152. številka. Ljubljana, v petek 8. julija. XX leto, 1887. SLOVENSKI tja Tt>ak dan zvečer, izimii nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstrijBko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jadan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Ee od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravn ifivo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, .Gledališka atolba". U p r a v n i £ t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Koburžan — knez bolgarski. Bolgari, o katerih Še pred par leti marsikdo ni druzega vedel, nego da stanujejo nekje v ori jentu, kjer kakor Gotbe pravi „die Volker einander schlagen", začeli so, odkar so jih Rusi osvobodili turškega jarma, postopati tako razposajeno, da so že pravcati „enfant terrible" za evropske diplomate. V svoji vročekrvnosti uprizarjajo vedno nove nepričakovane dogodke, ki vznemirjajo javno mnenje in odvračajo politično sušo. Plovdivskemu preobratu sledil je preobrat v Sofiji, pri katerem je Batenberžan izgubil krono, ne pa svojih previdno naloženih milijonov, potem nastalo je regenta t vo, s katerim so stopila popolnem nova imena na površje, pozneje gledali smo romanje in moledovanje deputacije bolgarske z dvora na dvor, čuli strel ostraguš v Ruščuku in smrtne vsklike nasrečnih žrtev, čitali, kako so regenti potovali po deželi, utrjevat si svoje jako omahljive sedeže, ko so po Evropi zaman iskali posojila, naposled pa smo radovedni pričakovali, kaj bode sklenilo v Trnovo sklicano sebranje. Tej nagi radovednosti je sebranje včeraj ugodilo, izvolivši princa Ferdinanda Koburškega knezom bolgarskim, kakor naznanja telegraf, jednoglasno in z naudušenjem. No, kar se jednoglasja tiče, ne bodemo ugovarjali, ker opozicija glasovala ni, a naudušenje pa nam nikakor umevno ni. Kako se morejo zavedni zastopniki naroda nau duše vati za princa, katerega jedva po fotografiji poznajo, ki ni kri od njih krvi, o čegar državniškej sposobnosti nemajo niti najmanjšega dokaza, ki ne umeje jezika naroda, kateremu naj bi vodil negotovo osodo ? Teško je pojmiti tako naudušenje in skoro bi se mislilo, da se tudi sedaj angleški zlati igrali imenitno ulogo, kakor pri vseh novejših dogodkih na Bolgarskem, da Bolgari neso ravnali samo na svojo roko, temveč kot orodje nekaterih velesil, katerim Bolgari že dlje časa pobirajo kostanj iz žrjavice. Iz teh razlogov sme se za gotovo sklepati, da bodo nekatere velesile novo izvoljenega kneza brez ugovora pripoznale, le Turčija, ki je v vseh odločnih vprašanjih na zibeži, ker dobro čuti, da gre v prvi vrsti za njeno kožo, bode si nekoliko premišljala in stvar po stari turški navadi zavlačevala. Glavno v prašanje, ki je danes vsem na jeziku, pa je to: kaj poreče Rusija? Po dosedanjem postopanji ruskih državnikov moglo bi se soditi, da Rusija izvolitve pripoznala ne bode; ker sedanjemu se branj u ne priznava zakonitosti, tudi ujegovih sklepov odobravati ne more. Kako so ruski listi v sprejeli včerajšnjo izvolitev, nam še ne more biti znano, a mnenje ruskih krogov baš glede balkanskih razmer je še le pred dnevi dobro osvetlil „Nord" pišoč ob položaji mej drugim tako: „Kamen spodtikljaja mej tremi cesarstvi — ali vsaj mej Rusijo in Avstrijo — ozbiljneji nego egiptske razlike, utegnila bi bila biti srbska stvar. A postopanje vseh interesovanih pred in po Belgraj-ski krizi, bilo je tako pravilno, da srbsko vprašanje ni več povod neslogi, marveč obeta, da bode povod trajnemu zbližan ju. Pri tej priliki se je v idilo, da ni težav, ki bi se poravnati ne dale, ako se rešujejo v pomirljivem dubu in z ozirom na interese vseh. Pri teh razmerah slabi tudi strup bolgarskega vprašanja. Regentstvo potaplja se polagoma a brez rešitve v mlaki defecita, upravne in vojaške desurganizacije. Prav zuman je, ako regentstvo pred svojim padcem še poskuša zapaliti Evropo . . .a Vlada li res omenjeni pomirljivi duh mej evropskimi mogotci, potem včerajšnja volitev ne bode imela resnih nasledkov. Bolgari bodo imeli svojega kneza, če ne drugače, vsaj na papirji, sicer se pa sedanji aslatusu negotovosti ne bode preinači], dokler se razmere mej Rusijo in Bolgarsko ne spremene. Princu Koburškemu bi se torej, uvaiaje položaj, smelo prorokovati, kakor je Bisinarck Batenber-žanu, da mu bode prestol bolgarski, če ne druzega, vsaj prijeten spomin. Novo izvoljeni knez bolgarski, priac Ferdinaud Koburški, bil je dne 26. februarja 1861 porojen na Dunaj i, je torej jedva 26 let star. Kakor njegov oče, ki je bil avstrijski general, pripada tudi on avstrijski vojski in je sedaj nadporočnik v 11. hu-sarskem polku. Njegov starši brat Filip jo soprog belgijske princesinje Lujize, torej svak cesarjeviča Rudolfa. Sestra Klotilda je soproga nadvojvode Jo- sipa. Poleg tega pa je Ferdinand Koburški tudi v sorodstvu z angleško, portugalsko, brazilijsko in italijansko vladujočo hišo. Kupčijska društva za domače pridelke. Gospodarska vrednost vsega tega, kar ima slovenski narod kot svojo lastnino, ni velika; o bogastvu slovenskega naroda ni možno govoriti, ker tudi naravni zakladi in pomočki neso taki, da bi bilo možuo zajemati veliko bogastvo ali veliko narodnogospodarsko vrednost iz njih. Vender bi se slovenski narod dobro, da, kakor je z malim zadovoljen, še celo jako dobro počutil, da bi ista vrednost ostajala v njegovih rokah in da bi znal s svojo inicijativo isto vrednost spravljati v denar, ki bi ostajal doma. Ali slovenski narod ni bil doslej toliko srečen, da bi vrednost ujegovih pridelkov in izdelkov dohajala neposredno ali posredno njemu v prid. Ne glede na žrtve, katere je narodu doprinašati občej domovini, ki se imenuje država, daje slovenski narod največje davke tujcem, ki žive naravnost zunaj ali znotraj slovenske zemlje. Nobena statistika ni še povedala, koliko velikih zneskov daje slovenski narod naravnost v tujčevo posest. Mi trdimo, da bi se vsak rodoljub ustrašil, ko bi bral številke in vsote, katere daje slovenska zemlja, slovenska dlan ne vsako desetletje, ampak vaako leto tujcem v oblast in lastnino. Slovenski narod je tako zavisen od tujih razmer in tujih narodnostij tudi v narodnogospodarskem oziru, da je zgolj nevednost kriva, ako se nesmo bolj odtegnili tej pritiskajoči zavisnosti, nego se je zgodilo v resnici dotlej. Ta stran je poleg politične neposredne zavisnosti najhujša in žge vsak dan skupnost slovenskega naroda. Če pomislimo obči narodnogospodarski položaj Slovencev, vidimo, da največja gospodarska vrednost na slovenski zemlji izvira iz kmetijstva in v obče iz vsakovrstne surovine. Z denarjem, ki ga dobiva slovenski narod iz te vrednosti, pokriva z večine vse svoje gmotne in duševne potrebe. Od uredbe teh dohodkov je torej v največi meri zavisno tudi poprečno in relativno blagostanje slovenskega naroda. Ali ta uredba je silno slaba in ne zasluži doslej nikakor LISTEK. Mabel Vaughan. •nvA tifioman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Dru|{l del. Drugo poglavje. (Dalje.) S priprosto zaupnostjo nedolžnega otroka je storila, česar jo je prosil. Prav tam za hišo sta našla Henrika, ki se je s hlapcem zarad oprave svoje kobile po nepotrebnem prepiral, ter baje celo vedel ni, da ga sestra opazuje. Nora kobila, nemirnejša nego drugikrat, je odskakovala od jedne strani na drugo, ter je časi prav besno naprej silila. Bavard ju je nagloma pomiril. Henrik in hlapec sta prepir izročila njegovi razsodbi. Celo nora kobila dala se je u tolažiti, ko jej je ljubko prigovarjal ter jej z roko grivo gladil. V tem pa je opravo natanko ogledal. „Ne bojte se," rekel je na tihem Mabeli, ko jo je na lehki voz prizdignil, „nađejam se, da varno dospete v mesto.tt To izgovori vši umak- nil se je, kajti Henrik je bil Že na vozu, vzel va-jate ter je neprevidno z bičem počil. Besna kobila se je ustrašila, po konci spela, potem se je par stopinj umaknila in naposled je oddirjala. Hlapec je prizdignil svetilnico, da bi videl, ali je vse v redu; ko je voz drčal krog hišnega ogla, zasvetila je luč na obličje Mabeli, ki je bila p obešeno glavico pri zdi gnila ter se obrnila, da bi z zadnjim pogledom poslovila se od svojega dobrotnika in od dobrotnika svojega brata. Koliko bolesti in koliko hvaležnosti lehko izraža jeden sam pogled! Ko bi bilo Bavardovo člo-večno in blagodušno dejanje zahtevalo deseteren trud in deseterno žrtvo, plemenito njegovo srce bi ne bilo želelo večjega plačila, nego je bil pogled glo-bokočutne, goreče in hvaležne devojke; ta pogled žaril mu je z bledega, solznega in skrbipolnega obličja, ki se je za trenotek po njem ozrlo in potem v temni noči izginilo. „Da drug drugemu lajšamo bremena, le s tem izpoznavamo mej seboj skrivnosti svojih src", mislil si je postoje na mestu, dokler ni voz varno prišel skozi vrata na glavno cesto. „Kako napačno sem sodil to trpečo devojko!" Duševni njegov preklic presekal je surov glas hlapcev: „Le dirjaj, ti mladi zanikrnežtf, vskliknil je ,in angelj ob tvojej straui naj ti obvaruje kosti." „Patrik, pripelji mi brzo, brzo konja", rekel je Bavard obrnivši se k hlapcu, ki je ravno v hlev odhajal. „No, gospodine Bavard, vi pač danes ne bode te hoteli v L. — nazaj ?" „Da, spati čem tam v gostilni; Patrik, jako hvaležen ti bodem, če mi jutri o pravem času za prvi vlak tja prinešeš prtljago. Z gospodom Karlom čem o tem govoriti", in to izgovor i v.ši tekel je v hišo. Skozi drevored se peljavši in na veliko cesto prišedši čutila se je Mabel neizrečno olajšano, da je veliki nevarnosti ubežala. Brat se je res o tel večje sramote, a na cesti pretila jej je druga nič manjša nevarnost. Zakrivati si ni mogla, da Henrik ni mogel ognjevite kobile voditi ali pa poznati slabe ceste, katere se je še od prej dobro spominjala. Noč je bila temna; peljati se je bilo Čez več mostov in na nekem kraji vila se je cesta ob robu strmega brega ter je bila le z dobrim držajem zagrajena. Na srečo bila je cesta prve kilometre kaj široka in tega imena. Slovenec prideluje in izdeluje in — prodaja brez vsakega skupnega načrta. Posamnik se trudi in bori, kakor more; obče naprave mu silno malo koristijo, že zaradi tega, ker ne delajo zanj, ali pa jih celo ni. Mnogokrat je bilo že povedano in poudarjam), da je ravno narodno gospodarstvo ona stroka, v kateri nam zakoni ne delajo ovir; in četudi so zavisni uspehi od prometa, torej naposled tudi od cesta in železnih prog, je vender mnogo strani, za katere imamo proste roke in tudi moč, da bi si j i 1» sami uredili. Proste roke imamo za snovanje zavodov in društev, kateri bi pospeševali gmotno spanje in pred vsem povečevali dohodke za jedne in iste pridelke in izdelke. Na prvem mestu nemarno društev, ki bi skrbela ne samo, kako bi se pridelki najbolje prodajali ali zamenjavali za drugo blagi?, ampak tudi, kako bi skupljeni denar ostal in ostajal v rokah domačih sin* v, na korist tudi občemu blagostanju in napredku. Vzemimo za zgled samo slovensko sadjarstvo. Vse slovenske pokrajine imajo ugodno podnebje in zemljo za raznotero sadje; mnogo se sadja tudi pridela in se ga bo pridelalo še več, ko se razširi primeren praktičen pouk mej narodom za kmetijstveni oddelek. Narod je tudi zadovoljen, da prejme mnogo ?.a sadje, kedar je dobra letina, in je vesel celo tam, kjer ni, ne prog ne cesta, ker začeli so podjetniki zahajati po sadje celo v take prometno zanemarjene in pohabljene kraje. Ali isti zadovoljeni siovenski kmet ne ve, da velik, Če ne glavni delež: vrednosti prodanega s^dja, ne pride v njegov žep, ampak v žep onega, ki je kupil sadje od kmeta. In ta kupec je z večine tujec; ta tujec odnese dobiček v tuje kraje, in če ostane na slovenski zemlji, dela konečno z istim dobičkom v narodno škodo onega kmeta, s katerega pridelkom je obogatil. Če pa kupec tudi ni »ujec, ostane sicer dobiček v domači zemlji, toda no v rokah vseh onih kmetov, kateri so prodali sadje, ampak v rokah pojedinca, o katerem se no ve, kako bo isti dobiček obračal. Ko bi pa osnovali domača trgovinska društva za sadje, bi ista društva skrbela, da bi kmet za isto sadje več potegnil, nego potegne zdaj, ko mora sam prodajati sadje brez pomoči primernega društva. Poleg tega se odtegne občemu blagostanju tudi skupni dobiček, kateri bi društvo porabilo v narodni prid, bodisi v neposredno pospešitev sadjarstva, bodisi za zadruge gospodarske in v narodne namene. Kdor stvar premišljuje, kako zaostali smo v tem delu občnega gospodarstva, silno 'obžaluje in pomiluje slovenski narod, da si ni še pomagal v vseh deželah s primernim skupnim podjetništvom za prodajo sadja in drugih pridelkov. Zato pa je nujna potreba, da se otresemo tudi v tem pogledu tujcev, in da pred vsem snujemo taka društva z dvojnim glavnim namenom, prvič, da društva skrbe za kar možno dobro prodajo domačih pridelkov, in drugič, da ostane ves denar doma, z glavnim dohodkom v rokah pridelovalcev, z ostalim društvenim dobičkom pa obrnen na občo narodno korist. Taka osnova se razločuje od onih društev, ki stopajo jedino s tujimi kupci v dotiko, z namenom, da se blago v obče razproda. Zategadelj je treba na Štajerskem dotič-nemu sadjerejskemu društvu razširiti delokrog, društvom samim je skrbeti, da pošljejo, če možno, lastne ljudi, v dotična tuja mesta, kjer primerno posredujejo razprodajo domačih pridelkov. Brez take določene osnove potegnejo vedno tujci glavni dobiček, bodisi da prodajajo Slovenci sadje ali druge pridelke. To pa nam je zabraaiti po domačih društvih. Yporej. Politični razgled. Motran Jc rtežele. V T, j ubij a n i 8. julija. Ćehi bodo začeli energično zahtevati, da se odpravijo nemški izpiti na češkem vseučilišči, uredi obrtno šolstvo ua Češkem po njihovih željah ter češko vseučilišče bolje preskrbi z raznimi učnimi sredstvi. Ko bi se vlada ne hotela ozirati na njih želje, jo Cehi tudi ne bodo več v vseh ozirih podpirali. Te dni se je prvikrat na višjej kmetij«ke.| na Dunaji vršil državni izpit tudi v češčini. Dva Češka kandidata sta d lala izpit za učiteljstvo kmetijstva. Jeden teh dveh kandidatov se ni izšolal na Dunaji, ampak na nnkej kmetijskej sod na Češkem. Pri izpitu sta dokazala ne samo, da sta zmožna poučevati v češčini. ampak sta tudi izpit iz jednega strokovnega predmeta napravila v češčini. Nemški listi se jeze, da se je ima to dovolilo. V nanje Aržave. Nova srl»ftlcii vlada dovolila ie v Novem sadu izhajajoči „Zastavi" Zagrebškemu „Obzoru" in „Srbobranu" zopet prihod v Srbijo V kratkem se bode tudi drugim na Ogersketn izhajajočim srbskim in hrvatskim listom, katerih razširja vanje je dosedaj bilo v Srbiji prepovedano, uhod dovolil. Kakor se kaže, začelo se je v Srbiji z nastopom Rističevim svobodneje gibanje. — Volitve za skupščino bodo v avgustu ali pa v septembru. Poprej se pa še snide v Belemgradu velik shod radikalcev. ttrltf |a in C^rnagora se bosta bolj zbližali, ker je v Belemgradu prišel Ristič na krmilo. Obe državici imata mnogo skupnih interesov in zatega- j del je želeti, da sta v prijateljstvu. V Trnovem zbrani so skoro vsi člani bolgarskemu velicega sebranja. Prišli s o celo oni člani opozicije, kateri lani neso priti h oteli, ker neso priznavali sebranja za zakonito. 33 poslancev je pri 1. seji storilo obljubo, katerih lani ni bilo k sejam. Volitev kneza bila je jednoglasna, toda Člani opozicije so je nekda neso udeležili. Po poročilih iz Carigrada je 30.000 Rusov na tur<ej meji v Aziji. Nekateri mislijo, da hoče Rusija sedaj zahtevnti, da Turčija uvede reforme v Armeniji, katere so obljubljene po Berolinskej pogodbi. Mogoče je pa tudi, da je Rusija zbrala za-tegadel vojakov v Aziji, da se odžkoduje v Aziji, ko bi Bolgarija se proglasila za nezavisno ter bi Turčija temu ne ugovarjala. To bi bilo proti Be-rolinskemu dogovoru in Rusom bi se potem tudi ne bilo več brigati za Berolinski dogovor in pomaknili bi svojo mejo proti Erzerumu in polagoma se potem od azijske strani približali Bosporu in Dardanelam. Zborovanje italijanske zbornice se je odložilo do jeseni. Bil je pa že tudi skrajni čas, kajti zaradi velike vročine je že poprej veliko poslancev ostavilo Rim in odšlo v razna letovišča. Kaj tacega pa še ni bilo, da bi bil kak minister priporočal, da se odpravi njegovo minister-stvo. To se bode sedaj zgodilo na Francoskem. Nov poljedelski minister Barbe hoče v ministerskem sovetu priporočati, da se odpravi poljedelsko mi-nisterstvo in njega agende razdele mej druga mini-sterstva Več poslancev pa baje ni zadovoljno z odpravo poljedelskega ministerstva. — Novo francosko ministerstvo ne predlaga nobenega povišanja davkov, pa tudi nikacega posojila. Ravnotežje napravilo je s samim znižanjem državnih stroškom Pri rednem budgetu hoče prištediti 69 in pri izrednem 60 milijonov frankov. \ < ime jo jako razdražilo, da hočejo Francozi zahtevati, da bodo tujci morali plačevati vojaško takso, kakor jo Francozi, kateri neso vojaki. „Norddeutsche Allgemene Zeitung" pravi, da je to proti mejnarodnemu prava in preti Francozom, da se bode ž njimi jednako postopalo v Nemčiji. Pa tudi „Der Hannoversche Courier" preti, da bode Nemčija začela strožje proti tujcem postopati. S tem pač Francozov ne bodo ostrašili, saj so že dosedaj Nemci iztiravali Francoze in Poljake. Če bodo Francozi začeli bolj strogo z Nemci postopati, je to itak le posledica nemškega izzivanja, zategadel Nemci nemajo pravice pritoževati se, da se jim kri -vica godi. Morveški „storthing" vsprejel je jednoglasno piađlogo o reorganizaciji vojske. Angleška policija prišla je v Liverpoolu in Birrainhamu .arotam irskih dinamitovcev na sled. Več so jih zaprli, kakor je vselej o tacib prilikah. Dopisi. las 1'nlja 7. julija. (Slavnostni dnevi.) Radostni vzklici so potihnili, vsak je zopet pri svojem poslu. A spomin na te dneve živel bode še dolgo v srcih naših. To so Vam bili dnevi radosti, kakeršni so le tedaj mogoči, ako mej hvaležni narod pride vladar, ki ... . no vladar, kakeršen je ravno; Fran Josip. Vsak čin tega preblagoga vladarja priča nam. glasno o živej zavesti, ki jo On nosi v blagem srci o svetih vladarskih dolžnostih svojih; vsak trenutek kaže nam ganljivo skrb, živo zanimanje za one, kojim je On v pravem pomenu besede — oče. Bilo Vam je krasno jutro dne 4. t. m. Malo minut pred 6. uro začuli smo gromeče pozdrave topov: bližal se je dvorni vlak Puljskej postaji. To gromenje zajedno iz fortov, s kaštela in vseh vojnih ladij prevzame človeka in z nekim svato-radost-nim vznemirjenjem pričakovali smo prihod onega, komur so veljali na daleč se razlegajoči ti pozdravi. Točno ob 6. uri došel je vlak pred „poslopje štaba" na „Rivi." (Pri nas prihaja namreč vlak prav v mesto, ker je kolodvor po jednem tiru zvezan z arzenalom.) Tam so cesarja pričakovali zastopniki posameznih oblastev; vojaških, civilnih in duhovskih, vsa učeča se mladina in razna Puljska društva. Od tam peljal se je cesar naravnost na veliki prostor za vežbanje vojakov za mornarsko vojašnico, kjer je pregledal vso Puljsko garnizijo. Vojaki so defi-lovali in cesar je bil nekda jako zadovoljen, osobito se je pohvalno izrazil o čvrstih postavah slovenskega našega polka „Milan" in njihovim eksaktnem defilovanji. Tujca pa vsakako najbolj zanimiva vojaška parada mornarjev, ker mu je tak prizor čisto nov. Ob 9. uri javil nam je strel, da se je visoki gost ukrcal na jahti „Miramar." 4. in 5. juiija bile so razne vaje eskadre, streljanje na tarčo, nočne vaje. Najzanimivejši je bil vsakako napad torpedovk na velike oklopnice, zvršen gladka, tako da sta res sprva lehko brez nevarnosti se naglo vozila. Henrik je bil sprva jako zgovoren in šumeč, poslej pa je obmolčal, odjenjal je vajeta ter je pustil konju korakoma stopati. Tako sta prišla nekoliko dalje ter se približala mestu, kjer se cesta razhaja; kar je Henriku glava omahnila, naslonila se Mabeli na ramo; Mabel je opazila, da je bil zasipal. Tresoč se zgrabila je vajeta, katera so njegove onemogle roke i/pustile. PuBtivši ga spečega prevzela je prvikrat in v kaj težavnih razmerah odgovorno nalogo voznika. V tej zadregi zaslišala je ugodni jej glas konjskih podkov; in dasi v temi nič ni mogla natanko razločiti, prepričala se je vender kmalu, da jej je minula vsaka nevarnost. Dotekel jo je jezdec, ki je potem svojega konja brzdal ter ves čas ostale vožnje bil je zvest varuh, vodnik in prijatelj. Na vsakem ovinku ceste jahal je naprej in nora kobila sledila mu je nagonoma; na vsakem nevarnem mestu jahal je stalno poleg kobile in Mabel je večkrat zapazila da jo za uzdo vodi. Sedaj spred, sedaj zadej, časih je v temoti popolnem izginil, časih pa se je precej vidil; sedaj je na višini malega brda čakal, zmeraj pa je bil dovolj blizu, da so so konjske podkve raz ločno slišale, človek bil bi mislil, da je le slučajen ni nioritt. [ml biJsmohM vvvi &Swj *\ ulić o^aut nA. popotnik, ko bi ne bil tako pazno gledal na svo- | bodno prevzeta varovanca. Čudno stanje za mlado in dobro odgojeno devojko. Z jedno roko je podpirala spečo postavo onega, ki bi bil imel biti nje naravni varuh, z drugo tresočo roko v beli rokovici pa je držala vajeta, katerih se bi ne bila navadno dotakniti drznila; in ta devojka je o polunočni temoti in v cestni samoti zavisala od čujočega tujca. A Bavard izbudil jej je bil zaupnost. In oni tre-notek, ko je nagonoma opazila prisotnega moža, katerega res v temoti ni mogla izpoznati, čutila se je popolnem varno ter se spominjala Bavardovih preroških besed , da naj bode . le brez strahu. Ko je dospela v nekoliko še razsvetljeno mesto, izginil je še le jezdec. Ko je voz drdral prek tlaka glavne ulice, slišalo se je peketanje njegovega konja vedno manj in manj. Pri svetlobi uličnih svetilnic izpo-znala je Mabel še le razločno svoje stanje ter je skušala spečega brata prebuditi. Ta trenotek je skoro mislila, da se jej je Banjalo in da je pred-jezdec bil le goli privid. Ni bila lehka naloga, Henrika iz spanja prebuditi. In celo prišedši do vrat tetine hiše, premišljevala je Mabel, ali bi šla z voza ali ne, boječ se, da Henrik ne bi mogel nore kobile peljati v hlev, kj je nekolikp. dalje ob cesti stal. Naposled se je vender prebudil, silovito stegoval ter rekal, da je vražno dolgočasno toli daleč po noči se vozariti; h kratu jej tudi vzel vajeta iz rok. To je Mabel osrčilo in zanašaje se na nagon konja stopila je brez tuje pomoči in z nekoliko nevarnostjo na tlak,ter ga je opazovala na potu do hleva. Ta trenotek izginili so jej vsi dvoumi o bitji polnočnega spremljevalca, kajti ko je strahoma na vratih poslušala in tja po ulici gledala, jahal je nenadoma mimo nje ter je izginil v mer, v katero je bil Henrik šel. Tudi njegova istovetnost z Ba-vardom ni bila več. dvoumna; kajti ko so se pol ure pozneje odprla hišna vrata, da je brat noter kobacal, pokazala se je pri luči postava odhajajočega moža, ki se je od prvega trenotka do zadnjega zvestega prijatelja izkazoval. Pri Mabeli mu nikakor ni škodovalo, da je njen značaj napačno razumel in napačno sodil. Nasproti to je le pomnoževalo junaštvo njegovega vedenja, ker se nikakor ni dalo sebično razlagati in ker je bilo kolikor nesebično toliko tudi možato in človečno. Očitno, kot je sama slišala, izrekel se je o njej ne ravno prikupljivo in o Henriku mislil je lehko najhujše, in vender je z obema toli po krščanski delal. Mabel mu ni bila nehvaležna za prijaz- tipr'JO, ftlflUJosrni ŠOV J-Hd'H Htl 0[ Q[ Ua ,uOu£m jJauu/ ilvrvovorai nT ".n)8«*m v ojjosoh oai«/ uh Mi pri električnej razsvitljavi. Je pa tudi prezanimiv prizor tak napad. Oklopnice slutijo, da jim preti pogube po torpedih. Treba je toraj čuvati in skrbeti, da se torpedovkam prepreči lansiranje torpedov. To je pa le mogoče, ako se prostor okolu razsvetli. Čaroben je pogled, ko pada cel šop žarkov električne luči po morskej vršini, zdaj sem, zdaj tja. Kar najedenkrat pade luč na nekaj črnega, brzo se premikajočega — to je torpedovka, ki skuša lansirati torpedo, da bi uničila sovražnega velikana. Zdaj je treba, da store gostostrelke na oklopnici svojo dolžnost; jeden dober strel in mali peklenšček pade v jamo, ki jo je drugemu kopal. S tem pa ladija še ni rešena, ker napada se udeleže dve, tri, štiri torpedovke, vsaka od svoje strani. Dne 6. t. m. ob 0. uri zjutraj bila je pa glavna točka programa — orjak, velikanske teže zlezel je v valovje naše Adrije. Ob 8Va uri blagoslovil je novo ladijo superijor mornarice monsignor Račič z asistencijo Ko je bilo vse pripravljeno javil je to poveljnik arsenala Nj. veličastvu. Kumica, nad-vojvodinja Marija Terezija, pritisnila je na tipalnik (Taster) elektriške zveze in bote'ja, ki je visela nad krovom ladije s« je razbila; vino se je razlilo po krovu — to je krst ladije. Direktor ladije tesalnice dal je znamenje, velikan se je začel na „ saneh" vsled pritiska hidravliških stiskalnic pomikati in v par minutah je bil v morji. Raz vse ladije razlegal se je huta mornarjev, topovi so gro-meli in godbe so igrale cesarsko himno. Bil je pretresujoČ, veličasten moment. Po vseh gričih okolice mrgoleče ljudstvo bilo je veselo-razburjeno. Popoludne bila je regata. Razsvetljava imela je pa biti,taka, kakeršne Pulj še ni videl Priprave so stale mnogo denarja A proti 8. uri se je nebo zmračilo, hud veter je začel pihati in ravno je bilo vse prižgano, usul se je grozovit dež in v malo trenotkih so bile pri prave po pristanišči uničene, a kljubu temu, da je lilo kakor iz škafa gnetlo se je na tisoče in tisoče ljudstva po ulicah, hoteč posloviti se od preljubega monarha. Frenetični živio-klici — Slo • vani smo pri tem tekmovanji odločno zmagali — pozdravljali so odhajajočega visokega gosta, ko je stop 1 v dvorni voz. Do zadnjega smo vstrajali, kljubujoč razlučenim elementom, da-si do niti premočeni. Vse je obžalovalo, da je vreme, ki je bilo ves čas tako lepo, zadnjo, prekrasno točko izbrisalo iz programa. Res škoda! Kako da je bilo potem po gostilnah, se pa ne da popisati, to je bil sodni dan, kar trlo se je vse. A o tem, o vsprejemu deputacij in raznih epizodah v prihodnjem dopisu. C—t—č. H Pivke 5. julija. (Strela na izvirniku „Pivke".) Dne 4. julija t. 1. hiteli so Klenski vaščanje pokošeno seno spravljat v kupe. Pokošenoga imajo veliko na tako zvanih „mlak ah". Zaradi slabega vremena ga premetavajo sem ter tja že čez teden dnij. Kakor vsaki dan prej tako pri-drve se teški osodepolni oblaki nad „mlake" tudi v ta dan. Kmalu se ulije dež in sodra začne padati. Tri sestre in brat, Polh po imenu, grabili so pridno blizu votline, kjer izvira „Pivka". Starejša sestra Mica Polh imela je dežnik. Hitro skočijo še oni trije pod dežnik in čakajo na lepo vreme. Ker ploha le ne poneha, pomaknejo se h kupu sena, kjer sta se tiščala že dva druga kosca Najedenkrat zabliska in tresk! — v dežnik. Vsi so počepali nezavestni na tla. Dve vrglo je več m-trov daleč. Smrtna tišina nastane. Ljudje, ki so od daleč to videli, prihite na pomoč. Posrečilo se jim je po dolgem trudu pet omamljencev zdramiti. Mico pa, ki je držala dežnik, niso mogli spraviti k zavesti. Ni imela več življenja. Zato se pečajo le z onimi peterimi in jih peljejo domov. Mej tem prihitita še dva moža k Mici ter vnovič poskušata, kako bi se mogla Mica vsaj še za trenutek zdramiti. Drgneta in treseta jo po žilah več časa a zastonj — ni bilo uspeha. Že sta jo hotela zapustiti, kar jo še jeden-krat primeta in vnovič drgneta. No — zdaj se strese in bluje po Žveplu smrdljivo sokrvico ter jame dihati. Odpeljali so jo na dom in je upanje, da ozdravi. Strela udarila je v dežnik, ter ga neusmiljeno razdejala. Omenjeno deklino, ki je dežnik držala, zadelo je v desno ramo in levo nogo. Pri členku leve noge pretrgala je čižem ter napravila za „potakon" veliko luknjo v njem. Njeno sestro Franco zadelo je pa na oko in se danes slabše počuti, kot Mica. Obe ležita. Vsi drugi so že zdravi. Na obrazu pozna se jim pa še vedno nepopisljiv strab, ki so ga občutili. Velika sreča in hvala Bogu, da so bili ljudje blizu, drugače bi bili najbrže vsi zaspali za vselej. Bog nas obvaruj jednacih prizorov! Domače stvari. — (Znani rod o lj u b,. vele časti ti gospo a dr. J a rnej Z u pa ne c,) e. k. notar itd. bivši ustanovnik prve Ljubljanske podružnice družbe sv Cirila in Metoda pristopil je mej pokrovitelje te družbe in včeraj .doplačal dotični znesek. Naj bi ga posnemali tudi drugi premožnejši rodoljubi. — (Deže lni o d b o r kranjski) dovolil je po toči poškodovanim občinam na Dolenjskem 2000 gld. podpore. — (Družba sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani naznanja: Prečastito škofijstvo Tržaško je z dopisom dne 3. julija, št. 1203, vodstvu na njegovo spoštljivo prošnjo naznanilo , da je cerkvenim nadzornikom in komisarjem za otroško zabavišče pri sv. Jakopu v Trstu imenovan p. n. ondotni gospod župnik, konzistorijalec Dragotin Fabris. — (Odbor „ Slavca") naznanja še jeden-krat tem potom, da imajo društva, izvan Kranjske, katere se bodo udeležila slavnosti blagoslovljenja zastave, prositi svoje oblastnije za dovoljenje; vsem društvom na Kranjskem pa je od tukajšnje deželne vlade dovoljeno udeležiti se. — (V 11 u d o 1 f o v e m) snuje se „Dolenjski Sokol" ki se pa bode nekda spojil s tamošnjo prostovoljno požarno brambo v jedno društvo. — (Iz Idrije) se nam piše: Wolfove slavnosti odbor naznanja, da je c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo, da se sme dne 14. avgusta t. 1. praznovati razkritje spominske plošče, katera se bode uzidala na spomin za mesto Idrijo in za ves slovenski narod velezaslužnemu umršemu knezo- škotu Ljubljanskemu Antonu Alojziju Wo 1 f u na sv. Barbare cerkvi v Idriji, kjer je bil pokojni vladika krščen. Vabila in programi razpošljejo se v kratkem. — (Utonila) je danes dopoludne ob 8 t12. uro blizu Koširjevih toplic pred Prulami Roza T ur k, žena bivšega dimnikarja Janeza Turka, staia 62 let. Pri mitniškem uradu jo je mestni služnik Janez Štefan že mrtvo iz vode potegnil. Prepeljali so jo v mrtvašnico pri sv. Krištofu. — (Veselica) katero so napravila vse slovenska društva v Trstu dne 3. julija na korist družbi sv. Cirila in Metoda, vrgla je 190 gld. čistega dobička. — (Čitalnica Mariborska) priredi v nedeljo dne 10. t. m. izlet v Ruše, kjer bode v g. A. Muleta hiši veselica, pri kateri svira godba c. kr. 47. pešpolka. Odhod iz Maribora ob 3. uri popoludne. — (Nova pošta) otvori se dne 15. t. m. v F&lu (faal) ob koroški železnici. Ž njo bode združena nabiralnica c. kr. poštne hranilnice. — (Semenj v Žireh.) C. kr. deželna vlada je dovolila, da bode letos semenj z blagom in živino v Žireh dne G. avgusta. — (Hude ženske.) Pankracij Krivec, posestnik v Zibiki, tožil je, kakor čitamo v „Slov. Gospodarju", svojo svakinjo, ker si je lastila kos njegovega zemljišča in je pravdo dobil. Na to ga napade svakinja, njena mati in dve sestri na pol i ter ga obdeluje teh čvetero žensk s koli tako, da bode nesrečnež teško ozdravel. — (Razpisano) je mesto učitelja na jedno-razrednici pri sv. Mihaelu pri Žužemberku. Plača 400 gld., službena priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 31. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Ptuj 8. julija. Pri volitvi v okrajni za-stop volilna komisija narodna, skrutinium se pričenja, najbrž 10 glasov narodne večine. Ptuj 8. julija. Zmagala narodna stranka s 118 glasovi proti 99 nasprotnim. Trst 8. julija. Najvišji dvornik, Nopcsa poslal je po nalogu cesarice pomorskemu poveljniku Sternecku telegram, v katerem izraža visoko radost, da se je stolpnjača „ Cesarjevi č Rudolf" tako ugodno spustila v morje ter prosi blagoslova od Boga, da bi ladija na čast Avstro-Ogerske in hrabre mornarice vsekdar s slavo ovijala svojo zastavo. London 8. julija. Zjutranji listi odobravajo izvolitev Koburžana, „Times" mislijo da je gotovo, da Anglija in Italija in bržkone tudi Turčija volitvi ne bodo ugovarjale. Carigrad 8. julija. VVolff naznanil, velikemu vezirju, da ne ostane dalje v Carigradu, nego do 10. julija. Tirnova 7. julija. Po volitvi kneza se je sebranje odložilo, dokler ne dojde odgovor princa Koburškega. Zug? 7. julija. Preteklo noč se je zopet kos nabrežja v jezero pogreznil. Doslej se je pogreznilo 30 hiš. nost proti lepotici, katere, kot je priznal, ne more z drugim svetom občudovati; a to mu ni najtopleje se zahvaljevala in ga blagoslavljala, temveč za dobroto, katero je Henriku in posrednjo njej storil; bilo je, ker je jedini mej vsemi padajočemu, padlemu bratu pomožno .roko ponudil. Mi se radujemo in poskakujemo veselja, če svet časti in ljubka naše velikaše, naše plemen it-nike, naše krepostne ljudi, katere vsi ljubimo. A globokejši izvori našega srca se odpro, če se usmiljena in pomožna roka našim revežem in grešnikom in budodelnikom ponuja. Čutimo, da izkazovanje časti dostojnemu poblažuje človeštvo; a več nego . polbožji je glas, ki padlemu upanje naudihuje. Čut •spoštljive hvaležnosti je bil Bavard Mabeli izbudil -in še poznejša leta jo je ohranila kot svet spomenik. Slučajno sta se bila naletela na razpotji svojega življenja; Mabel je le.nejasno slutila, da bode drugo jutro odpotoval v neznano, a oddaljeno prognanstvo. Ni z najmanjšo besedico priznanja ali hvaležnosti se ni bfla od njega poslovila, vender je čutila, da usluga, izkazana kreposti in človeštvu, ne bode ostala brez plačila. Na kolenih je v tihi noči molila, naj ga nebeški oče spremlja po vseh potih ter naj mu v trenutku nevarnosti in nadloge pomaga. Tretje poglavje. >qo!> tu 4mm ovoh K. Nekaj bilo jo tu, kar je v dolgi poči Čuvalo potrpuo voščeno lufi;: ottH si Nekaj, kar ni onemoglo v dnevn: žalosti, -a«voino Kar se ne straši hudega dela, kar ue ___________pozna .talasa.—-----— Gospa Ridgvvaveva se je drugo jutro močno gnjevala, ko jej je Mabel na nje vprašanje odvrnila, da je slavnemu gostu gospe Bloodgoove neso predstavili, da pa misli, da je bil neki gospod Bavard. To zanemarjenje je toli razjarilo čestihlepno teto, da brzdajoč svojo radovednost nikakor ni svojih sosed izpraševala; kajti bala se je priznati, da se nje bratičinja ž njim ni seznanila. Mabeli na tolažbo se v pričo nje o njem ni več govorilo. A neznaten je bil ta srd gospe Ridgwayeve v primeri z razkačenostjo nad njenim bratičem. Tekom dne je bila poizvedela od Ivane, svoje kuharice, —- ta je slišala to od hišine gospe Paradok-sove, hišina je slišala to od Piatrika, sluge gospoda Bloodgooda, da je mladi Novojorčan prejšnji večer prav besno vozaril domov in da je bilo pravo čudo, da je s svojim zmajem kosti srečno v mesto pripeljal. . .j, . Kolikor časa je Henrik igral nalogo olikanega gospoda in kolikor časa ga je vsa okolica kot bo- gatega, darovitega in duhovitega mladeniča slavila, menila se previdna gospa Ridgvvaveva ni nikakor, kako nepremišljeno čas trati ali kako brezozirno denar očetu zapravlja. A nje posvetna previdnost se je močno vznemirila oni trenotek, ko je prezrl poštenega vedenja skrajne meje, katere olikana družba določuje; in slišavši, da so celo posli njegovo ime izgovarjali, zbala se je, da bi njeni hiši mesto časti, le sramoto delal. Vrstila se ni mej one gospe, katere bi bilo rahloćutje zadržavalo, da ne bi vpričo Mabele svojega zaničevanja in svoje nevolje o nespodobni dogodbi, kot se je izrazila, izrekla. Tudi se ni pomišljevala Henriku z očitnimi namigi pokazati, da je o nesramnih dogodkih onega večera, o katerih po vsem mestu govore, vse poglavituo poizvedela; in srdila se ni le nad njim, kot pouzro-čiteljem onih nesramuih dogodeb, ampak srdila se je nad vsemi, ki so bili toli nesrečni, da so ž njim bili količkaj v zavezi Koliko malo se je tudi Henrik zmenil za vse nje surove napade in boleče posnaešice, vender Mabeli so napravljali najbolj mučne bolečine. Tem hujše jej je bilo, ker je videla, da jih Henrik sicer s trmasto nemarnostjo posluša, vender ga z drugimi okolščinami le dražijo in v obupnost ženo. CDalje prib.) 'omailBiT aab4 6 „ -8 „ -50 „ - 6 — kr. 13 30 5 H ~ — „ 20 85 16621 gld. 29 kr. »LJUBLJANSKI ZVON" svtojl (193—75) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TulCl: 7. julija. Pri Mivnat Prečninger, KogovSek, Baverle, Schle-singer, Braun, Abeleft, Rosanift, L0wy, Knoll, Grillitsch, Schneider z Dunaja. —. Kronfeld is Zagreba. — Fumai iz Gradca. — Scholz iz Štajerskega. — Dejak iz Gotne vasi. — Zešttiik zReke. — Dellawz iz Pulja. — Baron Toglio, Končina iz Istre. — Nabergoj iz Prošeka. Pri MiiMoit Schreiber vit, Schild, Schuster, Vogt z Dunaja. — Mahi iz Gradca. — Zarli iz Kočevja. — Krum-peliz Trsta. — Schiwit/.hof«n vit iz Gorice. Pri Jnftnem kolodvora i Komič it Trsta. — Urilo iz Ljubljane. Pri avstrijskem aesarjl: Pakić iz Boro veli. — Fischer iz Feldkirchena. Pri bavarskem dvora t Uilmann iz Šopronja. — Goglia iz Trsta. Poštne 25-^^25©. O«lho• uri zjutraj. V Mamnlk vsak dan ob %b. uri popoludne po letu, ob 8. uri popoludne po tirni. V Polhov gradeo in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob l/t5. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob 1 ,5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludnd po zimi. Prihod v ubijano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. ari 20 minut popoludne. Iz Kamolka vsak dan ob 9. uri 5 minut dopolnilne. Iz Polhovega grradoa in Dobrovo vBak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludnfl. Iz laja vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Meteorologijo poročilo. 3 Cas opa-1. St*hJ* 1 S zovanja b««»etra J I v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v .d, 7. zjutraj 73926si. I i90" C al. vab. jas. ■5 I 2. pop. i 739-10 so. 900' C al. vzh. d. jas. ;7 i9. iveoer 74018**. 14-8° C sL vsh. jas. 0 001 Srednja temperatura 17-9°, aa 0-70 pod normalom. JD-umajslcsL "borza. dne 8. julija t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — .... gld. 81-55 - gld. Papirna renta .... Srebrna rent* .... Zlata renta...... 5*/9 marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol. . . ..... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4"... državne srećke Ia I. 1854 Državne srećke iz 1. Ib64 81-55 83 — 113-2.1 96 90 H-9-— 281 — 126 60 , 10-03'/, — 5-95 , 6217'/, -250 gld. 130 100 . 163 gld Ogersk* zlat* renta 4%...... 101 Ogerska papirna renta d'....... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke f>7„ . . 100 gld. 117 Zemlj obč. avstr. 4 '/,"/„ alati zast. listi . 125 Prior, oblig. Elizabetioe zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 177 Rudolfove srečke.....10 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 Tramr .way-druAt. vel j. 170 gld. a. v. . 227 danes 81-50 83 25 113-35 889 — 280-75 126 65 10 03 595 62-20 25 kr O- 2* » 90 50 n 25 : 50 ; 75 1 Koroški Rimski vrelec, popolnem brez vseh žveplenih spojin, joda, bromovih in borovih solij, lahko prebavljiva, ukusna planinska vođa, prirodno pristen. Pokazal se je posebno uspešen pri plnčnem in katara v črevih, pri boleznih želodca, mehurja in oblatil, — jako fina mizna voda brez vsakih sitnih nasledkov, ki vina ne por mi in mu tudi ne da slabega ukusa. Glavno zalogo v LJubljani ima M. E. SUPAN, Dunajska cesta. Pri Rimskem vrelci — postaja južne železnice Prevali — je prijetno letovišče, okrepčujoč vi-Bokoplaninski zrak, cena stanovanja, restavracija, kopeli. Uprava vrelca, polta Gutenstein na Ko- roškem. (437—8) Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo 80 Jurčičevi zbrani spisi |IO ZlllŽfmlll ceni. 1. avesek: Deseti brat. Roman. S. avesek: I. Jnrij Kozjak, slovenski Janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — in. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali trtice iz mojega življenja. 3. svezak: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna K»vest iz časov lutrovske reformacije. — m. ra prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resuični dogodbi. — Vi. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povesi iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Kloiterski žolnir. Izvirna povest is 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. —- II. Nemški valpet. Povest — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. v vojni krajini. Povest. •. sveaek: I. Sosedov sin. — II. Moč ia pravica. — III. TeleVja pečenka. Ohraz iz našega mestnega življenja. —IV. Bojim s« te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker Je krompir kradel. — VII. Crta ia življenja vtliiiinega agitatorja. 4. avesek 5. sveaek: Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako 51 naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v ho (79 „NARODNI TISKARNI 28) kongresni trg, Gledališka stolba. TrnovBke podružnice . . . Obrtoijsko pomoćno druStvo v Ljubljani .....10 n — G. dr. J. Kulavic, vodja semenišča 10 „ — Prof. dr. F. Celestin v Zagrebu . 5 „ — SI. podružnice prosim, da blagovole priposlati svoje doneske, ker je Že poteklo prvo polletje. Ljubljana, dne 6. julija 1887. Dr. lds. Vošnjak, blagajnik. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. BRATA EBERL prodajata najboljšo in najoenejie oljnato basrre* late© ia lastnega lsdolka, no debelo in drobno, nadalje prstene in Kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroke spadajoče blago. (87—ne) u-JiJOBUAM. sŠSST^S^^^^t LJUBLJANA. > Icdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".