeli v Majšperku kar 4 različne prireditve skoraj ob istem času.
V razpravi pa so svetniki opozorili na nujnost racionalnosti posameznih šolskih prevozov, saj naj bi se na nekaterih relacijah vozili le po trije ali štirje učenci.
M. Ozmec
Benedikt • S tretje redne seje občinskega sveta
Umirjeno in soglasno ...
22. decembra je potekala 3. redna seja Občinskega sveta Benedikt, na kateri so svetniki sprejeli tretji rebalans proračuna občine za letošnje leto, v prvi obravnavi pa so soglašali tudi s proračunom za leto 2011.
»Rebalans smo morali sprejeti predvsem, ker nismo prodali vsega načrtovanega nepremičnega premoženja. Gre za znesek okoli 600.000 evrov, za kolikor smo morali v rebalansu znižati odhodke in prihodke ter ta del investicij prenesti v prihodnje leto,« je pojasnil benediški župan Milan Gumzar.
V prvi obravnavi so se svetniki strinjali tudi s proračunom občine za naslednjo leto, ki ga načrtujejo v vrednosti okoli 3,3 milijona evrov. »Tudi v tem proračunu načrtujemo prodajo nekaj nepremičnin. Če se to ne bo zgodilo, ga bomo z rebalansom popravljali, ampak upam, da se glede prodaje nepremičnin časi izboljšujejo in da bomo v letu 2011 lahko realizirali vse zadane projekte,« je razložil prvi mož občine.
Med glavne načrtovane investicije so uvrstili predvsem dokončanje že začetih: modernizacijo magistralnega vodovoda med Mariborom in Gornjo Radgono, izgradnjo krožišča in del pločnika na Mariborski cesti, pokriti morajo še del stroškov
za gradnjo osnovnošolskega prostora, načrtujejo pa tudi komunalno opremo za Terme Benedikt in pripravo tehnične dokumentacije za modernizacijo dela ceste v Štajngrovo, Svete Tri kralje in Obrat.
Svetniki, ki so vse sklepe sprejeli soglasno, izrazili pa tudi niso nobenih pobud ali vprašanj, so v dobrih dveh urah obdelali še 10 drugih točk dnevnega reda ter med drugim soglašali s sklepom o potrditvi projekta za ureditev infrastrukture in cestnih povezav v naseljih Benedikt, Sveti Trije Kralji in Štajngro-va. Na občini se namreč želijo prijaviti na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sklopu projekta urediti pločnike, razširiti ceste, modernizirati makadame ... Investicija, ki je vredna približno 460.000 evrov, naj bi se izvajala v dveh letih, zanjo pa pričakujejo do 85 odstotkov sredstev sofinanciranja.
Svetniki so potrdili tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011,
ki znaša 0,000260 EUR/m2, ter imenovali člane nekaterih občinskih delovnih teles. Člani Komisije za statut in poslovnik so tako postali Damjan Kaučič, Zlatko Borak in Breda Rakuša Slavinec, Komisije o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo pa Janez Leopold, Zlatko Borak in Franc Lakner.
V Odboru za kmetijstvo bodo sedeli Kristina Mlina-rič, Damjan Kaučič in Janez Rajšp, v Svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin
pa Jožef Mlinarič, Kristina Mlinarič in Majda Vidovič. Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj sestavljajo Janez Zorko, Damjan Kaučič in Saša Lovrenčič, Komisijo za dodelitev občinskih priznanj pa Jožef Maurič, Dragica Lipnik, Zlat-ko Borak, Saša Lovrenčič in Breda Rakuša Slavinec. V Komisijo za program športa so imenovali Stanislava Bernja-ka, Janeza Leopolda, Zlatka Boraka, Marjana Kranarja in Stanislava Franca.
Polona Ambrožič
Zadnja benediška seja v tem letu je potekala tekoče in umirjeno.
Ptuj • Jožica Brodnjak - prejemnico nagrade za področje socialnega varstva
„Vse jemljem življenjsko in razumsko ..."
Socialna delavka Jožica Brodnjak iz Ptuja je 10. decembra letos prejela nagrado Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih. Za nagrado jo je predlagalo Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, predlog pa je podprl tudi Center za socialno delo Ptuj.
Nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva se podeljujejo za izjemne uspehe pri neposrednem delu z uporabniki, za uspehe, ki predstavljajo prispevek k teoriji in avtonomiji strokovnega dela, k hu-manizaciji dela z uporabniki storitev socialnega varstva, k integraciji uporabnikov, k človeškemu dostojanstvu, k razvijanju solidarnosti in strpnosti ob upoštevanju različnosti in k utrjevanju človekovih pravic. Nagrado si je Jožica zaslužila s svojim vestnim delom in s svojim pretanjenim občutkom za starejše ljudi, dodajajo njene kolegice. V zadnjih trinajstih letih je delala na področju pomoči na domu.
Nagrado ste prejeli za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih - in to v letu, ko ste se tudi upokojili. Kaj vam pomeni?
„Oboje hkrati je naključje. Novembra je bilo 13 let, ko sem začela delati na področju pomoči na domu. Trud v vseh teh letih, ne le v zadnjih petih, je prinesel uspeh. Če sem povsem iskrena, nagrade nisem pričakovala. Ker je podelitev sovpadala z mojo upokojitvijo, sem se najprej sama nad seboj zgrozila, da ni trenutek za moj odhod in da se moram za nagrado z delom še oddolžiti. Pa sem si malo uredila misli in si rekla: morda je pa ravno pravi čas. Nagrade sem se začela neizmerno veseliti. Doživela sem jo kot priznanje ne le meni osebno, ampak za področje dela v socialnem varstvu in za delovno mesto, za katerega ni ravno prevelike gneče in včasih med strokovnimi kolegi niti ni pretirano cenjeno. Lahko je namenjena tudi vsem kolegicam in kolegom, ki to delajo.
Spomnila sem se svojih podaljšanih delovnikov, dela v prostem času, prekinjenih dopustov in tudi tega, da sem to delo rada in s srcem počela. Nisem sprejela veliko čestitk, bile pa so tople in iskrene."
Kaj je odločilo pri vaši izbiri za poklic socialne delavke?
„Ne spomnim se več prav podrobno. Moja odločitev je padla zadnji mesec pred maturo. Venomer pa sem razmišljala o tem, da bi delala z ljudmi, še zlasti z otroki.
Tako sem pred odločitvijo razmišljala o pedagoškem poklicu. No, prvih trinajst let sem delala z otroki in mladostniki z motnjami v vedenju. Že takrat sem nekako začutila, da se področje dela s starimi daje v podrejen položaj. In ko sem osebnostno in poklicno dozorela, mi je bil to nov strokovni izziv."
Na Centru za socialno delo Ptuj ste delala kot koordinatorka pomoči na domu. Nam lahko predstavite svoje delo, ki ste ga izjemno zavzeto in strokovno opravljali toliko let?
„Na kratko opisano je delo koordinatorja ugotavljanje upravičenosti do storitve, priprava pisnega dogovora o vsebini, obsegu, trajanju in načinu izvajanja storitve, organiziranje sodelovanja svojcev in drugih, ki sestavljajo socialno mrežo uporabnika, napotki izvajalki storitve, to je socialni oskr-bovalki, in uvodno srečanje socialne oskrbovalke z uporabnikom ter po potrebi s svojci.
Sledijo spremljanje izvajanja storitve in morebitne spremembe v vsebini, obsegu storitve in priprava novih dogovorov ali aneksov, če se pokaže potreba po spremembi.
Nenazadnje je tu še delo z izvajalkami v smislu njihovega pisnega ali ustnega poročanja na sestankih o potrebah uporabnikov, razreševanje morebitnih konfliktov ali drugih nastalih težav, skrb za organiziranje dodatnih usposabljanj oskrbovalk, skrb za njihovo zaščito pri delu in še in še,
kar prinaša življenje na delovnem mestu."
Na področju izvajanja socialnovarstvene pomoči na domu je bilo v zadnjih letih na Ptujskem narejeno izredno veliko tudi z vašo pomočjo. Kaj velja še posebej izpostaviti?
„Organizacija pomoči na domu po občinah je plod sodelovanja Centra ter občin, pri čemer so ključno vlogo odigrali direktor, pravna in finančna služba. Seveda sem bila pri tem prisotna, sama sem lahko največ doprinesla k ugledu ustanove in zaupanju, če so pod mojim vodenjem socialne oskrbovalke izvajale storitev učinkovito, kvalitetno in profesionalno."
„Če ljudi spoštuješ, jih začutiš..."
Stiske ljudi so velike. Kako ste se v teh letih uspeli spopadati z njimi, ker tudi vi niste vedno imeli v rokah čarobne paličice?
„Stiske ljudi so pogosto res velike. Pomembno je, da jim znamo prisluhniti oziroma da ljudi znamo poslušati, kajti marsikatera stiska postane manjša že, če jo lahko nekomu zaupamo in če dobimo dovolj časa in priložnosti, da jo lahko razložimo. Velikokrat se je zgodilo, da so prišli svojci prestrašeni in obupani, ker niso vedeli, kako bodo lahko poskrbeli npr. za roditelja ali partnerja, ki je čez noč zaradi nenadne bolezni postal nepokreten in je trenutno ležal v bolnišnici ali kaj
podobnega. Po pogovoru so mirno odšli, ker smo skupaj predelali možnosti in poti za rešitev problema, ter so se vrnili po pomoč, ko so jo zares potrebovali, velikokrat pa jih sploh ni bilo nazaj, ker so se zmogli organizirati sami. Marsikatera stiska pri ljudeh bi lahko bila manjša, če bi dobili pravočasno prave in dovolj informacij."
Vsakdo ne more delati z ljudmi. Kako pa vam je uspevalo prepoznavati ljudi, ki imajo ta dar?
„V trinajstih letih sem delala s približno 200 udeleženkami javnih del in drugih programov zaposlitve. Če ljudi spoštuješ, jih začutiš. Predvsem sem gradila na svoji intuiciji, pa tudi izkušnjah. Po toliko letih dela z ljudmi se pač moraš nekaj naučiti, pa tudi veliko ljudi spoznaš.
Evidenco kandidatk sem vodila sproti, ne glede na potrebe. Kadarkoli se je katera oglasila, sem si vzela čas. Množične napotitve z Zavoda za zaposlovanje se po mojih izkušnjah niso obnesle. Na hitro težje najdeš dobro delavko. Govorim o delavkah, ker so v glavnem ženske. Ni nam uspelo zaposliti moškega, čeprav smo v programih tudi to načrtovali, jih je pa po Sloveniji kar nekaj.
Vsaki kandidatki za vključitev v program sem namenila veliko časa za pogovor in spoznavanje. Čeprav sem bila sama v zrelih letih, sem se znala vživeti v situacijo kandidatk, ki so kot tehnološki presežki brez zaposlitve in svojega denarja postale materialno odvisne od partnerja ali celo otrok.
Napisala bi lahko knjigo bolj ali manj žalostnih zgodb.
Izpostavljali smo predvsem osebnostne lastnostih kandidatk, pričakovanih za opravljanje tega poklica. Predhodna izobrazba ni bila toliko pomembna, saj so se lahko teoretično dodatno usposobile.
Posebej pa sem vesela, da je ena od dobitnic priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejništva za leto 2010 gospa Angela Ivančič bila, preden je postala rejni-ca, tudi ena boljših socialnih oskrbovalk."
Vseskozi ste se zavedali pomena strokovne usposobljenosti ljudi, ki delajo kot socialni oskrbovalci na domu. Kaj lahko poveste o tem vidiku vašega dela?
„Vsekakor je poleg osebnostnih lastnosti pomembna usposobljenost za delo socialne oskrbovalke. Običajno še zlasti gospodinjska dela poenostavljamo. V resnici pa morajo obvladati marsikaj - od priprave različne dietne prehrane do osebne nege, komuniciranja itd. Nenehno je treba spremljati novosti, občasno pa znanje osvežiti. Organizirali smo tudi interna usposabljanja s povabilom raznih strokovnjakov. Že spremljanje strokovnih oddaj in branje strokovnih prispevkov ali pa izmenjava mnenj na skupnih sestankih je lahko kar koristno. Za vse oskrbovalke je organizirana supervizija, saj je poklicno izgorevanje pri tem poslu zelo prisotno.
Skoraj vse oskrbovalke, ki so trenutno zaposlene, imajo za seboj poleg uspešno zaključenega usposabljanja za socialne oskrbovalke v verificiranem programu pridobljeno tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo."
Kdaj vam je bilo kot socialni delavki najbolj težko?
„Verjetno mi je bilo večkrat težko, a sem stvari morala jemati profesionalno. Spomnim se, da sem jaz jokala namesto matere, ko sva sina peljale v vzgojni zavod. Zelo sem trpela pri odvzemih otrok zaradi zanemarjanja.
Če pa se vrnem na svoje zadnje delovno področje, naj omenim svojo stisko v zvezi z fizičnim nasiljem svojcev nad starejšo gospo. Oskrbovalke so dnevno opažale fizične poškodbe pri uporabnici, pa tudi sama
jima je zaupala, da izvajajo nasilje nad njo. Uradno sem nasilje prijavila, vendar ni bilo zakonske osnove za kazensko preganjanja po uradni dolžnosti, gospa pa ni želela podati prijave."
Pred kratkim ste končali poklicno delo, več uspešnih desetletij je za vami. Nagrada je samo še eno potrdilo, da ste svoje delo opravljali izjemno zavzeto in odgovorno, s posluhom za ljudi. Je bilo slovo od sodelavcev težko?
„Vse jemljem zelo razumsko in življenjsko. Na to sem se pripravljala. Res je, da sem z upokojitvijo malo pohitela, ker sem imela zelo bolno mamo, ki je potrebovala pomoč, a je žal umrla nekaj dni prej. Tudi družina me je precej nagovarjala k upokojitvi, verjetno me sedaj ne bodo pustili same. Sodelavci, ki smo se imeli radi, se bomo vsekakor videvali in gojili stike še naprej."
Kaj sporočate svojim naslednikom?
„Naj gojijo še naprej tople poslovne in medsebojne odnose, skrbijo za ugled tega poklica in se borijo za obstoj in nadaljnji razvoj pomoči na domu. Življenje in potrebe ljudi, tudi starih, bolnih in invalidnih, se ne da povsem v podrobnostih uokviriti v stroge predpise, te potrebe se s časom spreminjajo, običajno hitreje kot zakoni in pravilniki. Naj stojijo za tem, kar počnejo s srcem. Pazijo pa naj tudi nase. Naj vzdržujejo mejo med poslovnim in zasebnim življenjem, da ne bodo preveč izgorele. Socialnim oskrbovalkam sporočam, da jih bom pogrešala."
Kako si boste zapolnili čas v pokoju? Imate ob novem letu kakšno posebno željo?
„Kot vsak upokojenec sem že ugotovila, da imam časa premalo. Imam družinske obveznosti, tudi drugih interesov mi ne zmanjka. Vsak trenutek, preživet z vnuki, mi predstavlja pravo zabavo, veselje in bogastvo. Na razpolago imam tudi regal neprebranih knjig. Če me bodo povabili, bom še z veseljem tudi delala v postopkih nacionalne poklicne kvalifikacije in programu usposabljanja. Ob novem letu nimam nobenih posebnih želja, le zdravja želim sebi in vsem."
MG
Miklavž pri Ormožu • Uspel nastop folklorne skupine Metla
Bom kmetiča vzela
Folklorna skupina Metla Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu je pred božičem pripravila vsakoletni nastop, s katerim obiskovalce popeljejo po novostih, ki so jih folklori-sti naštudirali za novo sezono. Nastop so poimenovali Bom kmetiča vzela, predstavili pa so tri sklope.
Kot je povedala vodja skupine Leonida Novak, je bil dan
nastopa za skupino zelo stresen, saj so se zbudili v popolnoma zasneženo pokrajino, ki je bila na pogled sicer izjemno lepa, a je sneg pri logistiki povzročal nemalo težav. Že zjutraj so izvedeli, da napovedanih gostov FS Riječke ribice s hrvaške Reke ne bo, saj so z avtobusom s poletnimi gumami obtičali v zimskih razmerah na cesti. Nato je odpovedala še glavna varovalka v domu kulture in obeti za nastop zares niso bili najboljši. Vendar je bilo to očitno vse, kar je imelo iti narobe ta dan, ki je na koncu odlično uspel.
Dvorana je bila nabito polna, nastop uspešen in gostje, razen Rečanov, polnoštevilni. Poleg organizatorjev, FS Metla, so se ta večer namreč obiskovalcem predstavili tudi: mladinska FS Podkev KTD Miklavž pri Ormožu, FS upokojencev Miklavž pri Ormožu, otroška FS Klasek iz OŠ Miklavž pri Ormožu, otroška FS Drobtinice iz OŠ Miklavž pri Ormožu, Miha Lukman in Lia Vaupotič ter FS KUD Dika iz Slatine na Hrvaškem in FS KD Kajer iz Bučečovcev.
Folklorna dejavnost pri Miklavžu je zares zelo bogata, skupina Metla pa deluje komaj tretje leto in se je doslej vsako leto decembra predstavila s folklornim večerom. V skupi-
V postavitvi Po cesti gre en stari mož so plesali tudi v košu.
Foto: Tjaša Novak
ni pleše devet parov. Trenutno imajo nekaj izostankov zaradi porodnih dopustov, za katere pa upajo, da se vrnejo. Med plesalci je velik starostni razpon, kar več desetletij, kar po mnenju njihovega vodje skupini daje pestrost in zanimivost, zaradi katere dobro funkcionirajo. Spremljajo jih trije mladi godci, s katerimi dobro sodelujejo. Običajno vadijo enkrat tedensko, pred nastopi pa tudi trikrat ali več. Pri delu so resni in zato so že v tem kratkem času nastopili na dveh medo-bmočnih revijah, lani pa so nastopili tudi na državni reviji v Beltincih. Odplesali so tudi več odmevnih nastopov na Hrvaškem in v Srbiji, trenutno
Pies s stoiičkami
Foto: Tjaša Novak
pa so še vedno pod vtisom povabila Slovencev, ki živijo v Splitu. Ti so jih namreč povabili, da bi jih kot skupina iz njihove domovine spremljali na festivalu v Turčiji.
„To, da so nas opazili Slovenci, ki živijo drugod, in so si želeli, da jih mi predstavljamo na festivalu, je za nas veliko priznanje. Potovati bi morali že te dni pred božičem, a smo se dogovorili, da bomo sodelovanje prenesli na pomladne mesece. Sedaj je bilo preveč ovir. Za takšno gostovanje želimo popolno postavo, pridobiti pa moramo tudi sredstva," je povedala Novakova.
Za novo sezono je skupina pripravila tri nove postavitve, ki jih lahko poljubno kombinirajo v različnih postavitvah, glede na potrebe in namen vsakokratnega nastopa. Predstavili so Ples s stoličkami (pručkami), Po cesti gre en stari mož, tretja postavitev pa je povzetek vsega in se imenuje Kmetič veselo na svetu živi. V njej predstavijo delo kmeta od setve na njivi pa do takrat, ko postavi kruh na mizo. Leonida Novak ima občutek za rekvizite in ti se pojavljajo v vseh njenih postavitvah: „Res, je. Spremljevalci in folklorni
strokovnjaki mi pripisujejo, da je to moje močno področje. Nekateri si zamislijo postavitev, ko zaslišijo pesem, ko se spomnijo kakšnega opravila ali običaja, meni pa šine ideja za postavitev na sprehodu med kmetijami, ko zagledam kakšen star predmet. Takrat se mi odvrti cel film, kaj bi bilo mogoče narediti s tem rekvizitom. Odrasle folklorne skupine naj bi se rekvizitov bolj kot ne izogibale. Velikokrat so rekviziti problem, ker morajo biti zares aktivni, rekvizit ne sme stati v kotu, ampak mora biti ves čas v funkciji," pojasnjuje vodja skupine Leonida Novak, ki zahteva pri folklori določen red, a ta vsebuje čas za zabavo in čas za delo: „Včasih se mi zdi, da od plesalcev preveč zahtevam, konec koncev imajo poleg folklore tudi druge obveznosti. Ne odstopam pa pri skrbi za obleke in točnost. Pomembno se mi zdi tudi znanje plesov. Zato morajo plesalci dobro osvojiti osnovne korake vseh vzhodnoštajerskih plesov s katerimi se ukvarjamo, tako da lahko brez težav pripravimo kakšno kombinacijo. Včasih se zdi nepotrebno, a se že kmalu dobro obrestuje."
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Kolednica

Kolednica je voščil-na, obredna pesem ko-lednikov, to je mož ali fantičev, ki hodijo od hiše do hiše, voščijo srečo in nabirajo darove; kresne kolednice so pele ženske oziroma dekleta. Daljša kolednica je vsebovala na začetku pozdrav, v srednjem delu večki-tično, prazniku primerno besedilo, nato voščilo s prošnjo za dar, na koncu zahvalo, svarilo, če ni bilo daru, in na koncu poslovitev. Tako pojasnjuje mali, priročni leksikon Literatura iz znane zbirke Mali leksikoni Cankarjeve založbe (Ljubljana, 2009). Beseda koleda izhaja iz latinske besede calendae, kot so Rimljani poimenovali začetek meseca. Ko je Julij Cezar leta 48 določil, da se novo leto začne s 1. januarjem, so caliendae januariae dobile pomen začetka leta. Rimljani so novo leto praznovali z gostijami in obhodi, včasih nič manj razuzdanimi, kakor so bile saturnalije v času okrog zimskega sončnega obrata (17. do 24. december). Ko so v 4. stoletju v krščanski dobi v Rimu določili 25. december za praznik Kristusovega rojstva in se je novo leto začelo z njim, je praznovanje zimskega sončnega obrata postalo hkrati praznovanje novega leta. Šele papež Inocenc XII je leta 1691 prestavil novo leto spet na 1. januar. Pomen in beseda koleda je poznana vsem slovanskim narodom (Zmaga Kunaver v predgovoru knjige Koledniki prihajajo. Celje: Mohorjeva, 2003). V zadnjo Knjigarnico tega leta sem izbrala pesem Bine Štampe Žmavc iz njene nove, čudovite pesniške zbirke Roža v srcu (Ilustracije Daniel Demšar. Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010):
KOLEDNICA
Leto osulo je koledar, sneg gole veje odeva, čas, skrivnostni vladar, v polnoč minute odšteva.
Staro bo leto odšlo s tisoči željami sreče, skozi čarobno nebo novo se leto leskeče.
In še vam, cenjeni bralci, poželim čim več magičnih občutenj, kot jih je poudaril pesnik William Blake (Prevod Miha Avanzo. Ujeto v knjigi Komadi: 111 pesmi za mlade in njim podobne. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004).
SLUTNJA NEDOLŽNOSTI
V Zrnu peska videti cel Svet in Nebo v Roži na poljani, Večni čas imeti v hip ujet in Neskončnost obdržati v dlani.
Razprite dlani in knjige, zdravi ostanite... Vse dobro v novem letu želim.
Liljana Klemenčič
PS.: Ti snežaki radoživi so se v slikanici skrili (Uli Waas in Wolfram Hänel. Kako so snežaki božič praznovali. Ljubljana: Kres, 2004.)
Ormož • Koncert harmonikarskega orkestra
Ko zazveni 24 harmonik ...
Pred božičem so člani harmonikarskega orkestra glasbene šole Ormož v domu kulture pripravili svoj že 4. božični koncert
Tokrat so pripravili za dobro uro odlične glasbe, ki je napolnila prostor, saj je za-zvenela iz kar 24 harmonik. Odlični harmonikarji pa na koncertu le ne morejo povsem sami, zato so s sodelovanju pritegnili še glasbenike, ki so jim pomagali s flavtami, bobni, ritmom in klavirjem. Tudi tokrat so ponudili odli-
čen izbor, ki je segal od B. Adamsa preko V. in S. Avseni-ka, L. Bernsteina do M. Theo-dorakisa in obvezne božične Happy Christmas, v kateri je zapela Renata Horvat. Kot solist je v pesmi Zvezde na nebu žare nastopil Domen Zadravec, v skladbi Mama mia pa Peter Škvorc. Harmonikarski orkester zelo uspe-
šno vodi profesorica Darinka Vidovic z Glasbene šole Ormož. To se je potrdilo tudi v iztekajočem se letu, ko je orkester prejel 3. nagrado na festivalu Medunarodni festival harmonike v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, na kar so še posebno ponosni.
Viki Ivanuša
Harmonikarski orkester zelo uspešno vodi profesorica Darinka Vidovič.
Foto: Viki Ivanuša
Nogomet
Marko Krajcer iz Aluminija v Celje
Stran 13
Rokomet
Živahno dogajanje deklet na Ptuju
Stran 13
SD Center Ptuj
Pred 10. Toyota turnirjem v malem nogometu Stran 14
Atletika
Božič v atletski dvorani
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Srečno 2011
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Z novim elanom naprej!
Leto 2010 se izteka, poleg vseh drugih dogodkov pa so ga močno zaznamovali tudi športniki. Skupaj smo se veselili nastopov naših ekip na dveh najodmevnejših ekipnih tekmovanjih: nogometnem in košarkarskem svetovnem prvenstvu. Medtem ko so košarkarji dokaj redni udeleženci zbora najboljših svetovnih ekip (na SP v Turčiji so osvojili 8. mesto), pa tega ne moremo trditi za nogometaše, ki so z nastopi v Južni Afriki dva tedna držali vse športne navdušence v Sloveniji v izjemno pozitivnem vzdušju. Prva zmaga na SP v zgodovini (Slovenija - Alžirija 1:0), odličen prvi polčas tekme z ZDA ter nesrečen razplet v zadnjih sekundah odločilnega kroga predtekmovanja (Američani so v zadnji sekundi dosegli gol proti Alžir-cem, s čimer so si pred Slovenci zagotovili napredovanje v naslednji krog) - to so dogodki, ki jih bomo pomnili še dolgo. Kdor je SP doživel v živo, pa še toliko dlje, saj so se Afričanipredsta-vili kot zelo gostoljubni organizatorji. Slovenci se bomo lahko v organizaciji košarkarskega evropskega prvenstva izkazali leta 2013, saj je bila njegova organizacija zaupana prav Sloveniji. Med najresnejšimi kandidati za gostitelja ene izmedpredtekmovalnih skupin je tudi Ptuj.
Slovenki Tina Maze in Petra Majdič sta močno zaznamovali zimsko olimpijado v Vancou-vru: prva z dvema osvojenima srebrnima kolajnama, druga z epskim nastopom v sprintu, v katerem je do brona pritekla z zlomljenimi rebri! Nepojmljiva zgodba za filmsko uprizoritev, ki je Slovence nekaj časa držala prikovane pred TV-zasloni. Le najtrdnejši v zadnjih metrih tistega teka niso potočili solze ganjenosti aliponosa...
Leto je znova močno zaznamoval Dejan Za-vec, ki si je z novima dvema profesionalnima zmagama in ubranitvama naslova svetovnega prvaka velterske kategorije verzije IBFprislužil naziv športnika leta Slovenije. Močno je odmeval predvsem povratni dvoboj s Poljakom Rafalom Jackiewiczem v prepolni dvorani Stožice (več kot 13 tisoč gledalcev!), po katerem so Poljak končal na opazovanju v UKC.
Ptujska športna plezalka Mina Markovič se je okitila z naslovom evropske prvakinje v kombinaciji v avstrijskem Innsbrucku, temu dosežku pa je dodala še naslov svetovne pod-prvakinje v težavnostnem plezanju. Izjemna sezona, velik napredek in sam vrh svetovnega plezanja so besede, ki najbolje opisujejo Mini-ne letošnje dosežke.
Lahko bi našteli še kakšne posamične ali ekipne vrhunske dosežke naših športnikov, a se raje spomnimo številne baze mladih, rekreativcev in amaterskih tekmovalcev, ki za izboljšanje svojih dosežkov vlagajo svoj prosti čas, energijo in nenazadnje denar. Tudi njim in njihovim trenerjem gre zahvala, da se lahko iz široke baze izlušči kakšen posamezni biser, ki potem zastopa celoten klub, mesto, regijo, na koncu tudi Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih. Izjemen je tudi prispevek staršev, ki svoje otroke dnevno spremljajo na treninge, jim pomagajo takrat, ko jim zmanjkuje potrpežljivosti, volje. Le kdo bi lahko izračunal odstotek enih ali drugih pri uspehu posameznika, ekipe? Ni ga takšnega junaka... A saj izračuni sploh niso bistvo tega početja: zdrav otrok, ki se druži s podobno mislečimi, se z njimi trudi za dosego posameznikovega ali skupinskega cilja . ter se predvsem v velikem loku izogiba škodljivim in prepovedanim substancam, nezdravemu načinu življenja, uram in uram pred TV zasloni in računalniki - to je tisto, kar daje športu oz. športnemu udejstvovanju smisel!
Jože Mohorič
Mina Markovič je na evropskem prvenstvu v avstrijskem Innsbrucku osvojila zlato medaljo v kombinaciji.
Foto: Robert Založnik __	Foto: Marjan Kelner
Športnik leta 2010 v Sloveniji je postal Dejan Zavec; na fotografiji skupaj s Tomijem Jagarincem na Člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so letos startali na 42 dirkah, slavili so kar 19-krat, 9-krat sprejemu pri predsedniku države dr. Danilu Turku.	so bili drugi in 4-krat tretji!
Foto: Matija Brodnjak
V prvi tekmi SP v Južni Afriki je Slovenija z golom Roberta Korena ugnala Alžirijo. To je bila prva zmaga Slovenije na SP.
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak
Proti ZDA so na SP naši odigrali doslej najboljši polčas; po prvem delu so vodili 2:0.
Kljub porazu proti Angliji so Slovenci na SP v Južni Afriki dostojno zastopali našo državo.
Dejan Zavec je pred polno dvorano Stožice ugnal Poljaka Rafala Jackiewicza. Zanimanje za dvoboj je bilo izjemno ...	Košarkarski navijači so avgusta množično drli na SP v Turčijo.
Foto: Martin Ozmec
Tina Maze nas je februarja razveseljevala na ZOI v Kanadi; osvojila je dve srebrni medalji.	Nina Kolarič je konec julija nastopila na atletskem EP v Barceloni.
Rokometaši Jeruzalema Ormož so marca nastopili na pokalnem finalu najboljše četverice.	Nogometaši Laboda Drave so v sezoni 2009/10 izgubili status prvoligaša.
Ptujske rokometašice so v sezoni 2009/10 nastopile v končnici Ptujska članska košarka je v sezoni 2010/11 znova oživela; ko- Sprejem v ptujski Mestni hiši za državne šolske prvake v rokome-najboljše šesterice v 1. A SRL.	šarkarji KK Terme Ptu nastopajo v 3. SKL - vzhod.	tu, ekipo OS Ljudski vrt
Nogomet • NK Aluminij
Marko Krajcer v Celje
Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega je v torek ostal še brez enega nogometaša: k celjskemu prvoligašu je namreč prestopil Marko Krajcer. To je že četrti igralec drugoligaša iz Kidričevega (po Pučku, Pranjiču in Bratušku), ki v drugem delu prvenstva ne bo več igral za Kidričane. Sicer pa je Marko Krajcer v jeseni 2010 zbral na igrišču 990 minut v enajstih nastopih. Sedaj že bivši nogometaš Aluminija je pred pričetkom
prvenstva želel v tujino, vendar se njegov prestop ni ugodno razpletel. V CM Celje temeljito prenavljajo ekipo, ki se bo spomladi borila za obstanek v 1. SNL; ob Krajcerju sta k njim prišla še Firer iz Laboda Drave in Alenc iz Dravinje Kostroja.
Po besedah športnega direktorja Aluminija Marka Kmetca je bila to zadnja aktivnost glede odhodov v tem letu. Sedaj čakamo še na okrepitve ...
DK
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krajcer je iz Aluminija prestopil v CM Celje.
Doris Kelenc na preizkušnji v Nemčiji
Doris Kelenc, nekdanji nogometaš Aluminija in zadnja leta Laboda Drave, se znova omenja v zvezi s prestopom v 2. nemško ligo. Ta opcija je bila odprta že v poletnem prestopnem roku, ko je bil Doris na preizkušnji v klubu FC Erzgebirge Aue, vendar takrat do prestopa ni prišlo. Doris je nazadnje našel novi klub in je nekaj tekem odigral v dresu velenjskega Rudarja pod vodstvom Bojana Prašnikarja. Morda bo velenjska avantura zares kratka, saj je Doris še pred novim letom znova odpotoval v Nemčijo, kjer se trenutno mudi v klubu Arminia Bielefeld. Gre za klub, ki je trdno zasidran na zadnjem mestu 2. nemške lige (v 17 tekmah so zbrali le 7 točk), zato si želi v drugem delu prvenstva z okrepitvami ujeti priključek s klubi pred seboj. Mu bo pri tem pomagal tudi Kelenc? Če bo odgovor pritrdilen, se bo Doris pridružil kar zajetni koloniji Slovencev, ki nastopa v 2. bundesligi: Kronavetru (Energie Cottbus), Dediču (Bochum), Šukalu (Duisburg) in Rozmanu (Greuther Fürth). (JM)
K—JI	
	
	
i generalt	
	1
	gfTJ
Foto: Črtomir Goznik
Kikboks • KBV Ptuj
Rokomet • Prijateljske tekme
Živahno rokometno dogajanje deklet na Ptuju
Na mini pripravah na Ptuju je v teh dneh ženska rokometna kadetska reprezentanca, kar so izkoristili tudi v ptujskem ženskem klubu in z njo odigrali pripravljalno tekmo. Ker pa najboljše kadetinje v državi vodi Bojan Voglar, trener Zagorja, ki uspešno nastopa v 1. ženski rokometni ligi, se je omenjenima ekipama priključil tudi klub iz Zasavja in tako smo od ponedeljka do srede v dvorani Ljudski vrt videli tri medsebojne obračune. Najprej sta se pomerili prvoligaški ekipi Mercatorja Tenzorja iz Ptuja in Zagorja, v torek Mercator Tenzor in slovenska kadetska reprezentanca, v sredo pa še kadetska reprezentanca in Zagorje.
ŽRK Mercator Ptuj - RK Zagorje 29:33 (14:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Neubauerjeva, Križančeva, Prapotni-kova, Kovačičeva, Sivka, Strmškova, Korotajeva, Majcnova, Bolcarjeva, Erhatičeva, Tumpejeva, Močnikova, Ciorova, Mateševa. Trener: Nikola Bistrovič.
V srečanju prvoligaških tekmic so bolje pričele domačinke, za katere je v napadu po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe zaigrala Stela Mateša. Njena prisotnost se je vsekakor poznala, saj so Ptujčanke prikazale zrelo igro tako v obrambi kot napadu. Toda izkušene gostje, vsaj na papirju celo tretja ekipa po moči v državi, se niso predale in končnica prvega dela je pripadla njim. Razmerje sil se ni spremenilo niti v na-
Foto: Črtomir Goznik
Kadetska reprezentanca Slovenije se pod vodstvom Bojana Juga pripravlja na Ptuju.
daljevanju igre. Zasavke prednosti niso več izpustile iz rok, kljub temu pa je potrebno dodati, da s pristopom niso razočarale niti domačinke. Končni izid je bil 29:33 za Zagorje, ki je nastopilo praktično v popolni zasedbi, manjkala je le Ovnova.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Slovenska kadetska reprezentanca 38:44 (23:26;14:8)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Neubauerjeva, Križančeva, Prapotni-kova, Kovačičeva, Sivka, Strmškova, Korotajeva, Majcnova, Bolcarjeva, Erhatičeva, Močnikova, Ciorova, Mateševa, Tumpejeva, Borovčakova,
Kadetinje se pripravljajo na evropsko prvenstvo
Druženje izbrane ženske kadetske rokometne vrste na Ptuju sodi v sklop priprav na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bodo marca prihodnje leto. Mlade rokometašice bivajo v hotelu Primus, trenirajo pa v novi dvorani Ljudski vrt.
Bojan Jug, vodja reprezentance, sicer pa dolgoletni rokometni funkcionar, je pojasnil, zakaj so za priprave izbrali ravno Ptuj: »Pri tovrstnih reprezentančnih selekcijah v glavnem koristimo vzhodni del Slovenije, saj imamo tu najboljše pogoje za delo. Bili smo že v Ormožu, Ljutomeru, sedaj smo v najstarejšem mestu, kjer imamo veliko rokometnih prijateljev, ki nam pri vsem pomagajo. Tudi pogoji so odlični, boljše pravzaprav ne more biti, zato se bomo na Ptuj radi vračali. Tudi tekmi z ŽRK Ptuj in Zagorjem, ki nam služita kot priprava na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, sta nam odlično deli, saj so punce odigrale proti izkušenejšim in fizično močnejšim tekmicam, kar bomo skušali izrabiti marca prihodnje leto, ko so na sporedu kvalifikacije.«
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Slovenija (kadetinje)
Ivančičeva, Žiherjeva, Selinškova, Petrovičeva. Trener: Nikola Bistrovič.
Dan po obračunu z Zagorjem je ekipa Mercatorja Ten-zorja odigrala še tekmo s ka-detinjami Slovenije. Srečanje je po dogovoru obeh trenerjev trajalo kar 3 krat 30 minut, oba stratega pa sta priložnost ponudila vsem igralkam. Ptuj-čanke so takrat, ko so nastopale v najboljši postavi, v prvem delu igre vseskozi vodile in na prvi odmor odšle s prednostjo šestih zadetkov; unovčile so večje izkušnje in fizično moč. V drugem delu je prednost pričela naglo kopneti, saj je
domači strateg Bistrovič na parket poslal igralke, ki bodo šele čez nekaj let nosile glavno breme v ptujski ekipi. Tudi v zadnjem delu je pri domačinkah nastopila mešana zasedba in zasluženo je slavila slovenska kadetska izbrana vrsta. Vsekakor pa sta obe odigrani tekmi Ptujčank dosegli namen, saj sta služili kot priprava na nadaljevanje prvenstva, ko se bodo 12. januarja v ptujskem Ljudskem vrtu igralke Mercatorja Tenzorja pomerile z ljubljansko Olimpijo, ki je na robu propada.
tp
Znani medobčinski prvaki 2010 in nosilci višjih pasov
V Kickboxing centru Ptuj je v decembru pred starši in prijatelji tega športa potekal zadnji od štirih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir so vzorno organizirali organizatorji iz Kluba borilnih veščin Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja Vladimir-ja Sitarja.
Na štirih turnirjih v letu 2010 je sodelovalo 72 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slodnjak, Franc Vrbančič, Mateja Erlač, Edvard Štegar, Aleš Skledar in Milan Breg.
Rezultati (skupna lestvica po štirih turnirjih - prvi trije uvrščeni):
dečki do 8 let:
1.	Niko RITLOP
2.	Žiga KORENJAK
3.	Tilen CIGLAR deklice do 8 let:
1. Lara VUZEM VAJDA dečki do 28 kg:
1.	Timi SITAR
2.	Žiga KORENJAK
3.	Jaša KOVAČIČ dečki do 32 kg:
1.	Jakob ŠTRUCL
2.	Nik LESKOVAR
3.	Tomas VEBER dečki do 37 kg:
1.	Patrik ŠULEK
2.	Gašper POLANEC
3.	Matic FURJAN dečki do 45 kg:
1.	Alen SELINŠEK
2.	Aljaž DULER
3.	Gašper MLAKAR dečki do 55 kg:
1.	Gašper MLAKAR
2.	Tomaž POGELŠEK
3.	Alen GAČNIK dečki nad 55 kg:
1.	Simon KAISERSBERGER
2.	Vito ČURIN
3.	Gašper MLAKAR mladinci:
1.	Luka VINDIŠ
2.	Sašo VIDOVIČ
3.	Anej ŠTRAFELA člani do 70kg:
1.	Filip JANŽEKOVIČ
2.	Tadej VALENKO
3.	Matic BEDENIK člani nad 70 kg:
1.	Aleksander KOLEDNIK
2.	Izidor JANŽEKOVIČ
3.	Robert MATJAŽ članice do 55 kg:
1.	Sabina KOLEDNIK
2.	Monja ŠEBELA članice nad 55 kg:
1.	Adriana KOREZ
2.	Alexandra ARNUŠ
Po tekmovanju so bili tako tekmovalci kot trenerji zadovoljni s prikazanim, ni bilo nobenih poškodb in so tako z navodili trenerjev vsi odšli na zaslužene počitnice.
Vsi nastopajoči so dobili diplome, prvouvrščeni po
kategorijah pokal in medaljo, drugo- in tretjeuvrščeni pa so dobili medalje.
V Kickboxing centru Ptuj je prav tako v decembru potekalo polaganje izpitov za višje pasove. Udeležilo se ga je 31 članic in članov Kluba borilnih veščin Ptuj, od tega je 25 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in pre-
jelo diplome za višji pas. Najvišje stopnje so tokrat prejeli Aleš Skledar (rjavi pas, 12. stopnja), Gašper Mlakar (rjavi pas, 12. stopnja - priprava za črni pas), Timi Sitar (rjavi pas, 12. stopnja - priprava za črni pas) in Luka Vindiš (rjavi pas, 12. stopnja -priprava za črni pas).
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Dobitniki pokalov in medalj v najmlajših skupinah s trenerji, člani upravnega odbora ter Božičkom, ki je bil na obisku v klubu
SD Center Ptuj
Desetič turnir Toyota v malem nogometu
Foto: Črtomir Goznik
Jože Maučec, predsednik SD Center Ptuj
Planinski kotiček
11. Pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
V nedeljo, 2. januarja, prirejamo planinci skupaj z društvom Zreli vedež Ptuj že 11. Pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Zbor pohodnikov bo ob vsakem vremenu na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju ob 9. uri. Po kratkem kulturnem programu in novoletnem voščilu se bomo podali pod vodstvom vodnika Janeza Vertiča po poteh Potrčevega otroštva do Štukov in Mestnega Vrha. Pohod bomo zaključili pri turistični kmetiji Turizem na vasi Lacko na Drstelji, kamor bomo prišli po obisku rojstne hiše dr. Matije Murka. Tam bo poskrbljeno za okrepčilo in razvedrilo. Pohodniki prejmejo pohvale za pet- in desetkratno udeležbo na pohodu.
Vabimo vse ljubitelje rekreacije v naravi in ljubitelje slovenske besede, da se nam priključijo na tej zanimivi in zdaj že s planinsko markacijo označeni poti. Povratek na Ptuj bo potekal po markirani poti do parkirišča pod gradom.
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina in Tamara na turnirju U-16
V športnem društvu Center Ptuj so zbrani bivši športniki, funkcionarji, znani Ptujčani in še kdo, katerih namen je popularizacija in širitev športno-rekreativne dejavnosti med občani. Društvo ima več sekcij: mali nogomet, balinanje, veslanje in kolesarstvo ter se povezuje z društvi s podobnimi dejavnostmi tako doma kot v tujini. Pri tem je prav gotovo potrebno izpostaviti sodelovanje z Brčkim, mestom v BiH. Povezava s tem mestom na severovzhodu BiH pa ne poteka le na športnem, temveč tudi na kulturnem in političnem nivoju.
Društvo Center Ptuj vsako leto sodeluje pri vsaj štirih večjih projektih, ponovno pa se bodo širši javnosti predstavili v soboto, 8. januarja, ko bodo v športni dvorani Center organizirali že 10. turnir Toyota v malem nogometu. Predsednik društva Jože Maučec nam je povedal, kako potekajo priprave na jubilejni turnir: »V našem društvu je večina bivših nogometašev, ki se, kljub temu da smo že nekoliko v letih, še vedno rekreiramo. Med nami je tudi Peter Furman, direktor podjetja Toyota Furman na Ptuju, ki je glavni sponzor turnirja in vsako leto, letos že desetič, prirejamo malonogometni turnir Toyota. Turnir je vsako leto dobro obiskan, dobro organiziran, do sedaj ni bilo nikoli nobenega incidenta ali težav. Lahko povem, da je turnir vseslovenski, celo mednarodni pridih ima, sodeluje med 20 in 24 ekip, toliko jih pričakujemo tudi letos. Letos bo zaradi okroglega jubileja še nekoliko bolj svečano, poleg tega pa v zaslužen pokoj odhaja vodja turnirja, sicer pa naš član in ptujski športni zanesenjak Marjan Le-nartič.«
Znano je dejstvo, da se podobnih turnirjev udeležujejo številni znani nogometaši, ki v zimskem pre-
Tako kot je v zadnjih letih že tradicija, so v atletski šoli Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pripravili božični mnogobojček. Tekmovanja za najmlajše, sestavljenega iz treh osnovnih atletskih disciplin, ki
moru radi stopijo na malo-nogometni parket. Lahko tudi v dvorani Center pričakujemo kakšnega znanega igralca ali celo ekipo, ki obvlada tako nogomet na travi kot tistega na parketu?
»Seveda bodo lahko gledalci na turnirju videli tudi vrhunske mojstre nogometa, kot je to bil običaj že vsa leta do sedaj. Nekateri nastopajoči so celo člani mlajših reprezentančnih selekcij, nekateri bivši članski reprezentanti, če omenim le Nastjo Čeha, tako da je spektakel zagotovljen. Poleg tega pričakujemo ekipo iz hrvaške Krapine, pa ekipe iz Prekmur-ja in s slovenske Obale. Imamo namreč informacijo, da se bo letos turnirja udeležila ekipa iz Kopra.«
Gospodarska situacija je težka in negotova. Vi boste turnir letos izpeljali že desetič. Kako vam to uspeva?
»V takih situacijah se obrnemo sami nase, na svoje delo, potem pa seveda na vse sponzorje in donatorje in tako
je namenjeno otrokom med 4. in 12. letom starosti, se je letos udeležilo nekaj manj kot sto otrok, potekal pa je v atletski dvorani pod Mestnim stadionom Ptuj, ki je bila pretesna za vse nastopajoče in njihove
bo tudi letos. V prvi vrsti gre izpostaviti Petra Furmana, bi pa rad povedal, da se vsem sponzorjem ob občinskem prazniku Ptuja na tradicionalnem balinanju zahvalimo, saj jih povabimo na družabno srečanje, kjer jih pogostimo z bogračem.«
Mali nogomet pa nikakor ni edina panoga, v kateri se udejstvuje Športno društvo Center. Kaj še počnete?
»Dejavni smo na številnih področjih, saj je v društvu prava plejada športnikov vseh panog. Omenil sem že balinanje ob občinskem prazniku. Letos je bilo že 13., vsako leto pa poteka na balinišču na Potrčevi. Moram povedati, da je večina naših članov pomagala pri gradnji tega balinišča, ki je obenem prvo balinišče na Ptuju. Imamo zakupljene tudi rafte in čolne in se občasno udeležimo raftanja po stari strugi Drave, tradicionalno pa gremo tudi na reko Muro. Ne smem pozabiti na tradicionalni nogometni mednarodni tur-
starše. Nadebudni atletski na-raščajniki so želeli staršem pokazati ves svoj talent in znanje, ki so si ga priborili na atletski vadbi v tem šolskem letu.
»Cilj tekmovanja je druženje z obilo dobre volje, zadovolj-
nir, ko gremo v Brčko v BiH in se tam srečamo s svojimi somišljeniki. Seveda nam naši prijatelji iz BiH obisk vrnejo in moram povedati, da je naše sodelovanje širše, kulturno in politično, ne samo športno, saj nas na Ptuju sprejme naš župan, v BiH pa župan Brčkega. Projekt obiska v Brčkem zastavimo nekoliko širše, saj izlet traja tri dni, tako smo v tem sklopu bili že v Vojvodini, Sarajevu in lani v Beogradu, kjer nas je sprejel tudi takratni slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci. Že več let tudi aktivno sodelujemo s Športnim zavodom Ptuj, kjer v začetku septembra, ko je na sporedu Ptujski športni vikend, pomagamo predvsem pri izvedbi balinanja. Tudi za prihodnje leto pa si želimo, da bi svoje predvsem tradicionalne projekte nadaljevali, obenem pa bomo poskušali naše društvo predvsem v vodstvenih strukturah nekoliko pomladiti.«
tp
stvo otrok na tekmovanju in potrditev dobrega dela vaditeljev, ki že vrsto let na Ptuju vzgajamo mlajše rodove atletov,« nam je povedal atletski trener Aleš Bezjak, ki je bil zadolžen za organizacijo tekmovanja. Pri tem so mu pomagali trenerski kolega Gorazd Rajher in vaditeljice v atletski šoli. Prav vaditeljice Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Hedvika Korošak, Simona Oblonšek in Urška Horvat si zaslužijo posebno pohvalo, pravi Bezjak, saj so mnogokrat pozabljene ob kasnejših uspehih atletov, a jih prav one vpeljejo v svet kraljice športa.
»Tudi letos na božičnem mnogobojčku ni manjkalo obilo dobre volje, nasmeha na obrazih otrok, naših maskot, zajčkov in Božička,« je Bezjak opisal predbožično vzdušje na tekmovanju. Poleg tega je Bezjak kljub netekmovalni naravi predbožičnega atletskega druženja izpostavil izjemen skok mlade atletinje Maje Be-drač, ki je kljub šele pravkar komaj dopolnjenim enajstim letom v daljino skočila »članskih« 532 centimetrov, kar bi bil ob uradni najavi tekmovanja novi državni rekord v kategoriji U12.
Uroš Esih
Mladi predstavnici TK Terme Ptuj, 13-letni Nina Potočnik in Tamara Zi-danšek, sta zadnji teden v letu 2010 nastopali na turnirju v Domžalah, kjer so se merila dekleta v konkurenci U-16. Nina (trenutno zaseda 2. mesto na lestvici TZS U-14) je v 1. krogu ugnala Stašo Krajnc (Roga-
V večnamenski dvorani v Juršincih je prejšnjo soboto potekal že 4. Štefanov malo-nogometni turnir. Letos je nastopilo manj ekip kot pretekla leta, ko je bil turnir številčno zelo dobro obiskan. Kljub temu je 9 nastopajočih ekip, ki so se med seboj merile v treh skupinah in igrale po turnir-skem sistemu na izpadanje, pokazalo precej nogometnega znanja, videli smo veliko lepih potez nekaterih vrhunskih nogometnih mojstrov. Med njimi prav gotovo lahko omenimo Rajka Repa, člana zmagovalne zasedbe GM iz Maribora, sicer tudi člana NK Maribor in enega izmed najbolj obleganih prvoligaških igralcev v tem trenutku pri nas, ki je bil proglašen tudi za naj igralca turnirja.
Sama srečanja si je ogledalo precej gledalcev, velja pa omeniti tudi hvalevredno potezo ŠD Juršinci, sicer organizatorja turnirja. Kljub relativno majhnemu številu prijavljenih ekip je nagradni sklad, ki ga v prvi
ška), v 2. krogu pa jo je z rezultatom 7:5, 6:1 ugnala prva nosilka Eva Zagorac (ŽTK Maribor) - ta je na 1. mestu lestvice TZS U-16. Tamara se je že v 1. krogu srečala z 8. nosilko Manco Pislak (TC Ljubljana) in izgubila v dveh nizih.
JM
vrst določa prijavnina ekip (načeloma velja da več prijavljenih ekip povečuje nagradni sklad) za najboljše ostal takšen, kot je bil naveden prvotno, kar je sicer prej izjema kot pravilo na tovrstnih turnirjih.
Končni vrstni red:
1.	GM Maribor
2.	Posredovalnica Blisk Dravograd
3.	Luda ekipa Draženci
Naj igralec turnirja: Rajko Rep (GM Maribor)
tp
Franci Kukovec, predsednik ŠD Juršinci in glavni organizator turnirja: »Glede na to, smo lansko leto na turnirju imeli 21 ekip, nas je letošnja dokaj skromna udeležba nekoliko presenetila. Verjetno se tudi tukaj pozna gospodarska kriza in pa tudi kratki prazniki. Kljub temu da je bilo število nekoliko skromnejše, pa sam nivo nogometa ni trpel, celo nasprotno, mislim da smo videli kvalitetne predstave.«
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali je vaditelj zumbe v Centru aerobike Ptuj iz Tunizije?
a)	da
b)	ne
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do srede, 5. 1. 2011, na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 100. številke Štajerskega tednika je bil pod črko d. - v Centru aerobike Ptuj izvajajo vadbe pilatesa, stepa in zumbe. Nagrado prejme Brigita Krajnc, Nova vas 111f, 2250 Ptuj. Čestitamo!
centeraerobike^v
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Atletika • Božični mnogobojček
Božič v atletski dvorani
Mali nogomet
4. Štefanov turnir GM Mariboru
SESTAVIL
EDI KLASINC
i' '

LEPILO IZ KROMPIRJA
PRIJETNA DIŠAVA

STROJ ZA ZEMELJSKA DELA

FILM Z MADONNO
IZOLIRANA SKUPINA
RASTLINA GRINTAVEC
PODOBEM PLES
GOTOVINA (ŽARG.)
ANTON HORVAT
VZHODNI VETER, VZHODNIK
NAŠE LETOVIŠČE
TRČENJE VOZIL OD ZADAJ
NOGOMETAŠ ČEH
OCENJEVALEC
SKOPLJEN BIK
ODRASEL SAMEC GOVEDA
BODEČ PLEVEL
ŠP. DVORANA V SKOPJU
LOVSKA PUŠKA
N POTRČ
ALPSKA RASTLINA
LITURG. OBLAČILO
OBLAST IN ČAST KALIFA
JAVNI GOVORNIK PRIDIGAR
NAKAZNICA ZA DENAR
OSVEŽUJOČA PIJAČA
DOLŽINSKA MERA
DOMAČA MOLZNA ŽIVAL
VRTNO SOČIVJE
ZIDARSKA ŽLICA
ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI
IZPITJE NA DUŠEK
KARDINAL (FRANC)
MORSKI SESALEC
SLABSA MOKA ZA SVINJE
MODNI KRALJ
AMERIŠKI PREDSEDNIK OBAMA
KROTITEV ŽIVALI
DEL VEG. ŽIVČEVJA
FRANCE ONIČ
IZ BESED ART + ORD
RIBIŠKI TRNEK (KNJIŽNO)
RIBNIK, BAJAR
KITAJSKA KOSMULJA
LJUDSKO PLAČILO
ČEBER, BEDENJ
VIDA URŠIČ
HIŠNI SVET
MEHKA KOVINA
IRHASTE HLAČE, IRHOVKE
Ugankarski slovarček: DIOR = francoski modni kralj (Christian, 1905-1957), IRHOVICE = irhaste hlače, irhovke, KALE = športna dvorana v Skopju, KATEHEZA = verouk, ODICA = ribiški trnek (knjižno), ORATOR = javni govornik, pridigar, SIMPATIK = del vegetativnega živčevja, SKABIOZA = rastlina grintavec.
■jaieq 'joibjo '}a|eu 'eojpo 'le^ 'e|oz|
'bedims '^eo '}ueAa| '¡a^ 'epoy '>pj>| 'hv 'uoI 'eie|os leso 'sa^ 'sh 'iuu§ !^sd|e '^sie 'ejnsajp 'pad 'osd^ 'owezau^ 'ezoiqe^s 'eomesu 'ep^ 'jageq 'eiuoje 'qoj^s :ONAVdOOOA "aJluezu)) 9) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 01. januar:
08.00 Uvod. ČESTITKE OB PRAZNIKIH 8.30 NOVICE (še ob 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 8.45 Na današnji dan. 9.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.30 HOROSKOP. 9.45 ROJSTNI DNEVI. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek.; ČESTITKE OB PRAZNIKIH, 20.00 NOVOLETNI SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 02. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in
19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH; 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slo-dnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV IN ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 03. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V ŽIVO Z MARUČO. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 04. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 IZ LJUDSKE ZAKLADNICE. 6.45 Kakšen dan se nam
obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali (z veterinarjem Emilom Senčarjem).20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 05. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 06. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 07. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Našli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride.
BIK
Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi oseba nasprotnega spola, ki vam daje upanje in romantična doživetja.
DVOJČKA
Naredili boste zaključke in se pravilno odločili, kaj je pomembno. Naredite lahko korak ali dva naprej. Umerjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja.
RAK
Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Ljudje, ki vas obdajajo, vam bodo učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju.
LEV
Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete zvsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Nalagali si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo minili s svetlobno hitrostjo. Preberite prijetno knjigo.
DEVICA
Nakazano je, da se boste v tem tednu nekoliko bolj sprostili in pogledali naprej na razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč.
TEHTNICA
Pomembno bo, da v vsej naglici spoznate lepote življenja - to bi lahko bila neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako boste na platno usode vnesli močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni, stvari se bodo odvijale mnogo hitreje. Počasi se daleč pride.
ŠKORPIJON
Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam bo podarilo neko ljubezen in pokazalo pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma življenja. Finančno stane bo podobno gugalnici, varujte se zapravljivosti.
STRELEC
Pred vami je energičen čas, našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo potrebno vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, v življenju so pomembni tudi detajli.
KOZOROG
Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni, energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko hitrejši in drznejši. Odpirajo se vam nova področja, a vzemite si tudi čas zase.
VODNAR
Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. V tem tednu se bo izkazala vaša dobrotljivost. Našli boste lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni ravni. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo potrebno pretirana trme.
RIBI
Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa boste preživeli v tujini in našli v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampak počasi se daleč pride.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 »104,3
Novo v programu Radia Ptuj - Iz ljudske zakladnice z Marjanom Nahbergerjem. Od ponedeljka do petka, ob 6.15.
.OVSKI PES
OČKA
Iščete svoj stil
V pričakovanju novega leta
Manuela Plajnšek je doma v Apačah, stara 25 let, zaposlitev prek Centra za socialno delo pa ji omogoča, da skrbi za svojega 6,5-letnega sinka, ki potrebuje veliko skrbi. Če le ima čas ga, uporabi za kratek sprehod ali za kakšno hitro kavico s prijateljicami. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
Manuela ima suho in občutljivo kožo. Kozmetični salon je obiskala prvič, zato so ji postopek nege kože podrobneje obrazložili, je povedala kozmetičarka Neda Tokalic Za kvaliteto kože do pozne starosti je vsakodnevna temeljita nega izrednega pomena. Za vsak tip kože pa je pomembno tudi občasno globinsko čiščenje. Po površinskem čiščenju so ji nekoliko uredili obrvi.
Za slavnostno pričesko Manuele sta se v Frizerskem salonu Stanka potrudila frizerka in nosilka dejavnosti Stanka Peršuh in frizer Aleš Valen-ko. Gospa Stanka ji je lase zravnala s krtačo in fenom, Aleš pa je oblikoval elegantno prepletajočo se speto pričesko, ki je na levi strani gladko počesana, na drugi pa delno prepletajoča, delno prosto padajoča.
Ker je celoten videz bolj večerne narave, je bilo tudi liče-nje v tem stilu. Vizažistka Min-ka Feguš je veke poudarila z močnejšimi temnejšimi toni in jih zabrisala z lesketajočimi se toni senčil. S črnim črtalom jih je obrobila, poudarjene pa so tudi obrvi in trepalnice, prav tako ličnice in ustnice. Za večjo obstojnost celotnega make-upa je predhodno na obraz nanesla puder v kremi.
„Še nekaj ur nas loči od najdaljše noči v letu, vsak po svoje bomo zakorakali v leto 2011, v katerem si želimo, da bi bilo uspešno, polno zdravja in veselja. Gotovo se bo tudi v letu 2011 kdaj kaj zalomilo, ampak vsaka premagana ovira več nas naredi močnejše - zato pojdimo svojo pot in se ne skušajmo izogniti kakšni oviri, prema-gajmo jo! Srečna izbranka, ki
Manuela v svečanih oblačilih iz Modiane
Tačke in repki
Pričakovanja v prihajajočem letu
Poslavlja se leto, v katerem se je zgodilo marsikaj lepega, marsikaj je bilo narejenega v blaginjo živali in zaščito njihovih pravic. Društva za zaščito živali
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Manuela prej...
... in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
bo krasila eno od strani Štajerskega tednika zadnji dan v tem letu, je Manuela. Potrebno je bilo poiskati primerno večerno obleko, v kateri bi lahko preživela silvestrski večer. To pa je, moram priznati, bila kar zahtevna naloga, saj v naših trgovinah skorajda ne najdeš več 'prave' večerne dolge obleke. Spomnim se časov, ko so se dogajali razni inženirski in podobni plesi, sploh ni bilo treba, da je to bil silvestrski večer, in si je moja mama brez kakršnega koli pomisleka odela dolgo večerno obleko. Pa takšnih mam je bilo kar nekaj. Danes jih je presneto malo ali pa ni več priložnosti?
V	trgovini Modiana sem le uspela najti model obleke, ki bi ji lahko rekli večerna. Sicer to ni tista dolga, ki se vleče po tleh in se vrti ob plesu, je pa iz primernega lahkega materiala v klasični elegantni črni barvi, z dodanim detajlom pod prsmi. Preko ramen sem dodala še dva dolga svetleča se mrežasta šala v srebrni in črni barvi, da je vse skupaj dobilo pravi novoletni pridih, hkrati pa malce razigralo obleko. Manuela si je obula še srebrne sandale, pripravljena je za odštevanje zadnjih sekund pred polnočjo," je povedala sti-listka Sanja Veličkovic.
V	kozmetičnem studiu Olim-pic so pri Manueli opravili
masažo hrbta. „S tem dosežemo sprostitev in povečamo prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se prira-ščajo na vretenca in lopatice. S pritiskom ob masaži teh mišic odpravimo mišične zatrdline - vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča in pospeši odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi nezadostne prekrvavljenosti. Povečana prekrvavljenost omogoča medvretenčnim diskom, da dobijo hrano," povedala kozmetičarka Tamara Galun.
Ekipa akcije Iščete svoj stil Neda Tokalic, Minka Feguš, Frizerstvo Stanka, Sanja Velič-kovic, Silva Čuš in Tamara Galun, Črtomir Goznik ter Majda Goznik želimo vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika srečno, zdravo in zadovoljstva polno novo leto 2011!
MG
KOLEKTIV SALONA
ÍDOSKO in zemxo FftiHeftsevo z
Slomškova 22
10 % popust v decembru
Kmetijska svetovalna služba
Pomoč »de minimis
«
Na osnovi uredbe Evropske unije tudi država Slovenija razpisuje pomoč v obliki »de minimis« posameznim proizvodnjam, ki so na podlagi ekonomskih kazalcev v težavah ali pa so vplivali na proizvodnjo kakršnikoli drugi vplivi, ki so zmanjšali dohodek v pridelavi. V kmetijstvu so bile na ta način že več let izplačane pomoči. V prejšnjih letih so bili v ta namen izdani razpisi za prašičerejsko proizvodnjo, pridelavo mleka in za pridelavo pšenice in drugi.
V	letošnjem letu so bili izdani tudi razpisi za prašičerejo, pridelavo mleka in splošne ekonomske pogoje v kmetijstvu v letu 2009.
Kandidiranje na razpis pomoči »de minimis« ima tudi določene pogoje.
Kot prvi pogoj je minimalna višina proizvodnje, ki je določena v vsakem razpisu posebej. Torej kmetije, ki te proizvodnje ne dosegajo, ne morejo kandidirati na razpis.
Drugi pogoj je socialno in zdravstveno zavarovanje iz kmetijstva. To daje možnost, da kandidirajo na razpis samo čiste kmetije, na katerih člani kmetije dobivajo glavni dohodek iz kmetijstva.
Tretji pogoj je, da so vse obveznosti do države poravnane. To pomeni, da kmetija tudi ni v težavah.
Pri uveljavljanju pomoči v obliki »de minimis« velja tudi pravilo, da višina pridobljenih sredstev v treh proračunskih letih ne presega 15.000 evrov. Prvo proračunsko leto je določeno v posameznem razpisu.
Višino pomoči po posameznem razpisu določi država v vsakem razpisu posebej in se izračunava po posebnih formulah, navedenih v danem razpisu.
V	zadnjem razpisu za pomoč zaradi ekonomskih razmer v kmetijstvu je na primer objavljeno obračunavanje pomoči z naslednjo formulo:
Odstotek izgube = ■
skupna BDV 2009
skupna korigirana povprečna BDV
x 100
(BDV = bruto dodana vrednost)
Vrednosti za skupno BDV kot korigirano povprečno BDV sta objavljeni v posebnih tabelah, ki so izračunane na ha proizvodnje ali na glavo živine za posamezne proizvodnje. Te tabele so napisane v sklopu razpisa.
Na razpis ne morejo kandidirati tudi kmetije, ki so dobile kakršno koli drugo finančno pomoč iz državnih sredstev, kar tudi spada v splošne pogoje uveljavljanja te vrste pomoči.
V	razpisu za pomoč zaradi splošnih ekonomskih pogojev v kmetijstvu leta 2009 pa ne morejo kandidirati tudi kmetije, ki so kandidirale za pomoč »de minimis« na razpisih za prašičerejo ali pridelavo mleka v letu 2010, ki sta bila razpisana pred tem razpisom.
Samo uveljavljanje pomoči je dokaj enostavno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z AKTRP samo preveri, kateri so upravičenci za prejem sredstev. Vsem upravičencem nato pošljejo vloge v obliki izjave, na kateri so navedeni splošni pogoji. Upravičenec ponavadi izjavo samo podpiše in jo vrne na AKTRP v določenem roku.
Če bi pri tem postopku prišlo do kakršne koli napake pri seznamu upravičencev, pa je še vedno možnost, da se prazna izjava natisne s spletne strani agencije, izpolni in podpisana pošlje na Agencijo. Agencija potem naknadno preveri, če je upravičenec upravičen do pomoči.
V	pomoč »de minimis« spadajo tudi nekateri drugi razpisi, ki se nanašajo na kmetijstvo. Takšni razpisi so: Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu, Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja, Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju in drugi. Kandidiranje na teh razpisih je drugačno in je odvisno od razpisnih zahtev. Skupna pa je kvota pridobljenega denarja v treh proračunskih letih.
Naj zaključim članek z željo, da bi bilo teh razpisov čim manj, saj bi to pomenilo, da imamo dobro ekonomsko situacijo v vseh kmetijskih proizvodnjah ter dohodek na kmetijah, od katerega se da lepo živeti.
Terenski svetovalec pri KSS Ptuj:
Zvonko Pišek, ing. agr.
h
dobivajo vse večjo veljavo, vse bolj postajajo organizatorji in izvajalci zaščite živali. S svojimi člani, ki na terenu opozarjajo na kršitve in na mučenje živali,
so vnesli nov nadzor nad lastništvom živali in ravnanjem z njimi. V sodelovanju z Veterinarsko upravo Republike Slovenije in z inšpekcijsko službo se je v naši upravni enoti rešilo kar nekaj v groznih razmerah živečih živali. Ostalo pa je še precej nedorečenih in nedokončanih projektov, ki čakajo na boljše možnosti za realizacijo.
Sobivanje živega sveta pomeni naravno ravnovesje velikega ekološkega sistema, katerega del je človek. Ljudje si delimo svoj planet z mnogimi živalskimi vrstami in za človeka so postale mnoge živali, ki sicer ne poznajo zamer in sovraštva,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
človekov zvesti spremljevalec in prijatelj. Človeku, obremenjenemu v brezglavem hitenju sodobnega sveta, socializirane male živali kot družinski člani lajšajo življenjske tegobe, popestrijo mu vsakdan. Tu vodi predvsem kužek, naš kosma-tinček, ki je veljal že v preteklosti za najzvestejšega človekovega prijatelja. Morda se tedaj, ko postane mala kosmata kepica del našega družinskega okolja, niti ne zavemo, kako bo v nas vzbujala nežna čustva, kako nas bo razveseljevala in kako bo odraščajoči kužek čutil z nami.
Kužki brez sprenevedanja, brez kančka slabe volje kadarkoli na vso moč vračajo ljubezen in hvaležnost svojemu lastniku in ga nikoli ne pustijo na cedilu. To lastnost pa zmorejo samo živali in ljudje se ob tem lahko samo zamislimo. Očitno je, da vedno več ljudi spoznava bit živali in si omislijo psa kot spremljevalca na svoji življenjski poti, kot sopotnika družini, družabnika in prijatelja. Žal pa se še vedno dogaja, da ljudje zlorabimo zaupanje psov, jih privezujemo na verige, zapiramo v male bokse, parimo in reproduciramo mladičke zaradi finančne koristi, prekup-čujemo s psi, ko pa ostarijo, se jih hočemo rešiti na najbolj nizkoten način, ne nudimo jim pomoči, ko so bolni, in podobno. V teh ljudeh oziroma lastnikih psov ni čuta humanosti, ni srčne kulture in pozitivnega duha, To so duhovni siromaki, ki si sobivanja s psi ne zaslužijo
in ga niso vredni. Prav je, da se z novostmi in novimi ukrepi dopolnjuje Zakon o zaščiti živali, in prav je, da imamo močna in dobro razvita društva za zaščito živali. Le tako lahko učinkovito pomagamo živalim, ki so v stiski, od ljudi zlorabljene; živali nam svoje stiske ne morejo povedati in zaupati. Ljudje moramo doseči tako raven zavedanja, da lahko učinkovito razkrivamo mučitelje živali in njihova dejanja učinkovito prenesemo v javnost. Veterinarska inšpekcija, policija in pravosodni organi bi morali ob omenjenih zlorabah živali učinkovito ukrepati.
Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu želim vsem bralcem Štajerskega tednika, vsem ljubiteljem živali in njihovim zvestim kosma-tinčkom ter drugim malim ljubljenčkom, ki nas spremljajo na naši življenjski poti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Krvodajalci
28. oktober - Dragica Leskovar, Cir-kovce 60 g; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Mateja Gotvajn, Zelenikova ul. 2, Ptuj; Peter Ladič, Prešernova 25, Ptuj; Smi-Ijan Kovačec, Slomi 1; Boštjan Zupanc, Gabrnik 11; Miro Kokol, Janežovci 12 b; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Mira Mendaš, Moškanjci 84 a; Gregor Jelen, Ulica A. Černejeve 18, Slovenska Bistrica; Silvo Zajc, Zg. Pristava 22 a; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih. 4. november - Jožef Kump, Moravci v Slovenskih goricah; Mateja Bezjak, Maj-šperk 85; Franc Jus, Žetale 8 a; Dragan Radolič, Soviče 7 a; Janez Krajnc, Zagor-ci 9; Marjan Munda, Juršinci 27 b; Franc Žmauc, Zagorci 59 a; Boštjan Grabrovec, Podlehnik 1 a; Niko Gajser, Stopno 11; Nejc Barovič, Pleterje 18; Denis Osenjak, Zagrebška c. 115 a, Ptuj; Štefka Plohl, Sakušak 52; Franc Ratek, Gabrnik 1; Jože Grula, Skorba 41 c; Franc Simonič, Gabrnik 3; Damijan Cebek, Draženci 14 d; Andreja Glažar, Podlehnik 22 a; Renata Čuček, Jiršovci 45; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Miran Ljubec, Zabovci 61; Franc Kump, Senčak 11; Sebastijan Matjašič, Juršinci 34; Peter Žnidarič, Du-pleški Vrh 16; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Marija Novak, Kukava 1; Milan Kostanjevec, Gr-linci 20; Darko Klaneček, Skorba 19 b; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Anita Sluga, Stogovci 17; Katarina Holc, Zagorci 81; Ivan Vičar, Rotman 18; Janez Furman, Zagorci 71; Franc Hrga, Juršinci 75; Irena Rajh, Gabrnik 34 a. 8. november - Bojana Juterša, Kokoriči 5 b, Križevci pri Ljutomeru; Zlatko Majcen, Senešci 55; Franc Roškar, Bresnica 15; Dragan Kokot, Svetinje 7; Lidija Ko-kol, B. Kraigherja 5, Kidričevo.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sonce
Vprašanje: Ali se bo moje finančno stanje kdaj izboljšalo?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, postavili ste zelo aktualno vprašanje. Vsak človek se kdaj znajde v finančnih težavah in tedaj mora narediti pri sebi osebno bilanco. Tako ugotovi, kaj dela narobe in kaj mora še spremeniti. Vaš največji problem je kredit, ki vas muči že nekaj časa. Od nekdaj ste marljivi in pridni - pripravljeni ste trdno delati in točno veste, da je v vaših krajih skorja kruha trša kot drugod. Z vsem navedenim ste se nekako sprijaznili in vendarle ste kljub vsemu žalostni in razočarani, kajti imate še kar nekaj želja in pričakovanj. Iz zvezdnih namigov je moč razbrati, da se morate odločiti in narediti prerez ter s tem ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Skozi to lahko najdete svoje finančno ravnovesje. Pred tem se morate zavedati, da je človek tako materialno kot duhovno bitje in da se skozi nekatera odrekanja lahko tudi kaj naučite. Nesporno je zelo težko, če človek nima denar-
ja, vendar so modreci verjeli in predali sporočilo, da ima sleherni toliko denarja, kot ga potrebuje. Ravno tako je tudi z vami in zaupajte v višji namen. Čas je namenjen potrošniški družbi in dandanes se trgovine skorajda podirajo od ponudbe. Modro je, da si že doma napišete, kaj potrebujete, in da kupujete samo tisto, kar resnično potrebujete, kajti tako lahko kar nekaj privarčujete. Pri vsem tem bo potrebno narediti prioritetno lestvico in ugotoviti, kaj je tisto, kar je resnično potrebujete in česa ne. Narediti si urnik pomembnih nakupov in si zapisujte izdatke, kajti le tako boste lahko imeli vpogled v svoje denarno stanje. Jasno nakazano je, da se vam bo s pomočjo teh nasvetov finančno stanje izboljšalo in da se bodo stvari uredile tako, kot si želite ali pričakujete.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Zanimivo bo, da se vam bodo finance res popravile, vendar se ne smete bremeniti s tistim, česar nimate. Zdravja, sreče, zadovoljstva, veselja in še mnogo podobnih reči se ne da kupiti. Pomembno je tudi, da verjamete vase in da zaupate v oazo pozitivnosti. Dobro se vedno povrne z dobrim in tako se nimate česa bati. Nujno je, da bodo vaše misli svetle in srce odprto za nove izzive. Odgovorno se morate postaviti zase in boriti za tisto, kar vam nekaj pomeni. Skozi to lahko najdete veselje. Včasih so tudi odrekanja pozitivna tako na osebni kot duhovni ravni. Univerzalna resnica je, da se morate znati sprostiti in uživati v tistem, kar imate. Daleč od tega, da je to enostavno in lahko. Ampak vseeno se bodo
stvari uredile v vašo korist na počasen in temeljit način. Zrno spremembe se skriva tudi v veri in zaupanju, kajti tako je lahko vsaka preizkušnja blagoslov in popotnica v mozaiku usode. Dogodki se bodo postopoma zavrteli v vašo korist in spremembe bodo prinesle nove dimenzije. Največja darila niso v trgovinah, ampak jih ljudje nosimo v srcu. Imejte upanje in srečo - tako boste našli v sebi nevidno nitko ljubezni, prijateljstva in romantike. Srečno!
Šifra: Osamljena ribica
Vprašanje: Ali naj se pri svojih letih odpovem želji, da bom kdaj srečala moškega, ki me bo imel rad? Ali ženska lahko osmisli svoje življenje tudi sama, brez družine?
Odgovor: Pri vašem vprašanju sem se zamislil, kajti ste prav zanimiva ženska, ki dela
eno, misli drugo in ima tretja načela. Iz samega vprašanja bi izluščil, da ste krha ženska, za kar se imate sami, vendarle pa je to le del osebnosti. Po drugi strani ste močni in energični. Hrepenite po varnosti, kajti brez varnosti si ne morete predstavljati življenja. Pri vas je tako, da se morate odločiti, ali potrebujete moškega, ali bi se znali prilagajati in se spustiti v ta val življenja. Ali boste kdaj osamljeni? Prepričan sem, da ne boste, kajti za tiste čutne in seksualne potrebe, ki vas naredijo žensko, imate priložnosti več kot dovolj. Težje pa je, ko iščete mojstra za popravo in obnovo hišnih opravil. Pa ne, da takih moških ni. V življenju boste morali narediti prerez, se ločiti od preteklosti in reči bobu bob. Imejte se radi in zaupajte v moč Ljubezni.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Potepanje po evropskih mestih • Sevilla (2. del)
Na stičišču Evrope in Afrike
Na vsakem koraku je moč opaziti po velikosti majhne, a pomembne ostanke obdobja islamske tradicije, začenši na trgu pomaranč v okviru katedrale, izjemni vrtovi zasebnih hiš in cerkva, številni oboki, mestno obzidje, fontane in ne nazadnje vrtovi v Alcazarju. To je bilo obdobje umetniške rasti mesta. Šele v 13. stoletju je mogočna vojska kralja Fernanda III iz Kastilje uspela premagati in izriniti islamsko religijo čez Gibraltar. Krščanstvo se je nemudoma razširilo. V mestu so rastle cerkve kot gobe po dežju. Vsaka uličica ima svojo cerkev. Nekatere tudi dve. V dobri uri sprehajanja poosrednjem
mestnem jedru naštejem preko 70 cerkva. Danes se ta naivna pretira-nost kaže v propadanju, saj mestne oblasti ne morejo zagotoviti obnove vseh religijskih objektov. A v to kategorijo ne spada osrednja katedrala, saj je obnovljen vsak palec te mogočne stavbe. Največja katedrala v gotskem stilu in tretja največja cerkev na svetu je bila leta 1987 razglašena za UNESCO kulturno dediščino. Osnove so pravzaprav že postavili Almohadi, islamska dinastija, v 9 stoletju. Danes je od prvotne mošejske strukture ohranjena Giralda in Patio de los Naranjos. Katoliška katedrala je bila zgrajena leta 1410. Človek se
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na izjemno Giraldo, ki v vsakem pomenu besede kraljujejo Sevilli.
ob katedrali počuti izredno majcen, pomembnost je ničelna. Številni kipi izstopajočih svetnikov in svetih mož krasijo vhode v katedralo in bazilike. Na desetine, stotine, če ne tisoče kipov. Brezčasnost odseva mogočnost srednjeveške cerkve. Le številni golobi ne dojamejo veličine katedrale, ko v svoji brezbrižnosti posedajo na glavah teh kiparskih pomembnežev. Nepregledne množice ljudi v čakanju pred durmi. Vstopnina je spet obvezna. Zmeraj me zmotijo vstopnine v »božjo hišo«. A tokrat me ne zmoti, saj je seviljska katedrala harmonija umetnosti. Ni besed, ki bi bile zmožne opisati občutke. Prispemo do domnevne grobnice Krištofa Kolumba, na kateri so upodobljeni glasniki iz kraljestev Kastilje, Leon, Aragon in Navarre. Najverjetneje Kolumb ni pokopan v Sevilli, saj ni povsem jasno, kje je njegovo zadnje počivališče. A to je drugotnega pomena. V ozračju je prisotna svečanost, tradicija, pomembnost ... duhovna izpopolnjenost. Ob novembrski pripeki se marmornata klopca pred katedralo kar prileže. Še vedno se ne morem načuditi arhitekturni gotski popolnosti. Bolj me je prevzela kot katedrala v Vatikanu. Poln vtisov se odpravim čez sprehajalno cesto in že se nahajamo v vrsti za vstop v alkazar.
Čarobno lepoto Seville so opazili tudi kralji Španije, ki so podedovali znameniti alkazar kot svojo poletno rezidenco. Pravzaprav gre bolj za jesensko-zimsko rezidenco, ko se zunanje temperature gibajo na izredno zmernih 20 C, medtem ko se julija in avgusta Sevilla spremeni v zemeljski pekel. In to dobesedno zaradi zunanjih temperatur, saj 50 C ni prav nobena redkost. Alkazar je pravzaprav preplet številnih majhnih palač v objemu fantastičnih vrtov in fontan. Tisočletja je bil al-kazar središče moči in kraljeve re-
Foto: Uroš Zajdela
Tudi v Sevilli si novembra radi privoščijo kostanj na ulici, vendar pa prisegajo na kuhano verzijo.
zidence. Osrednja kraljeva stavba v pritličju skriva pomembno poročno dvorano v izrazito islamskem arhitekturnem stilu. V nekaj korakih se preseliš v arabski svet. Fantastična dekoracija na vsakem detajlu. Opa-
zovanje teh človeških mojstrovin je preprosto čarobno. Glasen pok me prebudi iz umetniškega sna. Gospa srednjih let je zgrešila stopnico in se zgrudila naravnost pred menoj.
Uroš Žajdela
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E*R*M*E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
M,
PRIMUS0VE VINSKE ZGODBE
Petek, 10.12.2010, ob 20. uri: Praznične penine - biseri v kozarcu Vsaj 8 vinskih vzorcev in 2 hoda hrane.
Božična večerja s priznanim opernim pevcem iuanom Vasletom,
petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemina XIII.	@
Cena božične večerje zanaša SO €.
Silvestrovanje v Termah Ptuj, petek, 31.21.
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo
Grand Hotel Primus
GEMINA
Grand Hotel Primus £
S
v
®
GEMINA


s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011 Cena večerje na novoletnem plesu znaša SO € na osebo
UGODNO KOMNJE V TERMAINEM MRKO ZA UPOKOJENCE
40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka od 01.12. do 17.12.2010 IteiraM
IEDI IZ PUDANJEGA MESA V RESTAVRACIJI ZIIA
V Restavraciji Žila vam vsak četrti teden v mesecu nudimo pester izbor jedi iz puranjega mesa s Jjj//^, prilogo po ugodnih cenah.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Slo POP novice
Domačo in tujo javnost so Elvis Jackson v tem letu prepričali z uspešnim albumom »Against the Gravity«, ki je njihov četrti album po vrsti. Prava vrednost skupine pa se poleg kvalitetnih glasbenih izdelkov občuti na koncertnih odrih, kjer slovijo kot izjemno zabavna in energična skupina s samosvojim nastopom, na osnovi katerega lahko rečemo, da uigrani kvartet živi in diha za živi nastop. V letu 2011 je za marec napovedana dvotedenska klubska koncertna turneja ter nekaj gostovanj z drugimi tujimi priznanimi glasbenimi skupinami. Od domačih nastopov velja omeniti klubski koncert na domači Mostovni v Novi Gorici, ki je napovedan za 18. februar, poleg tega pa se v maju pripravlja večji koncertni dogodek v Ljubljani. Za leto 20l1 pa Elvisi napovedujejo tudi novo ploščo.
■k-k-k
Rok Golob je bil v letu 2010 polno zaseden, prav nič drugače pa ne bo v prihajajočem letu. Kot avtor, skladatelj in aranžer se udejstvuje pri številnih glasbenih projektih. Nedavno je aranžiral polovico velikega simfo-rock koncerta v Gallusovi dvorani, in sicer v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, Zborom, Tonyjem Cetinskim in Tomijem Me-gličem iz skupine Siddharta. Na samem koncertu je tokrat igral tudi električno kitaro s solo vložki glasbenih velikanov, kot so Whitesnake in Europe. Z Magnificom sta pred kratkim končala ustvarjanje glasbe za novi film srbskega igralca Dragana Bjelogrliča, ki se je tokrat prvič predstavil kot režiser. »Snemali smo v studiu na RTV Beograd, z Vojaškim srbskim orkestrom Stanislav Binički. Povsod po Beogradu so plakati in bilboardi za ta film - Montevideo, bog te video. Prav zanimiva izkušnja,«pravi rok, ki sicer trenutno piše glasbo tudi za Majo Keuc in Darjo Svajger.
Medtem pa ne počiva niti njegov bend HeaveniX, s katerim so imeli pred kratkim odlične koncerte v klubu Roxly v Ljubljani, v News cafeju v Portorožu in ljubljanskem Nebotičniku.
MZ
D
BT I 1 O
n
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BRIGITA ŠULER - ŽIGOLO 9. SANJAGROHAR - OGENJ 8. Nm ŽAL MI JE 7. ZLATO - RECESIJA 6. ALL4PLAY - SKUPAJ 5. ŠPELA GROŠELJ - POLJUBI MOJE USTNICE 4. NEISHA - TISTE LEPE DNI 3. RAAY in skupina TANGELS - ZIMSKA 2. MIRAN RUDAN & DEEJAY TIME - NEKOČ BOM ZBRAL POGUM 1. NUŠA DERENDA & OMAR NABER - DUŠA MOJE DUŠE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Prvi videospot skupine Xequtifz
Zasedba Xequtifz se predstavlja s prvim videospotom And We Danced. Gre za skladbo, ki jo že dobro poznamo, saj je v slovenski različici pod naslovom Bil je ples zaokrožila po radijskih valovih že zgodaj jeseni in požela dobre kritike poslušalstva in strokovne javnosti.
Tokrat so odličen odziv na single nadgradili še s spotom in se odločili, da predstavijo tudi angleško različico pesmi, ki so jo naslovili And We Danced. Besedilo je prispevala glavna vokalistka Hannah Mancini. Avtorja glasbe sta Igor Matkovič in Hannah Mancini, aranžma pa sta pripravila Igor Matkovič in Jani Hace. Različico angleškega singla za video je produciral Sare Havliček.
Uradna predstavitev video-spota And We Danced je bila v ljubljanskem Sputniku, ko so Xequtifz ponovno postregli z odličnim koncertom in posodobljenim repertoarjem. »Bilo je fantastično, pa ne le zaradi predstavitve našega prvega videospota, ampak predvsem zaradi celotnega koncepta. Sputnik je bil nabito poln, ljudje so bili nasmejani tako na odru kot pod njim. V takem vzdušju so seveda takoj
vzljubili tudi spot. Svoj prispevek je dal še impozantni Jacques Houdek, ki ga ljudje vedno radi vidijo nastopati z nami. Mi pa tako ali tako uživamo na vsakem nastopu, kot da je naš prvi,« so povedali po dogodku.
Snemanje spota And We Danced, ki te dni že prihaja na
male ekrane, je potekalo v studiu v industrijski coni v Izoli. Režirala sta ga Den Baruca in njegov Thenvision. »Snemanje je potekalo mirno. Naporno je bilo predvsem za pevke in plesalke, ki so snemale do ene ure zjutraj. Večina nas že ima izkušnje s takšnimi snemanji, tako da smo vedeli, kaj
Xequtifz
nas čaka. Bil je prelep sončen dan v Izoli, tako da nas je ekipa pravzaprav ves čas morala 'vleči' nazaj v studio. Glede samega scenarija pa - najprej smo imeli pomisleke ob ideji za enoscenski videospot. Želeli smo, da bi bil kljub temu prepoznaven in zanimiv. Den Baruca nas je prepričal, da lahko z oblačili, stylingom, lučjo in efekti naredi nekaj dobrega, zato smo se mu prepustili,« pravijo Xequtifz, ki bodo poleg preigravanja disko uspešnic nadaljevali tudi avtorsko ustvarjanje.
»Preden pa začnemo nove projekte, si bomo vzeli nekaj časa, da vidimo, kakšen učinek na celotno dogajanje bo imel videospot. Repertoar, ki ga izvajamo kot 'cover band', ves čas spreminjamo in dopolnjujemo. Trudimo se, da bi imeli vsak mesec eno ali dve novi pesmi.«
MZ
Filmski kotiček
Njuna družina
Vsebina: Približuje se veliki dan, dvojčka Focker bosta namreč kmalu praznovala peti rojstni dan. Njun oče Gay Focker je v desetih letih zakona le uspel nekako preživeti pod tiranskim tastom Jackom Byrnesom, toda temu napetemu odnosu odnese lonec v trenutku, ko Jack posumi, da Gay ni ravno vzoren oče, da je premalo finančno uspešen, povrhu pa naj bi še varal svojo ženo, Jackovo zlato hčerkico. In to ravno v trenutku, ko ga je že skoraj sprejel za svojega in določil za naslednika. Gay naj
Little Fockers
Igrajo: Ben Stiller, Robert De Niro, Harvey Keitel, Barbra Streisand, Dustin Hoffman
Scenarij: John Hamburg in Larry Stuckey po likih Grega Glienna in Mary Ruth Clarke
Režija: Paul Weitz Žanr: družinska komedija Dolžina: 98 minut Leto: 2010 Država: ZDA
bi postal patriarh in glava razširjene družine, toda vse kaže, da nima vsega potrebnega, da bi bil močan fockboter. Zaradi vseh težav se počasi prične trgati tudi Gayu in kmalu oba odvržeta rokavice ter se spopadeta s pestmi ...
Prvi del, ki so ga posneli pred desetletjem, je bil sicer dokaj mlečen derivat družinskih komedij, v katerih je v 90. kraljeval George Martin, a je bil dovolj zanimiv zaradi preproste ideje. Ko bodoči zet spozna svojega tasta, je to zanj vedno nelagoden trenutek. Moška dveh generacij se najprej ostro pregledata in pre-vohata, saj oba vesta, kakšni so v resnici moški, zato je bolj za primat nad geni ene ženske lahko precej hud. Prvi del je to idejo fino izpeljal malce karikaturno, a dovolj daleč, da film ni bil srednja žalost. Je pa zato srednja žalost drugi film, saj se nihče več ne spomni, kaj se je v njem dogajalo.
Tretji del zato zopet reciklira zgodbo prvega dela, torej zet proti tastu. Otroci so v naslovu filma kar tako, saj ni-
majo neke večje vloge, da bo vse skupaj zopet en večji dolgčas, pa je zaslutil tudi Dustin Hoffman, ki sprva ni hotel nastopiti, nato pa je le privolil, a samo v šestih prizorih. Medtem ko je bila ideja zanimiva pred desetimi leti, pa danes seveda ni več, tako da smo priča nekakšni petardi, ki kljub vztrajnemu vžiganju noče počiti. Postavlja se vprašanje, ali je v tej franšizi še kaj življenja. Ustvarjalno gledano je umrla že z drugim delom, toda pol milijarde zaslužka pove, da se občinstvo ne strinja. Če je kakovost kakršenkoli pokazatelj, bi tudi tretji del moral zaslužiti vsaj toliko.
A kljub temu film ni popolnoma gol in bos, saj nekje med vrsticami kaže na zanimiv družbeni pojav, ki se
ga najbrž niti sam ne zaveda. Namreč, očetje petletnikov so danes ljudje, ki so odraščali v 1980., torej ravno v desetletju, ko se je začela uveljavljati vrednota, da tudi moški lahko jočejo in so nežni. Takšni očetje imajo danes veliko preglavic, saj stroga patriarhalnost do danes ni postala preživeta vrednota, temveč je, ravno obratno, vedno močnejša. Vzgoja teh mladcev se je tako izkazala samo za modno muho, ki pa bo zaznamovala vso generacijo, zlasti tako, da se bodo vse življenje z notranjo mehkobo in slabo samopodobo borili proti krutemu svetu, kar je, filmsko gledano, idealen poligon za dobro komedijo, ki pa ga ta film žal ne izkoristi.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
i' '

LEPILO IZ KROMPIRJA
PRIJETNA DIŠAVA

STROJ ZA ZEMELJSKA DELA

FILM Z MADONNO
IZOLIRANA SKUPINA
RASTLINA GRINTAVEC
PODOBEM PLES
GOTOVINA (ŽARG.)
ANTON HORVAT
VZHODNI VETER, VZHODNIK
NAŠE LETOVIŠČE
TRČENJE VOZIL OD ZADAJ
NOGOMETAŠ ČEH
OCENJEVALEC
SKOPLJEN BIK
ODRASEL SAMEC GOVEDA
BODEČ PLEVEL
ŠP. DVORANA V SKOPJU
LOVSKA PUŠKA
N POTRČ
ALPSKA RASTLINA
LITURG. OBLAČILO
OBLAST IN ČAST KALIFA
JAVNI GOVORNIK PRIDIGAR
NAKAZNICA ZA DENAR
OSVEŽUJOČA PIJAČA
DOLŽINSKA MERA
DOMAČA MOLZNA ŽIVAL
VRTNO SOČIVJE
ZIDARSKA ŽLICA
ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI
IZPITJE NA DUŠEK
KARDINAL (FRANC)
MORSKI SESALEC
SLABŠA MOKA ZA SVINJE
MODNI KRALJ
AMERIŠKI PREDSEDNIK OBAMA
KROTITEV ŽIVALI
DEL VEG. ŽIVČEVJA
FRANCE ONIČ
IZ BESED ART + ORD
RIBIŠKI TRNEK (KNJIŽNO)
RIBNIK, BAJAR
KITAJSKA KOSMULJA
LJUDSKO PLAČILO
ČEBER, BEDENJ
VIDA URŠIČ
HIŠNI SVET
MEHKA KOVINA
IRHASTE HLAČE, IRHOVKE
Ugankarski slovarček: DIOR = francoski modni kralj (Christian, 1905-1957), IRHOVICE = irhaste hlače, irhovke, KALE = športna dvorana v Skopju, KATEHEZA = verouk, ODICA = ribiški trnek (knjižno), ORATOR = javni govornik, pridigar, SIMPATIK = del vegetativnega živčevja, SKABIOZA = rastlina grintavec.
■jaieq 'joibjo '}a|eu 'eojpo '}ej!|e>i 'e|oz|
'bedims '^eo '}ueAa| 'w^ 'epoy '>pj>| 'hv 'uoI 'eie|os leso 'sa^ 'sh 'iuu§ !^sd|e '^sie 'ejnsajp 'pad 'osd^ 'owazau^ 'ezoiqe^s 'eomesu 'ep^ 'jageq 'eiuoje 'qoj^s :ONAVdOOOA "aJluezu)) 9) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 01. januar:
08.00 Uvod. ČESTITKE OB PRAZNIKIH 8.30 NOVICE (še ob 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 8.45 Na današnji dan. 9.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.30 HOROSKOP. 9.45 ROJSTNI DNEVI. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek.; ČESTITKE OB PRAZNIKIH, 20.00 NOVOLETNI SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 02. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in
19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH; 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slo-dnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV IN ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 03. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V ŽIVO Z MARUČO. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 04. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 IZ LJUDSKE ZAKLADNICE. 6.45 Kakšen dan se nam
obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali (z veterinarjem Emilom Senčarjem).20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 05. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 06. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 07. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Našli se boste na razpotju usode In se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride.
BIK
Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč In oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi oseba nasprotnega spola, ki vam daje upanje in romantična doživetja.
DVOJČKA
Naredili boste zaključke in se pravilno odločili, kaj je pomembno. Naredite lahko korak ali dva naprej. Umerjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja.
RAK
Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Ljudje, ki vas obdajajo, vam bodo učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju.
LEV
Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete zvsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Nalagali si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo minili s svetlobno hitrostjo. Preberite prijetno knjigo.
DEVICA
Nakazano je, da se boste v tem tednu nekoliko bolj sprostili in pogledali naprej na razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč.
TEHTNICA
Pomembno bo, da v vsej naglici spoznate lepote življenja - to bi lahko bila neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako boste na platno usode vnesli močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni, stvari se bodo odvijale mnogo hitreje. Počasi se daleč pride.
ŠKORPIJON
Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam bo podarilo neko ljubezen in pokazalo pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma življenja. Finančno stane bo podobno gugalnici, varujte se zapravljivosti.
STRELEC
Pred vami je energičen čas, našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo potrebno vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, v življenju so pomembni tudi detajli.
KOZOROG
Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni, energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko hitrejši in drznejši. Odpirajo se vam nova področja, a vzemite si tudi čas zase.
VODNAR
Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. V tem tednu se bo izkazala vaša dobrotljivost. Našli boste lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni ravni. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo potrebno pretirana trme.
RIBI
Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa boste preživeli v tujini in našli v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampak počasi se daleč pride.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 »104,3
Novo v programu Radia Ptuj - Iz ljudske zakladnice z Marjanom Nahbergerjem. Od ponedeljka do petka, ob 6.15.
.OVSKI PES
OČKA
Foto. M. Ozmec
Med nastopajočimi je bila letos tudi popularna skupina 4play.
Foto. M. Ozmec
Radijski voditeljici Mateja Tomašič in Manja Kokol sta skupaj s Spidijem in njegovimi gosti poskrbeli, da je bilo vsem prijetno in veselo.
IN SLKOPLESKARSTVO
Branko Goričan s.p.
8853 DESTRNIK, Plačah HB Ttx.: os/ 761 0034 Fax: ost/ 761 0035 GSM: 041/ 688 317
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2011!
ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV
BORIS LAJH s.p. Domava 42, 2252 Domava GSM: 031 565 452, Telefon: 02 / 755 00 10
mč/vo /I/Ol/O LETO 2011!
Ejjbuco
i
TEHNIKA"
ELEKTROTEHNIKR
MILOŠIČ d.o.o., Potrčeva cesta 28,2250 Ptuj tel.: (02) 748 16 63, GSM: (041) 631 782, 625 339 www.elektrotehnika-sp.eu, e-pošta: ¡nfo@elektrotehnika-sp.eu
SREČNO 2011!
Trinajsti megažur
S svojim petjem in igranjem je navdušil tudi mlad harmonikar Aljaž Hliš, z raznimi triki in čarovnijami je jemal sapo ter nasmejal staro in mlado čarovnik. Avgustino s svojo čarovniško asistentko, s katero sta se pokazala tudi kot spretna izdelovalca raznih predmetov iz pisanih balončkov. Otroški svet je z velikim veseljem sprejel tudi razigranega Juhija iz športne šole Juhuhu, pa žabca Poneha, nadvse živahno in razigrano pa je bilo tudi v napihljivi otroški džungli, na številnih drugih igralih, zračnih blazinah ter v avtomobilčkih na nožni pogon.
Za največje navdušenje pa je zagotovo poskrbel stari dobri dedek Mraz, ki je kljub utrujenosti s seboj prinesel dovolj bombonov in čokoladicza vse male in velike v dvorani. Skratka, lepo nam je bilo, da dolgo spet ne bo. Noja, najpozneje do prihodnjega leta, ko se z našimi najmlajšimi spet dobimo in skupajpoveselimo.
-OM
Foto. M. Ozmec
Malčki v dvorani so z navdušenjem sprejeli razigranega Juhija in poskočnega Poneha.
Med mladimi pevskimi talenti se je v dvorani posebej izkazala 5-letna Deja iz Slovenskih Konjic.
Foto. M. Ozmec
Najbolj razigrani in drzni so počenjali vratolomno akrobacije v napihljivi džungli športne šole Juhuhu.
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VIDEM
ČAROVNIK AVGUSTINO
Zahvaljujemo se tudi:
- Spidiju z Mini super zvezdami
■	harmonikašu Aljažu Hlišu
■	skupini 4 Play
■	športni šoli JuHuHu
■	dedku Mrazu.
HVALA!
Sponzorji prireditve:
MONTAŽA SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
Sebastien Majhen s.p. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina Tel.: 02 781 54 41
Imeti idejo je veliko, verjeti vanjo in jo uresničiti je največ! Uresničite vse svoje ideje v letu 2011!
Foto. M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Obiskovalci prireditve Za male in velike smo bili posebej veseli svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca s soprogo Natašo ter njunima Ivono in Tio.
Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj
RESTAVRACIJAGASTRO - Ptuj, d.o.o.
Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
166LCONT'fTo.
Hardek 34 g, 2270 Ormož
Tel.: 02/741-13-80, Fax: 02/741-13-81
http://www.belcont.si, E pošta: belcontdoo@siol.net
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2011!
ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.0.0.
DORNA.VSKAG 26 - 2250 PTUJ - TEL (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
SREČNO IN VELIKO USPEHA V LETU 2011!
V skibi za varovanje našega okolja, vas ob tej priložnosti spoštovane občanke in občani želimo opomniti, da si bomo le s skupnimi napori in z doslednim spoštovanjem navodil pri ločenem zbiranju odpadkov zagotovili kvalitetne življenjske pogoje. Obveščamo vas, da ni dovoljeno odpadkov odlagati izven posod, še posebej ne na lokacijah za ločeno zbiranje, zato jih raje odpeljite na zbirni center Gajke!
Obratovalni čas centra:
	VZEVEKEM	VIKINEM
	ČASU	ČASU
VSAK	OD 8.00 DO 17.00	CD 8.00 DO 20.00
DELOVNIK		
OBSOBOTAH	OD 8.00 DO 14.00	OD 8.00 DO 14.00
OB NEDELJAH IN PRAZMKIH JE CENTER ZAPRT ZA VSE DOVOZE! PRED \TTODOMCEiro GAJKE NI TXWOLTENO ODLAGANJE ODPADKOV!
Čisto mesto Ptuj d.aa
V NOVEM LETU 2011 VAM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV!
ZEROKS d.o.o.
□ornava 59 2252 Dornava PE Rajšpova uuca 1 2250 Ptuj
TEL: 059 03 03 05 FAX : 059 03 03 04 GSM : 031 851 324
INF0@ZER0X.SI
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro Instalacije in meritve klima naprave Panasonic
WWW.ZEROX.SI
Sponzorji prireditve Za male in velike:
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MKSTNA OBČINA PTUJ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
s
www. trgovi n e j age r. com
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
r 1AGER
Ftrgovine
tus
HVALA!
Supermarket Tuš Puhova, Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
KMETIJSTVO
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo tehnologijo ELOS. MILUMED, d. o. o., Lan-gusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., tel.: 041/ 610 210 ali 02/769 15 91.
PRODAM obračalni plug Regent. Tel. 041 358 960.
KUPIM traktor in ostale kmetijske stroje. Tel. 031 210 794.
PRODAM zajce za pleme, za zakol, po naročilu tudi meso. Zamušani, telefon 719 24 448.
PRODAM teličko, težko cca 100 kg, staro 6 tednov. Tel. 031 558 596.
V CENTRU PTUJA, Trstenjakova 7, prodam 3-sobno stanovanje v drugem nadstropju, 79,2 m2. Tel.: 031-364-329.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
MOTORNA VOZILA
DO 50 % ZNIZANJE cen zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204, Miklavž. Tel. 02 629 62 78.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
TV Gorenje, ekran 51, star štiri leta, in Rogovo kolo, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. 031 733 112.
PREKLICUJEM mesečno vozovnico Veolia, izdano na ime Eva Rojko, Stojnci 35 a, Markovci, za relacijo Stojnci-Maribor.
PREKLICUJEM avtobusno vozovnico, relacija Ptujska Gora-Ptuj, na ime Rok Predikaka, Podlože 48 a, 2323 Ptujska Gora, izdano pri Ve-olia transport Maribor.
PRODAM dva meseca starega psička, mešanca nemških ovčarjev, ter podarim malo muco. Tel. 070 610 687.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NEPREMIČNINE
VRSTNE HIŠE SKORBA. Spomladi 2011 začnemo novogradnjo hiš, cena 1000 €/m2. Prvi kupec dobi 10 % popusta. Informacije na RE-MAXU ali po tel. 041 646-662.
PRODAM hišo na Ptuju in kmetijo v Krčevini. Tel. 041 418 236
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Telefon 031 233 264.
Majski Vrh • Veseli december s smrečico
Tako malo je potrebno
Veseli december, kot ga mnogi radi poimenujemo, zadnji mesec v letu, je poln pričakovanj, veselja, voščil in druženja. Naše decembrsko srečanje pa je bilo namenjeno zaključku leta z luninim pohodom in okrasitvijo smrečice pred vaškim domom v Majskem Vrhu.
Že zjutraj se je zbrala moška druščina, posekala smrečico, jo odpeljala na sosednji hrib v Majski Vrh in postavila. V popoldanskih urah je sledil pohod po ha-loških hribih, ki so bili tisti dan prekriti z debelo snežno odejo in nizkimi temperaturami, a nam te niso prekrižale načrtov. Uspešno smo jih prehodili in prispeli na cilj. Po toplem čaju smo pričeli krasiti smrečico z
okraski, ki smo jih predhodno izdelali iz različnih materialov. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili naši starejši krajani; hoja jim sicer povzroča težave, v sebi pa nosijo veliko pozitivne energije, humorja ter veselja do petja in igranja na ljudske instrumente, kot so ribež, šef, grablje in ustna harmonika. Poskrbeli smo tudi za okrepčilo: dobro malico, kozarček haloške kaplji-
Foto: DT
ce, sladke dobrote in znamenito haloško girpo.
Ker smo bili celo leto pridni, nas je obiskal tudi Božiček in nas obdaril z darilom iz vreče presenečenja. Skupaj smo zaplesali, zapeli znane pesmi ter prižgali lučke na smrečici.
In veste, da verjamemo, da je veseli december res vesel. Pa tako malo je potrebno.
D. T.
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SiP
SPORED ODDAJ
PETEK 31.12.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Kronika Občine Lenart 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja
18.00 Lenart - Koncert Bee Geesus in 4GIVEN 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 Polka In majolka - novoletna 00.10 Vldeo strani SOBOTA 1. 1. 8.00 60 let KD Bukovci 8.30 Glasbena oddaja
10.00 Lenart - Koncert Bee Geesus In 4GIVEN
11.00 Polka in majolka
12.00 20. Let Orfejček 2010
16.30 Ptujska kronika PeTV
18.00 Polka in majolka
20.00 Markovcl - Božični koncert
21.30 Ormož-MNP
22.15 Polka In majolka
23.15 Povabilo na kavo
23.45 Ptujska kronika PeTV
24.00 Vldeo strani
NEDELJA 2. 1.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Skorba - Praznični koncert 10.30 ŠKL
11.00 Ljudski pevci iz Zavrča 13.00 OŠ Dornava - Praznični koncert 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Destmlk - Božični koncert 18.30 Lenart - Koncert Bee Geesus in 4GIVEN 19.50 20. Let Orfejček 2010 PONEDELJEK 3.1. 8.00 Tamburaškl koncert na Vidmu 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL 10.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 ŠKL
18.00 Ljudski pevci Iz Zavrča 20.00 Markovcl - Božični koncert 21.30 Polka In majolka 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Vldeo strani
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmaii.coni
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
citroen c51.6 hdidynamicuje	2008	13.750,00	avt. klima	kov. srebrn
ford focus 1.6 tdci karavan	2006	6.850,00	kuma	srebrn
kia magent1s 2.0 i	2006	7.580,00	avt. klima	srebrn
mazda 5 2.0 cd	2007	13.200,00	avt. klima	črna
nissan 0ashqa11.5 dciaceivta pack	2008	16.490.00	avt. dig. klima	srebrn
renault laguna 1.9 dci karavan	2007	7.680,00	avt. klima	kov. srebrn
renault scenic 1.5 dci dynamique lux	2008	9.380,00	avt. klima	kov. črna
seat altea 1.9 tdistylance	2006	10.250,00	avt. dig. klima	srebrn
toyota corolla 2.0 d md	2005	7.390,00	kuma	kov. siva
vw golf v 1.9 tdi confort karavan	2008	12.980,00	avt. klima	kov. srebrn
vw passat 1.9 tdi karavan blum0t10n	2008	13.200,00	avt. klima	črna
vw passat 2.0 tdi dsg karavan conf.	2007	13.300,00	avt. dig. klima	srebrn
vw passat 2.0 tdi karavan conf.	2007	12.880,00	avt. klima	srebrn
vw passat 2.0 tdi 4x4 karavan conf.	2007	15.380,00	avt. klima	srebrn
vwtouran 1.9tdi highune	2008	15.990,00	alu plat.	kov. srebrn
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Ceng, Oprema Barva
ssangyong rextonii 2,7 xdi avt. execut.	2006	14.990,00	serv. knjiga	kov. črna
fiat multijet punt01,3 jtd dynamic	2006	6.400,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen passat 1,9tdi comfortvar	2007	13.500,00	serv. knjiga	kov. siva
jeep dodge caliber 1,8	2007	9.900,00	tempomat	kov. črna
cc4 grand picass01,6 hdi busines	2007	13.900,00	klima	kov. Črna
mitsubishi urisma 1,8 gdi l5	1998	1.570,00	avt. klima	kov. modra
suzuki ignis 1,3 glx	2003	4.560,00	prvi last.	rdeča
hyundai getz1,416vgl	2006	4.900,00	65.000 km	kov. sv. modra
chevrolet spark 0,8 star	2007	4.490,00	25.000 km	rdeča
renault megane 1,9 dci dynam.	2003	4.650,00	avt. klima	kov. modra
chevroelt lacetti 1,616v sx	2004	4.490,00	51.000 km	kov. sv. zelena
renault espace 2,2 dci expr.	2003	6.600,00	prvi last.	kov. srebrna
hyundai getz 1,3 funky	2003	3.(80,00	prvi last.	kov. srebrna
daewoo kal0s1,416vse	2003	3.490,00	71.000 km	kov. srebrna
citroen c4 picass01,6 hdi	2007	11.900,00	59.000 km	kov. sv. modra
paugeot boxer 2,0 hdi tovorno	2006	6.000,00	prvi last.	bela
toyota rav41,8	2001	4.500,00	klima	kov. srebrna
mazda 6 2,0 cd karavan	2003	5.890,00	serv. knjiga	kov. zelena
renault scenic 1,9 dci privilege	2005	6.900,00	prvi last.	bela
citroen picass01,816v sx	2000	3.590,00	serv. knjiga	kov. srebrna
fiat seicento s	2000	990,00	radio	kov. srebrna
peugeot 2061,61 cabriolet	2005	8.400,00	avt. klima	kov. črna
citroen picass01,816v	2001	4.090,00	prvi last.	kov. srebrna
kia sportage 2,0 mrdi	1995	2.350,00	servo volan	kov. zelena
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
CCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 »104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
CENTER
Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 02/771 24 41
i SERVIS SMUČI - hiter in po vaših željah I VSE ZA TEK NA SMUČEH
I SMUČARSKE ČELADE POC, CASCO, ROKAVICE LEVEL I OB NAKUPU TEKAŠKIH SMUČI NUDIMO BREZPLAČEN TEČAJ TEKA
www.bikeek.si, info@bikeek.si
Uiem nalim itranham želimo prijetne proz/lihe in irečno 2011.
Roletarstvo Arnuš
PVC okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata
■j . .j M Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 1 L BflR 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18
www.roletarstvo-arnus.si j info@roletarstvo-arnus.si
^ p&f wineries
Družba P&F Jeruzalem Ormož, d. o. o., Kolodvorska 11, 2270 Ormož
razpisuje prosto delovno mesto:
VODJA MARKETINGA
Opis del in nalog: načrtovanje promocijskih aktivnosti, priprava predlogov za oglaševanje, vodenje odnosov z javnostmi, priprava promocijskih materialov ...
Zahtevana izobrazba: VII. stopnja, univerzitetna izobrazba ekonomske, agronomske, živilske ali komercialne smeri, določen čas - 12 mesecev, poln delovni čas.
Pogoji: znanje tujih jezikov (angleški, nemški tekoče), 3 leta delovnih izkušenj, prednost imajo kandidati, ki ustrezajo pogojem razpisa ZA-POSLI.ME.
Kandidati pošljejo pisno prošnjo z življenjepisom po pošti vključno do 7. 1. 2011 na naslov:
P&F Jeruzalem Ormož, Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož.
QV€OLIA
TRANSPORT
Spoštovani potniki,
obveščamo vas, da se od ponedeljka, 3. januarja 2011, spremenijo vozni redi v primestno-medkrajevnem prometu. Podrobne informacije o linijah, ki se ukinejo ali spremenijo, so objavljene na naši spletni strani: www.veolia-transport.si. Dodatne informacije lahko potniki dobijo na tel. 090 74 11* in na blagajnah avtobusnih postaj v Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici.
Spremenjeni vozni redi za posamezne linije bodo objavljeni tudi na avtobusnih postajališčih posameznih linij.
Cenjenim potnikom in poslovnim partnerjem želimo srečno, uspešno in zdravja polno leto 2011.
Veolia Transport Štajerska, d. d.
*Cena za klice iz Telekomovega omrežja je 0,4172 EUR/klic, ceno za klice iz drugih omrežij določajo drugi operaterji.
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
a
ßlotkolßotk
www.markomark.si
V Orešju za vas gradimo 9 stanovanj v velikosti od 40 m2 do 100 m9.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
UGODNA PRODAJA
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
Večst^eh^S^terije * ♦f
od 2.6.0 € naprej \ \ / • X f9| HCN \ X
ter mninakêle
12limA
od 1 .OOri) nciprei' *Ty
OdpKtjjp. vse dni v tednu od 8. do 21. ure,
ter 1.1/2011 od 9. do 16. ure .	'	v
Zupanič Zdravko, s.p., u r e •	Markovci 28a, 2281 Markovci
in 2.1.2011 od 9.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
30. decembra 2010 minevata dve leti, odkar se je od nas poslovila
Elizabeta Tušek
IZ FRASOVE 5, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko ali položite cvetje.
Tvoji najdražji
r\Tri
Prireditvenik		1
Petek, 31. december		
12.00 do 23.00 Ptuj, Q-center, Puhova cesta, pravljična dežela
17.00 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven
17.30 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za izven
-	Ptuj, pred Mestno hišo, Silvestrovanje
-	Ormož, Kerenčičev trg, Silvestrovanje z ansamblom JOVI
-	Maribor, pri kinematografu Kolosej, brezplačno drsanje
Nedelja, 2. januar
9.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, zimski pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka, organizira Društvo Zreli vedež Ptuj v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj Ormož, novoletni pohod
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob dnevu samostojnosti RS. Poslanec Dejan Levanič z optimizmom zre v prihodnost. Županov tradicionalni prednovoletni sprejem. Mikroskop, nova pridobitev Bolnišnice Ptuj. Krvodajalec Branko Eržen stotič daroval kri. Zdravstveno predavanje v Koronarnem društvu Ptuj. Razstava slik akademskega slikarja Jerneja Forbicija. Na Muzejski sceni - predstavitev zbornika. Želje Ptujčanov v prihajajočem letu. Ptuj v novi novoletni podobi. Novoletna poslanica ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Z glasbo v praznične dni.
Sfaj&aka, budilka
WWW.raJ.i0-pb4.ii
Vb ~
])>
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več ljubeči se glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
SPOMIN
31. decembra minevata dve leti žalosti, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica, sestra in teta
Lizika Kmetec
IZ VELIKE VARNICE 56
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN Franc Šumenjak
31. 12. 2009 - 31. 12. 2010
Zadnji dan v letu mineva žalostno leto, odkar je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina. Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče, prisrčna hvala.
Tvoji: žena Silva, hči Barbara, sin Boštjan, mama
in sestre z družino
Nikoli ne trgaj rož za mene, kjer rastejo - tam naj cvetijo, ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin to name bo!
V SPOMIN
29. 12. 2010 sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena, babica in tašča
Katarina Malinger
IZ LANCOVE VASI 69
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami
HM
t
fatne"nQ2/2280 110
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
U'H!I*I:MI!WIH
dr. Dražen Babic v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije no tel: 00 315 93 725 M3
CSOŠ10OTO m® imum
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in strica
Stanka Petka
IZ VELIKE NEDELJE 2 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili besede tolažbe in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste prinašali cvetje, sveče, darovali za svete maše in se udeležili molitev za pokojnika. Hvala g. župniku Janku Štamparju za opravljen cerkveni pogrebni obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in sveto mašo.
Hvala pogrebnemu zavodu Aura za opravljene pogrebne storitve in godbenici za odigrano melodijo slovesa. Hvala nosilcem križa, luči, praporov in zastave ter gasilcem za spremstvo na pogrebu. Iskrena hvala g. Antonu Žumbarju in g. Ivanu Vajdu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, 31.12. od 12.00 do
17.00 ure Irena Tenčič, dr.dent. med. V Podlehniku V soboto, 1. januarja ni dežurnega zobozdravnika na Ptuju. Dežurno zobozdravstvena ambulanta je v Mariboru.
NOTESDENT d.0.0.
Trajanova 1, Ptuj (ob Marlborakl cesti),
tel.: 02 780 67 10
y os ti ček. proteze ¡n bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnopbotetiCni nadomestki v enem tidnu.
Jakob Hvalec
24. 5. 1934 - 26. 7. 2003
SPOMIN
Ostali so spomini, ostala je bolečina,
ostala za vama velika je praznina
Terezija Hvalec
5. 10. 1939 - 1. 1. 2001
Hvala vsem, ki se ju spomnite, prižgete svečko, prinašate cvetje in za trenutek postojite ob njunem grobu.
Njuni najdražji
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, tasta in strica
Franca Cajnka
IZ FLEGERIČEVE UL. 3, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo govornici gospe Veri Kokol, pevcem moškega zbora Rogoznica, patru Marjanu za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunale Ptuj. Hvala tudi sodelavcem iz Taluma Kdiričevo.
Žalujoči: žena Terezija, sinova Marjan in Srečko
z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav v grobu spiš, z nami še živiš.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas draga mama stara mama in prababica
Elizabeta Črešnik
IZ BUKOVCEV 170
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali iskreno sožalje.
Hvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, govornici, godbeniku, zastavonošema ter pogrebnemu zavodu Mir.
Tvoji najdražji
Srečno pot v kraj daleč od tod, v kraj onstran meja, kjer ni ne žalosti, ne gorja.
A v naših srcih boš ostala, za vsako dobroto tvojo - večna hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, hčerke, sestre
Dragice Herga
Z DRSTELJE 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem KZ Ptuj, področni KZ Vitomarci, Perutnini Ptuj, d. d. - obrat Mešalnica, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikom in pogrebnemu podjetju Jančič.
Posebna zahvala ginekološkemu oddelku SB Ptuj za vso nego. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Milan, sinova Miran in Bojan z družinama,
oče in bratje z družinami
Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi. Vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je v 80. letu zaspal naš dragi oče, dedek in pradedek
Viktor Ivančič
IZ REPIŠČ 15
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in za svete maše. Posebna zahvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred, Janku Kozelu za ganljive besede slovesa in Anici Vindiš za molitev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: hčerke z družinami ter vnuki in pravnuki
Muretinci • Erhatičevi v nesreči niso ostali sami
Dobro se vrača z dobrim
Za mlado družino Erhatičevih - Zdravka in Brigito ter sina Blaža in hčerko Vaneso - letošnje leto ni bilo najbolj prijazno. Po požaru, do katerega je prišlo zaradi kuhinjske nape 14. aprila letos okrog 11. ure, so ostali brez svojega mansardnega stanovanja. Sreča v nesreči je bila, da se požar ni razširil v spodnje prostore, kjer ima stanovanje Zdravkova mama, da so kljub temu ohranili streho nad glavo, drugače bi nesrečo še veliko težje prenesli.
V času, ko se je pričela obnova, je škodo utrpela tudi njegova dejavnost vodovoda in centralnega ogrevanja, saj je ni mogel opravljati, ker ni mogel na teren.
Tudi ta nesreča je pokazala, da je obrtnik obrtniku vedno pripravljen pomagati v stiski. To ni prvi primer obrtniške solidarnosti, doslej so jih izpeljali že nekaj, je povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice
Čeprav je od uničujočega požara že več kot osem mesecev, je materiala, ki je ostal od pogorišča, še vedno zelo
veliko, Zdravko ga še vedno vsak teden vozi v Gajke. Po prvih trenutkih groze so si hitro opomogli, tudi zaradi
Foto: Črtomir Goznik
Zdravko Erhatič in Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Mansardo, v kateri je stanovala mlada Erhatičeva družina, je bilo potrebno v celoti obnoviti.
tega, ker so jim na pomoč priskočili številni ljudje - sosedje, prijatelji, obrtniki, gasilci in drugi. Samo pogorišče je tri dni čistilo 45 ljudi, da bi se obnova njihovega mansardne-ga stanovanja lahko čim prej pričela; od prejšnjega so ostali samo štirje stebri, vse drugo je bilo potrebno podreti.
Prvi, ki so se dela lotili potem, ko so ugasnili požar, so bili gasilci iz Muretincev, Male vasi, Gajevcev, Placarovcev, Gorišnice, Formina in Zamu-šanov, ki so začeli nemudoma odnašati poškodovano pohištvo. Veliko solidarnost do svojega stanovskega kolega so pokazali tudi obrtniki, 20 jih je priskočilo na pomoč in skupaj so oddelali 690 prostovoljnih delovnih ur, podjetje Emitt Vladimirja Janžekoviča pa je opravilo nekatera instalacijska dela v višini dobrih 2475 evrov. S 1500 evri je pomagala tudi občina Gorišnica. V dobrem tednu po požaru so bili z obnovo že tako daleč, da so lahko že na novo pokrili streho, potem pa se je začela obnova stanovanjskega dela, ki se v teh dneh zaključuje.
V celoti je obnova stala 70 tisoč evrov. Nekaj je prinesla zavarovalnina, da ima mlada družina ponovno svoje stanovanje, pa so morali najeti kredit. Trenutno so sicer še brez
Foto: zasebni arhiv
Od prejšnjega stanovanja ni ostalo nič.
kuhinje, podbojev in vrat, a tudi to bo v kratkem nameščeno. »Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali,« je povedal Zdravko Erhatič. Tudi sam je vedno pripravljen pomagati vsakemu. »Ljudje so to občutili, zato so nam prišli tudi pomagat v takem številu,« sta prepričana Zdravko in Brigi-ta. Dobro se vrača z dobrim.
Ptuj • Odvoz in deponiranje salonitnih plošč
Še danes povrnitev stroškov
Po neurju s točo, ki je močno prizadelo MO Ptuj 15. in 16. avgusta 2008, imajo nekateri občani še vedno težave pri odvozu in deponiranju poškodovanih salonitnih plošč z individualnih stanovanjskih hiš.
Glede na to so se v okviru strokovnega kolegija MO Ptuj odločili, da jim bodo pri odpravljanju teh težav pomagali. Zagotovili so finančna sredstva za odvoz in deponiranje, a jih morajo občani izkoristiti do konca letošnjega leta. Stroške jim bo MO Ptuj povrnila, če so v predpisanem roku v letu 2008 prijavili škodo občinski komisiji in so vpisani v državni program oškodovancev Ajda. Za povrnitev omenjenih stroškov morajo izpolniti vlogo. Ocenjujejo da bodo ti stroški znašali med 2 in 3 tisoč evri.
MG
Ptuj Vladimir Janžekovič.
Prepričan je, da bo solidarnost v obrtniških vrstah živela naprej, kljub temu da je kriza vedno večja, še posebej pa v takšnih primerih, kot je bil ta požar, ali pa v primerih naravnih in drugih nesreč. Letos je bil ustanovljen tudi obrtniški sklad, v katerega lahko vsak obrtnik prispeva poljudni znesek ali pa 0,5 odstotka od dohodnine. Odziv je velik, ta sklad polnijo tudi s sredstvi od licitacij obrtniških izdelkov. Iz tega sklada bodo pomoč delili vsem tistim, ki so utrpeli škodo zaradi požarov, naravnih nesreč, pa tudi tistim, ki so v stiski, ker so izgubili kakšen velik posel in je njihova eksistenca zaradi tega ogrožena.
MG
Črna kronika
Poostren nadzor na avtocestnem križu
V	četrtek, 23. decembra, so policisti med 7. in 13. uro na območju PU Maribor izvajali poostren nadzor na cestah slovenskega cestnega križa, kjer je bil dan poudarek na vožnjo pod vplivom alkohola, zraven tega so policisti ugotavljali še ostale cestnopro-metne prekrške. V času izvajana poostrenega nadzora so policisti zaustavili in kontrolirali 281 voznikov in ugotovili 54 prometnih prekrškov. Izdanih je bilo 42 plačilnih nalogov, 2 obdolžilna predloga in izrečenih 10 opozoril. Z alkotesti je bilo preizkušenih 225 voznikov, 5 preizkusov alkoholiziranosti je bilo pozitivnih, štirim so bila začasno odvzeta vozniška dovoljenja, 2 osebi pa sta bili pridržani do iztreznitve.
Po avtocesti v nasprotno smer
24. decembra ob 19.50 je bil OKC PU Maribor obveščen, da po avtocesti iz smeri Maribora proti Ptuju voznik osebnega avtomobila vozi po nasprotnem voznem pasu. Policisti so 51-letno voznico omenjenega avtomobila zaustavili na bližnji bencinski črpalki. Odrejen ji je bil preizkus alkoholiziranosti in pokazal je 1,61 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznico so pridržali.
Zasegli petarde
Policisti PP Ptuj so 22. decembra ob 13.10 trem mladoletnikom iz okolice Ptuja zasegli 282 petard. Zoper kršitelje bodo podali obdolžilni predlog pristojnem sodišču.
Vozil ukradeno vozilo
Policisti PMP Gruškovje so 22. decembra ob 16. uri na mejnem prehodu kontrolirali 34-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je vozil osebni avtomobil. Ugotovili so, da so številke šasije na osebnem avtomobilu, ki ga je upravljal, ponarejene in da je bil avtomobil leta 2005 ukraden na Hrvaškem. Policisti si vozilo zasegli, podali bodo kazensko ovadbo.
Vlomilec ukradel plinske jeklenke
V	noči s 27. na 28. december je neznan storilec vlomil v trgovino v bližini Ptuja. Iz notranjosti je odtujil plinske jeklenke. Premoženjska škoda znaša okoli 1100 evrov.
Domava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
Foto: Črtomir Goznik
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, le v vzhodni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Ponekod po kotlinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -10, v krajih s snežno odejo do -13, ob morju okoli -1, najvišje dnevne od -2 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C.
V soboto in sprva v nedeljo bo še pretežno jasno. Ponekod po nižinah, lahko pa tudi ob morju, bo del dneva megla ali nizka oblačnost. V nedeljo popoldne se bo od severa povsod pooblačilo.
2011