Državni zbor. Prva seja poslanske zbornice po Veliki noči je bila zadnji četrtek dne 30. aprila. Vršila se jp v znamenju obstrukcije. Nemški radikalci Wollove barve so zahtevali, da se došle interpelacije dobesedno prečitajo. S tem je bila cela seja1 izpolnjena. iVladi je ta obštrukcija dobro došla, da se je lahko pogajala s strankami zaradi zvišanja rekrutov pri deželni brambi za 5000 mož. Nemški radikalci so pričeli z obštrukcijo, ker so nezadovoljni z odloki praškpga nadsodišča v jeeikovnih zadevah. Predsednik praškega nadsodiš5a je šel n;a dopust, in njegov namestnik je odločeval v tem času nanj došle prizive v smislu Cebov. Vsled tega nejevolja na nemški strani. Vlada pa noče poseči vmes, ampak se je postavila na stališče, da spada tudi odločitev o jezikovnih vprašanjih v področje pravosodja. Sodniki pa so glede svojih sodb neodvisni., vlada torej nima na podlagi tega stališča nič vmes govoriti. Pa<3 pa je obljubila tpredložiti nov jeziToovni zakon, po *katerem bodo jezikovna vprašanja zakonito urejena. Že v zadnji številki smo med političnim ogledom poročali, da se je zgodil v Celovcu nasproti Slovencem velik jezikovni škandal. Ko sta: pred kratkim dv,a slovenska odvetnika v pravdi dveli slovenskih strank pri okrajnem sodišču v Celovcu, v čigar okolišu biva celo po zloglasnem uradnem štetju pkrog 13.066 Slovencev, hotela v slovenskem jeziku |«ovoriti, se jima je to prepovedalo in. kratkomalo be^edo vzelo. Poslanci Slovenskega kTuba so vsled tega vložili v zadnji seji poslanske zbornicie nujni predlog, ki se bavi s tem najnovejšim nasiljem nemškega ur&dništva. Obenem so vložili ostro interpelacijo, v kateri zahtevajo takoj odgovor od pravosodnega ministra. Klubovo predsedstvo je obvestilo druge slo\<|ensk'e klube o tem škandalu ter šlo tudi k pravosodnemu ministru Kleinu in ministrskemu predstKlniku Beku, da jih obvesti, kaj se je zgodilo v Celovcu, in da zahteva odpomoči. PravosSodni minister Klein je odgovarjal, da nima nobene moči proti neodvisnosti sodnikov pri Djihovih sklepih, in sodbe o jezikovnih vprašanjih spadajo tudi pod to neodvisnost. Tako stališče je zaTzel pri razmerab na Ceškem, isto stališSe rnora zavzeti sertaj tudi pri Slovencih. Ministrski predsednik Bek je obžaloval, da mu delajo uradniki toliko težkoee, pokazal na vladino stališče v jezikovnih vprašanjih na Ceškein ter obljubil dati. klubu določen odgovor, ko dobi uradno poročilo o dosedanji rabi slovenščine pri sodiščih na Koroškem. Slovenski klub ima vtorek dne 5. maja klubovo sejo, v kateri bo sklepal o nadaljnih korakih. Deževje v letošnji spomladi je naredilo v R o š k a r j e v e m volilnem okraju veliko škode. Nastale so povodnji in potegnili so plazovi, ki so po nekod povzročili izredno škodo. Vsled tega je stavil drž. poslanec RoŠkar nujni predlog za podporo pritzadetim posestnikom v sodnih okrajih Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer. Pododbori S. K. Z, so po .Veliki noči imeli zborovanja, na katerih' so se posvetovali o vprašanjih', (kl se dotikjajo kmeta, med drugimi tudi o pogodbi > s Slrbijo in o uvozu srbske Živine. Sklenill so peticije na državno zbornico. Te peticije je vložil načelnik S. K. %., državni poslnnec Roškar ter ob'tej priliki povzel tudi bojsedo, s katerc ie opisal staliŠČe slovenskega kmlečkega ljudst*/a v tem vpraSanju. Tudi nadaljne peticije, ki §e vedno dohaiajo poslancem kmečke stranke, se bodo predložile zbornici. .V Mariboru se.je osnovalo za mariborski sodni okraj društjvo za v a r s t v o mla'dine'i Snovanje teg/a društva je prevzel na željo pravosocinega ministra, kakor drugod, tako tudi tukaj vodja okrajmega sodišča, deželnosodni svetnik Liebisch, znan nemSki nacionalec, ki svoje, nemško srce kaže posebno odkrito pri mariborskem pevskemi društvru, neodkrito pa povsod, kjer le more. Tudi to priliko je porabil, da žali Slovence. V odbor je predlagal same hude Nemce, med njimi tudi; bivšega nemškega poslanca Wastiana. O^kraj je slovenski, druŠtvo za varstvo mladine po okraju pa je vsled Liebischev© pristranosti v nemških rokah. Za ustanovitev društva se je tudi zelo zavzela mariborska duhovšfiina, na 6elu ji prem. g. knezoškof, za to je bilo pričakovati, da bo v odbor poklican tudi kak duhovnik,, ki bo imel na skrbi, da se mladina verski vzgojuje. Tudi za ta stan Liebisch ni našel me^ sta v odboru. Državni poslanec dr. Korošiec je v posebni interpelaciji označil postopanje Liebischevo nasproti Slovencem in duhovništvu ter zahteval zadoščenja. ' Smrtna kosa je posegla na ministrsko kiop ter si izbrala nemškega ministra Peško. Peška je bil vodja nemSkei kmečke stranke na> .Ceškem, po mišIjenju hud Nemiec, po, stanu priden kinet. Komaj so nemške stranke izvedele zia njegovo smrt, začele so se trgati za izpraznjen ministrski stol. Kot kandidatje se imjenujejo prejšnji nemški raiirster Pradet sfrasten nacionalec, in dr.; IDarnm, ki še je v biv-^ Šeru državnem zboru sedel med rremškimi velep(h sestnikji, p.ri zadnjih volitvah.' pa bil izvoljen na kmečkem programu. Kmečka stranka sama kandidira dr. Sreinerja za Pefekovega naslednika. Dr.: Šreiner je bil v mladosti, Ceh, in za to imu CeM mnogokrat očitajo., da je nosil kot| štiident surko, suknjo 6eške narodne noše. V. kmefiki stranki je naj-bolj zagrizen nacionalec, dočim velja dr. Damm kbt bolj miren 4n trezen človefc Predno je bil Peška pokopan, prišla je v zbor^ nlico vest o novem smrtnetm slučaju^ lUjnrt je v Pragi dr. Herold, jeden izmed voditeljev mladoCeSke stranke. Dr. Herold je veljal za najboljSega govornika na češki strani, ppadal je v obče med najboljše govornike državne zbornioe. Zadnja leta je kvarilo znnanji utis njegovega1 govomiškega daru prece] hripavo grlo. Njegova posebnost je bila, da je nosil na prsih vedno rde-5o nerazcvelo vrtnico^ Bil je izvrsteti poznavalec jezikovnCga vprašanjana Ceškem. V parlamentu ga je bilo videti le v nevai*? nih easih, sioer je bival rv Pragi, Sg©r, je QPrav-ial m-nogo javnih služb. Zraven je imel šte\tudi zelo ob« iskano .odvetnigka pisarno. Cislali so ga tudi kot jefdnega izmed najboljših čeških odvetnikov. V imenu Slovenskega kluba je izrekel njegov podpredsednik dr. Korošec Narodnemu čfeškemu klu^ bu in deželnemu odboru iskreno sožalje. V proražunskfem odseku je dne 5. maja govoril dr..' K; o r o š e c (o 1 j u d s k i h š o 1 a h. .fegovarjal je nasproti poslancu Wolfu, kateremu j« poslanec Markhl napisal) govor, ,o celjski *3lovena|ki ljudski šoli, i stališče Slovencev v tem šolskem vprašanju. Šola je že od nekdaj(y Celju, ki je naravno središče za okolico Oelje. Nikdar ni bilo, slišati, da bi otrocti dajali jv mestu pohujšanje, kakor je trdil \Volf. Kako malo smatrajo Neiuei to šola za ,celjskemu nemštvu nevarno, je rajzvidno ;iz tega, da so komproniisnim potom sann ponujiali Slovencem prostor za šolo v mestu. Govornik izaliteva delitev deželnega šolskega' sveta na Štajerskem in Koroškem v slovenski in nemški oddelek. Slovenskemu se naj izroči skrb za slovenske šole, Nezdrave so razittere na ueUeljišču v Mariboru in Celovcu. Tam se vzgojujejo nricelji zn siovenske šole v nemškemi jezikn, dfelajo zrelostni izpit v nemškenii ieziku, potem pa morajo na slovenske šole in 'tv vseh predmetih goToriti s slovenskirai tehničnimi jzrazi. Vrliu tega še m Celovcu ni profesorja, ki bi bil zinožen sloveftiščine. Na teli zavodih se morajo odslej nastavljati le slovenščine zmožne učiteljske moči.' Pi-itožuje se. da se v hribovitih krajih Ijudem pe dovoljuje.jo &olske olajšave Sn da se za te okraje nje ur-edijo. posebne ljudske šole. Zahteva državne podpore za šolske stavbe v smislu Roškarjevefga predloga.