38. številka. Ljubljana, v četrtek 17. februvarja 1898. XXXI. leto. rae leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 7eaeo, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor p<>fitnina znafin. — Na naroCbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila plačuje a* Od atimtopn«* petit-vrate po 6 kr., fe ae oznanilo jt*denkr»t tiska, po 5 kr , če M dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi nai ee iz vole f ran kovati — Rokopisi ae ne vraču jo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trga fit. 12. UpravDiitva naj ai< blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari. Tolol«.u št. 31-4. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 17 fobruvarja.) Dež. glavar Detela otvori sejo in konsta-tnje sklepčnost.. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje. Došle peticije in predlogi se odkažejo pristojnim odsekom. Posl. Povše je poročal o prošnji c. kr. ktne,-tijfke družbe kranjske za podporo k ustanovitvi in vz Iržavanji gospodinjske šole v Ljubljani in je predlagal, naj ae dovoli k ustanovnim troškom 1O0O gld. in letne podpore 1000 gld. — Sprejeto. Posl. baron W ur zbudi je poročal o načrtu sakooa o nekaterih obč nskih taksah v okolišu mesta Ljubljane in je predlagal, da je mestna občina Ljubljana upravičena, pobirati v svojem okolišu •ledeče občinske takse: 1.) za dovolitev plesnih veselic v javn h prostorih z vstopnino po 2 gld. na dan; 2) za dovolitev predstav in razstav v večjih razstavnicah ali v cirkusu po 3 gld. na dan. — Sprejeto. Posl. J elov.se k je porojal o letnega poročila dež. odbora § 6. .občila* in je predlagal, naj ae vzame na znan e. Posl. Mod i c je nasvetoval resolucijo, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju pr d oži zak. načrt, da se uvrsti cesta iz Rakeka čez Laze v Logatec mej okrajne ceste. — Sp-ejeto. Posl p). Len k h je grajal, da se kraki most nezadostno nadzoruje, kadar se vrše kake poprave, ▼sled Česar ni v najboljšem stanji, in je priporočal, naj skrbi d žela za bolje nadzorstvo. Posl. dr. Žitnik je vprašal, kaj je s cesto Gomila-Šlamberg in kdaj se preloži cesta pri Čatežu, na kar je dal dež. glavar Detela potrebna pojasnila. O stvari sta tudi govorila posl. dr. Papež in Po v š e. Posl. Glob očni k je pri točki „državna Železnica Ljubljana-Lesce" pojasnil, da sedanji vlaki na tej progi ne ustrezajo lokalnim potrebam, in je predlagal, naj se naprosi železniška uprava, da upelje na progi Trbiž-Ljubljana ali vsaj Lesce Ljuhljana vlak, ki bi vozil po leti in po zimi in bi prihajal ob 8. uri zjutraj v Ljubljano, oJliajal pa ob 7. uri zvečer. Posl. M u r n i k je pojasnil, da je za poletni čas ta vlak že zagotovljen, pač pa je treba šele izposlovati, da bi vozil tudi po zimi, in je nasvetoval premembo Globočnikov^ga predloga, po kateri se prosi, naj se vlak vsaj raztegne čez Lesce do Jesenic in da bi vozil tudi po zimi.—Sprejeto. Posl. Sclnveiger se je pri točki o dolenjskih železnicah zavzemal za belokranjsko železnico. Poti. A ž m a n je priporočal pred naredbo vozno-policijskeg^ reda in Stojo željo obš.rno razlagal. Dež. glavar Detela je vsled trditve poročevalčeve, da je cestne okraje ločifi v srečne iu nesrečne, v take, ki imajo dež ceste in v take katere jih nimajo, obširno pojasnil cestne razmere in dokazal, da „nesrečni" okraji plačujejo prav malo za cestne namene, .srečni" pa precej v°hko /bom ca je vzela por* člo na znanje. Posl. dr. Papež je poročal o prošnjah za uravnavo Krke in je predlagal, naj dež. odbor stopi v dogovor z vlado radi drž. prispevka in naj pot^m, če ga dobi in se zavežejo intereseatje plačati 25%, kupi jez pri Brodu, ki je največ uzrok po vodnjim. Posl Pfeifer jo popisoval škodo, kaiero pro-uzroča Krka, zahteval drž. podpore in priporočal odsekov predlog. Posl. pl. Lenk h je omenjal, da je že Rizlag 1. 1895 to stvar sprožil, da pa se ni nič zgodilo, dokler je ni vzel v roke Šuklje. Od tedaj je rainolo že 6 let, a še se ni ničesar storilo. Končno je toplo priporočal predlog. Posl. vitez Langer je izjavil, da je iskren prijatelj izvršitve regulacije Krke pri Kostanjevici, ker je prepričan, d \ je gospodarsko potrebna, da reši mesto Kostanjevico nevarnosti povodnji, in da se ž njo lep kulturni svet zagotovi svojemu namenu. Govornik pravi, da smatra preJstoječi projekt primernim, da pa si šteje v dolžnost priporočati pri njega izvršitvi previdnost ker bi v slučaji, da se odstranijo štirje jezovi pri Kostanjevici, nastali lahko nevarnost, da bi bi'a Krka tako plitva, da bi bujno rastlinje v krkini strugi postalo uzrok najraznovratn^jšim epidemičnim boleznim, katerih je v ihti pokrajini že itak jako mnogo. Govornik meni, naj «e previdnost pokaže najprej s tem, da se v zafetku odstrani samo prvi in največji jez pri Brodu in se potem počaka na efekt te odstranitve ter šele potem, ako je potrebno, izvrši res projekt. K( r je to namen predloga tinančnega odseka, se izreče grvornsk, da bo'e zanj glasoval. Zbornica je vzprejela odsekov predlog. Posl. Mu mik je poročal o prošnji županstva občine Dvor za podporo valed .škode po toči in je predlagal, naj se izroči dež. odboru v rešitev. — Sprejeto. Posl, Mu mik je toročal o prošnji prostovoljnega gasilnega društva v Selcih za podporo in je predlagal, naj se odstopi dež odboru. Posl. baron Schvvegel je poročal o prošnji Janeza Grilca iz KI«-mka za primerno odškodnino za neko izkopino in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto. Posl. dr Maj ar on je poročal o prošnji letoviškega društva na Bleda za odstop hipotekarne prednosti deželne tir jat ve za hranilnično posojilno tirjatev in j« predlagal, naj se prošnji ugodi tako, da bo pred deželno tirjatvijo vknjiženih le 20 000 gl. — Sprejeto. Post. dr. Maj aro n je poročal o prošnji županstva v Selcih za podporo za popravo dveh cesti* in je predlagal, naj se prošnja odstopi dež. odboru, da eveDtuvalno, če se mu zdi potrebno, dovoli primerno podporo. — Sprejeto. Posl. Globočoik je poročal o razdružitvi selske občine Bled v samostojni občini Bled in Kibno in o dotičnih prošnjah faranov iz B »hmjske Bele in vasi Rečice. Pi jasni I je obširno vso stvar ter predlagal, naj se prosi j i odkaže dež. odboru za nove poizvedbe. — Sprejete. Posl. grof Barbo je poročal o prošnjah županstev občin Tržišče). Sent Rnpert in Mi na za pod- JLISTEK. „Vesele ženske Vindsorske". (K premijeri Nikolaijeve komične opere.) Falstaf, ta klasična podoba babača in požeruha, bojazljivca in pohotnik*, koga bi ona ne razveseljevala v nesmrtnih Shakespearovih dramah! Kaj Čuda, da je tako ugajala kraljici Elizabeti, da je — kakor nam pripoveduje izročilo — zaukazala pesniku, naj ga uporabi tudi v veseli igri, v ulogi prevaranega zaljubljenca. Gotovo je, da se je igra •vesele žene vindsorske" predstavljala pred kraljico in njenim dvorom. Ta igra je izmed Shakespearovih veselih iger jedna najbolj znanih in priljubljenih dasi ne spada m*j tehniško najbolj dovršene. — Kakor so mnoge druge drame Shakespearove služile v uporabo lib-retistom raznih skladateljev, tako bi bilo veliko čndo, da bi se bila prezrla ta, ki je kot nalašč atvarjena za komično opero. Dejanje, značaji, vse je v ta namen najuporabnejše In res tekmujeta *daj po odrih kar dve operi, starejša Nicolaijeva, katero smatrajo sploh najboljšo komično opero nemško, in mlajša Verdijeva, katero je zložil slavni italijanski skladatelj že v pozni starosti. Nicolaijeva opera se je prvič predstavljala v Berolinu leta 1849 ter ondi izvanredno uspevala; razširila se je /lasti po nemških odrih, kjer prevladuje nad mlajšo sestro. Verdijev „Falstaf4 se je prvič peval 1. 1893 v Milanu ter od tod prešel na mnoge icostranske odre. Tudi v Nemčiji se je sem ter tje udomačil. Dejanje obeh oper se strogo ravna po Shakespearovem originalu; glasba jima je seve različna in za skladatelja karakteristična. Skladatelj Oton Nicolai se je porodil 1810 v Kraljevcu fKdafgsberg) v Prusiji, njegov oče ga je izučil izborno v igri na klavirju, a bil je tako strog, da je mladenič otekel ml doma. V Berolinu je dobil mecena, ki je izpoznal njegov glasbeni talent ter mu preskrbel muzikalno izobraževanje. Tu se je seznanil s pruskim poslanikom na vatikanskem dvoru, pl. Bunsenom, ki je 1833 vzel Nico-laija aeboj v Rim, kjer jo ostal do 1841. I. Proučaval je glasbo in ekladal italijanske opere, ki so pa že davno zapadle pozabljenosti. L. 1811 se je vrnil na Dunaj, in tu postal vodja operi in ti I harmoničnim koncertom. Z ustanovitvijo teh si je pridobil veliko zaslugo za dunajsko glasbeno življenje. L. 1847 so ga pozvali v Beroliu kot vodjo opere. Tam je, kratko potem, ko je dosegel s svojo opero „vesele žene Vindsorske" krasen uspeh, umrl nagle smrti. Dejanje opere se vrši v Vindaom na Angleškem. Zaljubljeni vitez Johu FalstatT zalezuje dve poSteni meščanski soprogi, gospo Flnthovo in gospo Pažovo ter jf pisal obema jednaka lista. Zviti ženici skleneta, da ga zvabita v past in se prav pošteno maščujeta za njegovo predrznost, ob jednem pa tudi kaznujeta neosnovano, že uprav trinoško ljubosumnost gospoda Flutha. Soseda Fiuth in Puže nastopita v pogovoru z bojazljivim vitezom Slendrom in bramarb tžujočim, smešnim Francozom, dr. Cajusero, ki oba snubita Pažovo hčerko Ano, katere tretji srečni ljubimec je nboini Fenten, o katerem pa oče Paže neče ničesar slišati. V spremembi prvega dejanja nastopi Falstaff, ko sta poprej sosedi priredili vse potrebno in se dogovorili, kako ga osramotita in kaznujeta. Ko je Falstafi' ravno prav v ljubezni razvnet za gospo Fluthovo, ki se hlini, da ji je vitez všeč, začne soseda Pafova trk; ti na zaprte duri ter naznani, da drvi ljubosumni Flutli z meščani proti domu, ker je izvedel, da je tam ljubimec njegove žene. Prestrašenega Falsthflfa skrijeta v velik koš za perilo, po-krijeta z obleko in perilom, katero velita odnesti hlapcema ter stresti v jarek, da se namoči. Ljubo-bosumni mož s sosedi ne najde ničesar, in vsi navalijo nanj zaradi njegovega neosnovanega sama. V drugem dejanji popiva Falstaff z mehčani v gostilni, da se okrepča in oddkoduje za prestane muke. Natakar mu prineso pismo Fluthovke, ki ga zopet vabi k sebi, češ danes ne bo mola doma, ker gre na tičji lov. Kmalu na to pa nastopi lju- poro za zgradbo občinskih mostov čez novo uravnano Mirno in je nasvetoval posameznim občinrm primerne podpore. Posl. K o s a k je nasvet priporočal zbornici. Posl. Hribar aa je iz formalnih ozirov izrekel proti nasvetu ter je predlagal, naj se vsa stvar odkaže finančnemu odseku. Dež. glavar Detela je rekel, da po njegovi sodbi in po dosedanji praksi je imel upravni odsek pravico predlagati podpore. Posl. Hribar je rekel, da so sedij krediti za posamične namene določeni, a kredit za p jdpore, katere nasvetuje zdaj upravni ods^a, je že vea pj-rabljen. Posl. grof Dar bo je uaglašal, da je tudi že letos upravni idbor nasvetoval vrč subvencij in mu te pravice ni odreči, s cer pa deželi še ne bo ne letos ne v prihodnjih letilj trebi zneska postaviti v proračun. Zbornica ju vzpr^ jel i predlog upravnega odteka. Posl. Murnik je opozarjal, da s i bliža konec za e I.nj.i in preJlagal, naj so vsd p-tic je, katere bi še Uošle, k u, ko je pridivjal soprog, in da sta ga hlapca odne la vpričo njega, a danes bo srečnejši, ker gre zopet k Fiuthovki, ki ga je vnovič pozvala, ker gre nje soprog ptiče lovit Z velik'm komičnim duetom konča prvi del druzega dejanja Spremembi: Na vrtu Pažove hiše pričakujeta vitez Slender in dr. Cajua Ano, a se bojaz Ijivo skrijeta, ko nastopi Fenton, kateremu Ana obljubuje večno zvestobo. Z dvospevom Ane in Fentona in s čveteroapevom konča ta sprememba. V drugi spremembi je zopet Falstall pri Fmlhovki, ko prihiti soseda Paže (po dogovora) ter naznani, da je izvedel Fluth tudi za ta sestanek in da vsak čas utegne biti tu. Falstaff nikakor neče zopet V koš in vzprejme predlog, da se preobleče za debelo teto Fluthove dekle, katere krilo je k sreči ae v stranski sobi. Fluth se oprezno priplazi, zapre duri, in je gotov, da danes zasači tekmeca. Ko prideta hlapca s košem, je trdno preverjen, da tiči v njem Falstaff. Šele ko je v besni jezi iz-metal vse iz koša in ga z mečem prebodel večkrat, vidi, da je opeharjen Sosedje nastopijo, a Fiuth ni naš-d ničesar. Soseda Paže pripelje debelo »teto iz Brentforta* (Falstaffa) in jo hoče odvesti, FJuth »grabi zA palico in pretepajoč „staro babo", jo od-iene, ne sluteč, da je odgnal Falstaffa. V tretjem dejanju se dogovore skesani Fluth, kateremu je žeoa odpustila, soseda Paže ia njen mož, da hi v tretjič osramote javno debelega, zaljubljenega Falstaffa. Povabita ga namreč sosedi, naj pride ob polunoči v vindzorski park kot lovec Herne, ki je nekak divji lovec, ki je zarad svoje neusmiljenosti do živalij proklet, da goni divji lov po vindsorskem parku vsako noč. Prebivalci Vindzora pa se preoblečejo za vile in duhove, Paže pa tudi kot lovec Herne, in tako našemljeni pridejo v park. Gospa Pažova svetuje Ani, naj se obleče kot rude č a vila in kot tako jo dr Cajus odvede, ter se poroči ž njo v bližnji kapelici. Gospod Paže, ki protežuje viteza Slendra, pa svetuje Ani, naj pride kot zelena vila in kot tako naj jo Slender odvede ter se poroči ž njo v kapelici, kjer je vse pripravljeno. Ana pa zmede vso stvar ter pošlje doktorju zeleno obleko, Slenderju pa rudečo, sama pa pride kot Titanija v beli obleki, da se poroči s Fentonom, ki pride kot Oberon. Zadnja sprememba: Ko odbije polunoči in je mej skrivnostnim petjem nevidnih duhov vzSIa luna, pride Falstaff kot lovec Herne oblečen, in kmalu se mu pridružita Flutbova in Pažova, s katerima hoče ljubkovati. Začuje se hrup in nastopijo dekleta, oblečene kot vile, pred katerim se Falstaff skrije za hrast, pozneje nastopita Ana kot Titanija in Fenton kot Oberon, ki zopet odideta. Paže kot lovec Herne in prijatelji njegovi kot lovci nastopijo in vsi se čudijo, da Ilernejev rog pravila rivalinja Guatemale, republika San Salvador, kateri sta se pridružili fiaancijalno in politično slabi republiki Nicaragua in Honduras, do čim GuatemaU in Costarica nista hoteli pristopiti. Pred kratkim pa je neki »nozamec umoril predsednika Gaatumale, dona Joseja Marijo Reyna Barr osa, ki je bil že drugič izvoljen. Umor ni politične narave, vendar pa so se začeli v deželi anarhistični nemiri, katere mora dušiti general Mendizabal. Dopisi. 2E ii o>reii|«ltegtt, 15. februvarja. (V obrambo.) Bralo se je te dni v „Slovencu" o nekaterih nesrečah ribenjskih in nje okolice Pri tem je pa najbrže pozabil g. dopisnik poročati, da imajo pri nas tudi nekateri za nesrečo župarka g. O lil.-tka, k r mislijo, da, ako bi hotel on, lahko bi pripomogel, da bi Ribnjani zopet duhovnika dobili. Seveda je greh, kaj tacega poročati. Gospoda dopisnika modrost je pa mesto tega nekaj druzegt „iztuhtala", namreč da štejejo nekateri mei rib-ribnjanske nesreče nadučitelja VVresitza zato, k t je pri njih in da glede tega bi s 1 daj Ribnjani najbrža še imeli duhovnika. Kaj neki misli gosp. dopisnik s tem reči? Crno na belem se bere, da v Ribnem ne more drug duhovnik živeti, nego penztjonist. Kaj pa je tu V Gosp, dopisnik je torej nekako vzrok povedal; a prav določno ga noče izreči, dasi ravno mu je dobro znan kakor tudi še drugim Kdo (duhovnik) bi pa šel tja, kjer gospodari tak srdit „Rodoljubov■ dopisnik — nadučitelj — se nadalje ber-. Le počasi f Gosp. dopisnik naj bi se popreje informiral pri uredništvu .Rodoljuba", potem mu ne bi bilo potreba v tej zadevi nadučitelja obreko-vati. A kaj to! Vsaj se sme — učitelja obrekovati, če tudi pride iz ust duhovnika — brez greha. Tudi „Narod" ima nadučitelj in celo v »šoli" na mizi. Ta bi bila pa zares kmalu istinita. Gosp. dopisnik naj pa izve, da se je s tem n-koliko izdal, ne da bi bi mislil. Nadučitelj ima v nezaprti šolski miznici hranjene šolske uradne knjige, koje so v uradni uporabi in nevezane ter v „Narod* zavite, da se ne zamažejo ; torej moral je najbrže gosp. dopisnik kot nepoklican v miznici brskati — o joj! — da je zagledal .Narod". To jj grozno! Menda do sedaj še ni bilo prepovedano, da bi učitelj ne smel imeti v nezaklenjeni šolski miznici uradne spise v „ Narod" zavite. Li je dovoljeno, da učitelj k dopisniku pride po „Slovenca" ter ga rabi v to svrho? Ako gospod dopisnik hoče, da bode v Ribnem mir, in pa, da bode prava krščanska ljubezen mej nami — naj prvi sam bode vzor temu — ker je zato postavljen. Z Dolen|ikega, 14. februvarja. (Važno za slovenske politike.) Dunajska »Zeit" prinaša v letošnji številki 176. pod naslovom: „Die Vervveischung Tirols" Članek, kateri naj slovenski politiki dobro preberejo. Preberejo ga naj zlasti slovenski Štajerci, Primorci, Notranjci, Gorenjci. Morebiti najdejo tudi v slov. gorah in ob obahli Adrje isti proces, ki se tam v skrajno pobožnih Tirolih vrši, v kojih marljivi, a lačni Lah Nemca, pobožnega Tirolca, izjeda in izpodriva. O krasni Gorenjski sanjarimo, a ne vid mo kako se tam čil nemški in laški živelj ujeda v slovensko telo, in v slovenskih vinskih goncah na Štajerskem je naš človek po večjem le vincar za druge, pa ne za naše gospodarje. In na obalih Jadranskega morja bodo našli še hujši proces. Vsi blagoslovi ga ne ustavijo, kakor ga niso v Tirolib, katere je spravila ravno po- ne da glasu, kajti »skrit mora biti človek v gozda tu". Ko pr.tirajo Falstaffa izza hrasta, pade ves prestrašen na tla misleč, da so res duhovi zbrani okolu njega. Slender kot rudeča vila in dr. C »jus kot zelena vila oblečena se zagledata in odvedeta drug drugega, vsak misleč, da je odvedel Ano. Na poziv Herneja nastopijo razni, kot škrati in dahovi preoblečeni, mladi in stari Vindzorčani in mučijo in zbadajo Falstaffa, ki prosi jočljivim glasom milosti! Še le splošen smeh ga pouči, da je bil zopet in to v tretjič za norca veselima vindzorskima ženama. S krikom: »Spectacle, speotacle, vzel ia zena sem človek moškega" pritira dr. Cajus viteza Slendra na oder, ki bolestne vzklikne: »Kje pa je moja sladka Ana?" Ana in Fenton ae prikažeta kot poročenca, katerima odpuščata tudi oče in mati* ju poljubita ter povabita vse na svatbo. Mej veselim splošnim petjem pade zavesa. Libreto je po Shakespearju prav spretno spisal dr. S. H. Mosenthal, reci tati ve pa je deloma popolni! kapelnik Proč h. Omenjena Nicolaijeva opera si je „po svoji gra-cijoznosti, genijalni instrumentaciji in nerazrušljivi svežosti" (kakor je zaznamuje neki strokovni kritik) pridobila toliko priznanja, da se v obče prišteva mej najboljša dela muzikalne literature. Ne dvomimo, da tudi v Slovencih uspeva in da se z njo stalno obogati repertoir naše opere. A-f-a. boinost na beraško palico. Morda začno nvedevati, da vsa pobožnost ne pomaga nič proti Iju lem, ki hodijo pametno le sa kruhom, in da je boj za kruh prvo, vse drogo pa sekundarno, ter da boj za krnh zahteva več, ko samo znanje rožnega venca. Slo venci smo po večjem ktnetsko ljudstvo, v gorah stanuje dosti nagega ljudstva. Misliti je bilo, da v te gore ne pride tako lahko ona lačna, lakomna živa», človek, ki človeka preganja, a tudi tje pride in še v najskritej.se doline Tirol. V navedenem članku je kmetski Tirolec popisan z živimi, resnic nimi barvami. Nas hribovec je ravno tak in lahko se vzame ta slika in se ob si tudi v marsikatero planinsko slovensko hišo in tudi v kmetsko hišo naših dolin in ravnin. Na to n- umnost, na to an-alfabetnost našega kmeta pa so ponosni naši duhovniški žurnalisti in tega i onosa kar nič ne skrivajo. „Slovenec" je pital nedavno: „Pokazala se je a tem naša stranka sposobna in vredna vloge vodilne slovenske stranke*, ali: „naše čete (boljše, naše čede) so vajene discipline, ki vod jo do zmage." (Štev. 17 „Slovenca"). Slovanske Tirole smo in ne moremo zaradi tega jezni biti, če pogledamo dobro, kaj je vzrok tem Tirolam. Izjeli so nas in nas bodo tuji, čilejši, pametnejši, gosp darski ljudje in potem šele se morebiti našim Tirolceui gumb odpne, ko bodo videli, da je Slovenstvo, to pobožno, neumno četovanje, čedovanje skozi sto in sto let spravilo v narodni konkurs. S K. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17 februvarja. — (Za univerzo v Ljubljani.) Društvo „Pravnik" je imelo v ponedeljek glavno skup-Sčino, na kateri je bil soglasno vzprejet predlog g. dr. M. Pire a: Društvo „Pravnik" izjavlja na svoji glavni skupščini dne 14. februvarja 18'J8, d t je nujno potrebno, delovati z vsemi zakonitimi sredstvi na to, da se čim prej ustanovi v Ljubi an i u ni ver ;a, ustrezajoča potrebam slovenskega naroda, in naroča svojemu odboru, da v tem smislu sestavi in izroči visoki vladi in državnemu zboru utemeljeno peticijo". Obširnejšega poročila o tej skupščini, kat-ro smo prejeli, radi pomanjkanja prostora še n smo mogli priobčiti. — (Slovensko gledališče.) V današnjem listku prijavljamo vsebino dejanja opere „Vesele ženske vindsorske", katera se bode pela jutri, v petek, in to na korist velezaslužnemu kapelniku gosp. B e n i d k u. Zanimanje za to predstavo je splošno. — (f Frančišek Kokalj ) Dne 14. t. m. je umrl po kratki bolezni Frančišek Kokalj, učitelj na drugi mestni deški petrazredni ljudski šoli v Ljubljani. Fr. Kokalj je bil rojen 1. 1841. v Tržiču. Prvo službo je nastopil kot pomožni učitelj na glavni šoli sv. Jakoba v Ljubljani (vi. 1862.—63 ) Od tod se je preselil v Kočevje, kier je služil lota lbG4 , potem je bil nastavljen v Škofji Loki do 1. 1867., ko je prevzel pri grajščaku Jombartu v Kle-vevžu na Dolenjskem službo hišnega učitelja, katero je opravljal do 1870. 1. V istem letu je bil imenovan stalnim učiteljem na II. mestno deško petrazredno ljudsko šoto v Ljubljani, kjer je služboval do prerane smrti. — Pokojni Kokalj je bil vnet, delaven, jako sposoben in izvrsten učitelj. V teku 27 let, kar je služboval in deloval v Ljubljani, je vzgojil mnogo meščanskih otrok, ki so dosegli na temelju njegovih naukov ugledna mesta v raznih stanovih. Izven Šole je bil prijeten in zabaven družabnik, svojim stanovskim tovarišem dober, odkritosrčen in požrtvovalen kolega, „Slovenskemu učiteljskemu društvu" v Ljubljani" je bil dolgo vrsto let jako delaven odbornik in upravnik, a v svojem domu je bil skrben, ljubeč in ljubljen soprog in oče. In ta dom ga bo pogrešal najbolj! Veliko zaslug ei je pridobil tudi za ljubljansko uradniško konsumno društvo. — Koliko je bil priljubljen pokojni Kokalj, je pokazal najlepše njegov pogreb. Udeležilo se ga je vse ljubljansko učiteljstvo z učenci U. mestne šole, župan Iv. Hribar s členi c. kr. mes'nega šolskega sveta in z mnogimi ma- Siatratnimi uradniki , deželna šolska nadzornika m o 1 e j in Šuman, okrajni šolski nadzorniki Leveč, Zupančič in Benda, ravnatelji Se-sekovič, J u n o w i o z in Šubic z mnogimi srednješolskimi profesorji ter uprav velikanska množica dragega odličnega občinstva. Na rake v pokojnikovo so položila razna društva in korporacije krasne vence s primernimi napisi. Pred hišo in na pokopališču so zapeli učiteljisčmki pokojniku v slovo prav lepo in a čutom dve žalostinki. — R. i. p. — (Kazenska afera ia vipavske doline.) Kakor se zaganja vaško kuže v mimoidočega, tako es roga včerajšnji „Slov. List", oziroma njegov „nič-*eetni" poročevalec in sotrudnik, da sta poškodovani Janez Žgur i a njegov zastopnik zahtevala od-ikodnine 2000 gld., da pa jima je bilo prisojenih « I0%- Krščansko-socijalni list se torej roga možu, m je bil od klerikalcev, oziroma pristašev „Slov. Lista* tako pretolčen, da je dobil štiri težke po-žkodbe, in da še danes po preteku treh mesecev m zdrav. Janez Žgur je bil opravičen zahtevati 16 00 gld. skupne odškodnine in opravičeno mu je kazensko sodišče na prvi hip prisodilo 232 gld., torej drugačno razmerje, ne^o 2000 gld. in I0°/o« Kako pa bodo gledan negovanci ,Slov Lista' in njegovega .ničnostnega" poročevalca, ko jih bode civilno sodišče prisililo še ostalo odškodninsko tirjat>v Zgunn povrniti! — (Shivčeva maskarada) zasluži, da bi jo obširno popisali, a spričo p člega prostora nam je, žal, možno omeniti le glavne stvar", ki dokazujejo, da je sronl požrtvovalni odbor pošteno in v polni meri sve jo dolžnost Dekoracije „ Bleda" so bile: Pr shoda je bil vik kažipot z ntpisom: Kantonska cesta na Bled pod n;im potniški predpisi županstva ter slvook z okrašenimi mlaji io napi soma „Dobro došli" m „Pi > zdrav gOatom". Na stoprij šči Mino bra i svarilo vo/.n kom : nCoklja ali kazen". V dvor.un l VeLk prospekt z blejskim jezerom in prorami ; velikank č dn za vojaško godb i; drtlje so b le tu gostilne, verande za plesišča, veliki okrašeni mlaji z ukusno smještali smrekovimi venci in ZastavicamiJ nad plesal :i je viselo n.-broj lam* pijonkov N-t galerijo so vodili kažipoti Bk razgledu", na „babp /ob", v „Vintgar" itd. Vsa pota so bil t mam rana z hnbolazce itd Načrt skupni, jako okosni dekoraciji in or gmalneiuu okr.i^-niu so izvršili členi HStavca s •m«, in sicer prospekte in ■likanje gosp K. r a in a r š i č a (oče in sin), d m perij i in tapetniška dela pa gosp Blumauer; ostala dela so i z v r i I i t-o^ainezm členi pevskega zbora. Vdeležba tnaskar de j • bila krasna. Oddalo ne je 974 vstopnic, in je bilo s členi pevskega zbor » nad 1000 obiskovalcev. Vnanji gostje ho dueli iz Trsta, Ceja, Logatca. Lirije, Sodra^ič, Dolenje vasi pri Ribnici, Km'evjH B »'da, &-*ofje Loke, Radovljice, K i ni m i k a, K r.i i j • in od drugod Izmej domačinov pa se je udeležilo ve8niice jako mnogo odličnega obcinitva, mnogo d^ni in gospin ter več častnikov 17 pešpolka - in domobrane-v. Veselica je bila vsekakor jed ia najbolj obiskrin h letošnjega predpusta. Ako omenimo še nekatere ženske maske, bi našteli zla-di one, ki i so bile : Pav, lastovica, let oviščarke, polž, goreniske i dek'eta v zlatih a V bab. ab peć,ih, Čruog rka, deklice I iz Ziljske doline, mavrica, vevsnos, nB^b-ji", lam-I p'jon, cveti čarke, marjetic , bickbstinja (jako le,»a), j ža< jice, abc, žensk* klovn (jako lep), Poljakinje itd. Maske so bi'e sploh jako elegantne Izmej moških I maek omenimo: Poljaki plemič, klovni, h rlekiui, paša, letovif-čarji (originalni v sandalah) Španjolec. generala, karamisti, židje, Kitajec it I, Skupine so bile: Trkljevafiki tamburaši v selskih nošah, še«t ženskih dimnikarjev, g renjskl fantje in dekleta v i čolnih, prepevaje otok ble-ki. Pri kolesarski dirki so vozili razen drugih: „Gorenjski PavLha, Anglež, klovn, „mlada" in „stara* dama, mornar itd. Mnogo smeha je zbudil hitrotekalec „Langus Harnson". N^ugnano veselo življenj-- je vladalo zlas'i pri „L;-terbertu" in pri „Mandelcu", kjer so pr dno "Virali tamburaši, kmetski fantje pa plesali. Četvorke so bile izredno mnogoštevilne. Drugo je plesalo 130 parov, četrfo pa še vi dno 78 patov. Četvorke vod 1 je g J Cirkelbach. Godba je svirala pod vodstvom kapeln ka g. Friseka neumorno do 5. ure zjutraj. S tem Brno povedali vsaj glavno. — (Umrl ) lz Gradca se nam brzjavlja tužna vest, da je dams ob U. uri zjutraj po kratki, a mučni bolezni preminil drd. me I Anton Vojska vsled zastrupljenja krvi. Truplo rajnkega, ki je bil vrl narodnjak in jako delaven, simpatičen mladenič, se prepelje iz Gradca v Novo mesto v soboto, kjer bo v ponedeljek pogreb. Bodi mu lahka domača zemlja ! — (.Narodna čitalnica v Kranju") priredi v društvenih prostorih v soboto, dne 19. februvarja t. I., maskarado. Začetek ob pola 9. uri zvečer. Vstopnina: Članom 30 kr., nečlanom 60 kr. za osebo; nekostumovani, izvzemši gardedame, plačajo 50 kr. globe Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c. in kr. p-Špolka št. 27, kralj Belgijcev. Vstop dovoljen je le z vstopnico, ki se dobi pred veselico pri društvenem tajniku gosp. Iv. Valenčiču, na ve-selični večer pa pri blagajni. Maskam se priporoča, da si vstopnice preskrbe že prej, t - r se tako pri vstopu izognejo demaskovanju pred jednim odbornikom. — (Posojilnica t Zatioini,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. februvarja t. I., ob 3. uri popoldne. Ako bi ne bil sklepčen, bo drugi občni zbor pol ure pozneje, kateri eme brezpogojno sklepati. — (Narodna čitalnica na Vranskem) priredi na pustno nedeljo, dne 20. t. m., v gornjih prostorih gostilne „Pri Slovanu" maskarado. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop dovoljen od domačinov izključno le udom, tuji go*tje pa so dobro došli — (Nesreča na železnici.) Včeraj zjutraj se je pri vhoda na postajo Ljubno (državni kolodvor) zaletel lokalni vlak Judeuburg- Ljubno radi napačnega tira v ondi stoječi tovorni vlak. Sprevodnik Knnst je bil ubit, premi kaleč Gelautz težko ranjen, neki delavec in neka potnica pa sta bila lahko ranjena. Nesreče kriv je bržčas nadzorovatelj tirovnih premen, Haberer, ki je po nezgodi brez sledu izginil. — (Višjim državnim pravdnikom v Trstu) je imenovan državni pravdnik Evgenij T a d d e i, kateri — če se ne motimo — ne zna slovenski! — (Razpisane službe) Na novi jelnoraz-rednici v Starih Lazih mesto učitelja in voditelja z le'-no plačo IV. plač razreda in pašno pravico za jedno kravo. Poučevati bi moral pomožno tudi veronauk. Prošnje do dne 28. februvarja <>kr. šol. svetu v Kočevji, — Pri okr. sodišču v Železni Kaplji, oziroma pri kakem drugem okr. sodišču mesto okr. sodntjskega sluge. Zahteva se znanje slov. jez'ka. Prošnje do dne 29. febr. predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. * (Muzej nadvojvode Franca Ferdinanda) Kakor prestolonaslednik Rudolf, potoval je tudi nadvojvoda Franc Ferdinand okoli sveta. Na tem potovanji je dobil toliko krasnih daril, da je sklenil, napraviti pos-ben muzej, kjer bodo shranjena vsa ta vezila Muzej se pripravlja že dve leti ter bode pole,? Dad vojvodo VS palače v Beatrixulici ; dostopen bode vsakomur. * (Boj za otroka.) Na Dunaji se je ločil nedavno baron Oskar S. od svoje žene. Imela sfa pa petletno hčerko, katero je oče čuval in je ni pustil od sebe, dasi je sodišče določilo, da ima mati pravico vz ti hčer k sebi. Btron S je imel vedno dva nabita samokresa pripravljena, s katerima je grozil vsakomur, kdor se je pr bližal njegovemu stanovanju, da bi odvel otroka. No, sodnijska komisija je došla vendar le v stanovanje, ko barona ni bilo doma ter vkljub vsemu viku in kriku baronovih služn kov odpeljala deklico na severni kolodvor, kjer jo je pričakovala mati. * (Užaljena igralka.) Italijanska gledališka umetnica Tina di Loreuzo je gostovala pred kratkim v Budimpešti. Tu jo je razžalil bivši državni poslanec Pazmandv s tem, da je pisal v nekem listu, da je bila odaliska v sultanovem harema ter da „sploh ni znano, ali je žena ali dekl^, ker je to pri sultanovih odaliskah težko določiri." Italijanska kolonija Budimpešte je strogo protesto-Vala proti razža,ljenju svoje ro|akinje, katera je obolela radi takega nesramnega podtikanja ter hotela takoj odpotovati. Pazmandv se je skušal naslednji dan v listu opravičevati, a vendar ga toži j igralka radi taljenja časti, in plačati bode moral baje 240O gld. kazni; tudi ga je neki igralkin so« t rodnik po'.val na dvoboj. Tina d i Loreuzo je velika krasotica, stara šele 23 let, ter bode v kratkem nastopila kot gost tudi na dunajskem Karlovem gledišči. Nu ta najnovejši škandal ji bo odslej le v reklamo! Kaže pa, kake pojme imajo o ženski časti in gostoljubju surovi Madžar. * (Zima na jugu.) V južni Evropi vlada nenavadno huda zima Tako sneži n pr v Cargrada že nekaj dnij, tudi vlada tam tako hud mraz, da je že par vojako/-stražnikov zmrznilo. — Istotako vlada tudi v Italiji huda zima Vezuv je na vrha pokrit s snegom. V spodnji Italiji ter v Siciliji je vsled mraza in slabega vremena že nekaj ljudy umrlo. V Rimu razsaja epidemičua influenca. Celo v Egiptu je pred par dnevi prav zelo snežilo. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 17. februvarja. Sehonerer izjavlja v lastnem glasilu „Unverfalschte deut Worte", da bode takoj v prvi dr/avnozborski seji predlagal miiiistersko obtožnico. Dunaj 17. februvarja. Z brzo v lakom sta se odpeljala grof Gjluchowski in železuični minister Wittek v Letovice na Moravskem, da se udeležita pogreba Kalnokvja. Dunaj 17. februvarja. Večerni listi ob» javljajo zakon, s katerim se odreja poruadja-renje vseh rumunskih, slovaških, srbskih ia drugih krajevnih imen na Ogerskem. Praga 17. februvarja. Vitez Jaworski hoče sklicati eksekutivni odbor parlamentarne desnice početkom marca na Dunaj. Praga 17. februvarja. Dr. Engel izjavlja, da so Mladočthi neomajni v svojem sklepu, da mora priti predlagana adresa na dnevni red, ter da ne odnehajo od svojega sklepa pod nobenim uvetom. Položaj je smatrati jako kritičnim. Praga 17. februvarja. Knez LobkowiU je prišel danes na Dunaj. Domneva se, da hoče vlada zadnjič poskusiti, pridobiti veleposestnike, naj se izrečejo proti nameravani adresi. Praga 17. februvarja. Dr. Weiss, člen nemškega akadeiničnega društva „Carolina*, je obtožen veleizdajstva radi svojega govora, kateri je imel v soboto pred praškimi akade-mičnimi odposlanci. Budape&ta 17. februvarja. Poslance Staray je bil radi ponarejanja menic danes are to van. Beligrad 17. februvarja. Metropolit Mihael je za pljučnim vnetjem nevarno obolel. StOCkholm 17. februvarja. Apanaža prestolonaslednika se poviša za 50.000 kron. Losđoil 17. februvarja. Amerikanaka olclcpnica „Maine" v Havanaki luki se je vnela. Nastala je strašna eksplozija, pri kattri je bilo ubit li 253 vojakov, drugih ljudj in dva Častnika. Deželno gledališče i Ljubljani. Dr. pr.R45. ITova opera. Na korist k ■t'i'ln ku „Dram. društva" g. Hil. Beniieku. V pefek, duć IH. fi>l»i*uvnr|a ISU*. Prvikrat : Vesele žene Vindzorske. Komično fantastična opera v treh dejanjih, po Shakespear-jevi veseloigri spisal dr S. M. Mosenthal. poslovenil N. K. Vglasbil Oton Nicolai. Kapelnik 1M arij Benifiek. Vpnzoril režiser Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. mi. Zadetek točno ob i/l8. uri. Konec ob tO nri Pri predstavi so.l.-lnje orkester si. c. in kr. pespolka 8t. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 20. februvarja 1898. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem .'K>*v2 m. ; S š * 5 > s* z* > 1 u 1 u. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v "C Vetrovi Nebo 16. 9. zvečer 733 3 4 sr. j 'ah jasno 17. 7. zjutraj 728 9 1*8 sr. vzsvzh. oblačno ■ 2. popol. ?«J 2 73 sr. szah. jamo 0 0 Srednja včerajšnja temperatura 23', za 2 4° nad Doraslom. !D"U.xia.js3}3:si borza dne 17. februvarja 1898 Skupni državni dolg v notah..... 10'i tjld Skupni državni dolg v srebru .... 102 Avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta t' ,..... 102 Ogerska »Ufa reuta 4a/o....... 121 Ogerska kronska rrnt* 4°/u..... 99 Avstro-ogerske baućne delnice .... §2!) Kreditne delnice......... 363 London vista........... 120 Nemški dri. bankovci za 1«KJ m irk ... 58 20 mark............ 11 20 frankov........... 9 Italijanski bankovci...... . . 45 C. kr. cekini........... 5 Dn6 16 februvarja 1897. 4"0 državne srečke iz I. lbf>4 po 960 gld. 163 gld. Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld. 190 , Dunuva reg srećke 5° 0 po 100 gld. . . 131 „ Zemlj oM. avBtr. 4l/<°/n *lsti zast. listi . 98 » Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. . . 160 „ Ljubljanske srečke......... 2'J „ Rndolfove srečke po 10 gld...... 27 „ Kri'ditn« srečke po 100 gld...... 199 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 513 , Papirnati rubelj.......... 1, 45 kr. 40 . M , 86 . 70 B 60 . * JO . 10 B 77", . 76 , M > 35 „ «7 . kr 50 80 60 75 50 Zahvala. Za ljubezni potne dokaze srčnega sočutja ob bole a o i in Bmiti naaepa priljubljenega, nepozabnega soproga, odeta brata, strijca in svaka, gosp. Frančiška Kokalj-a učitelja II. mestne dcSke ljndske Sole kakor tudi za darovane prekrasne vence in obilo ud.'ležho ob pogrebu dražega mjneega izrekamo vsu-ni sorodnikom, prijateljem in znancem, slavnemu učiteljskemu osohin ter časti im gosportom pevcem za njih mil« tolažiii;o petje najiskrenejso, srčno zahvalo. Ljubljana, dne It?, februvarja 1898. fMju Žalujoči ostali. I. zvezek letnika 1897 »Ljubljanskega Zvona" se kupi. UpravniSho ^Ljubljanskega Zvona", Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1807. lota. 0«lh«tw Iz v Ko*ev|e. Ob 6. uri 15 m zjutraj rnesani vlak. — Ot 12. nri ! ."> m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 80 t zvečer mešani vlak — 1'rlvto«! v I.|nt>l|«no. j. k. Progjn Is TrblaM. Ob 5. nrf 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunajt via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Prancovib varov, Karlu vih varov. Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno icrada, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celo vca. Bel aka, Fran zensfeste. — Ob 11, ari 20 m. dopoludne osobni vlak z Da na a via Amsfetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevrn. Pariza, Geneve Cunha, Bregeuca, Inomosta Zeha ob jezeru, Lend Oastema Ljubna, Celovca, Liuca, Pontabla. Ob 4 uri f»7 m. popoln due os<ril okrog 100 veder. — Ponudba'na uprav nidtvo »Slovenskega Naroda". (250—-S) Gvekov brinovec |e prlate?u lo (261-1) m to-1« innoiko Fran Cvek, Kamnik, Kranjsko. Za neki postni urad na Gorenjskem upraviteljica. Nanlov pove iz piijaznoati upravniAtvo nSlov Naroda". (26?— I] se v z prej me takoj pri znameniti zavarovalni družbi po njenem glamtui zastopu v Zagrebu. Ponudbe naj se pošiljajo pod „10.000" prste restante v Zagreb. (JM8 Zaradi smrti se preda dobro ohranjena kmetska hiša 4 pripadrj-»;'imi podopji, jako lepim, 1200 kvadr. »ožnjev \elikim ftadniut \rtomt 6 erali dobro neao-H^nožpfij, 8 orali gozda in 8 orali njiv, za Jt5O0 gld. Po-PHtvo je oddaljeno 5 minut od i«-it-zm.škM pOHfaje Srednja vas m pol ure od Kočevja. Povpračaoju vzprej ma Jiin. Hraiiiaml v M lo vi-hm U t vmnI |»rl 14uć«%JI at. IO. (24112) Potrtim sr< em javljamo vsem sorodnikom, prijatelje u in znancem pretuino vest, da je nu£ iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod drd. med. Anton Vojska po kratki a mufni bolezni, prcvMen s svetotaJBtvi za umirajoče, danes ob 9. uri zjutraj, v leta svoje dobe v Gradcu v Gospodu zanpal. Zetnakt ostanki nepozabnega rajnkega se prepeljejo v soboto iz Gradca v Novo niento, kjer bo pogreb v ponedeljek, dne Vi. svečana. Sv. imSo ndtttniea se bodo brale v novomeški kapiteljski in v mnu-gih drugih cerkvah Prosimo tihega sožalja! (270) V Nova in mestu, dne 17. svečana 1898. Dr. Andrej VoJmUh, višjega sodifiča svetnik, oce. — Rerta VoJnUm, mati. — VI««Miiilr VojitUit, c. kr. postni asistent, brat. I gBBBBBB^BpSBBBSga lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trst si usoja častitm kensumeutom uljudno naznaniti, da jc odprl v Ljubljani. Marije Terezije cesta št. 6 Zaloga Je v Ustni upravi ln ne oddajajo najfinejša piva v sodih in v steklenicah- Z vtlespoitoviojsin (11)6—y Antona Drthor-ja zaiuga piva v Ljubljani. Službo občinskega tajnika respfaaje žu |inn*tl v«» v frt. IViru n» I¥olrHii|«*k«*m. Letna plača zniia ■ pru.it m Htanovanjem 3f>0 gld., katera se že sedaj lahko zviAa na 400 gld za tujniđko pomru' pri hranilnici. Tudi j- de vedno kaj postranskih z,.-*!u/kov Službo je nastopili s 1. »iht««!J«*im t, I. Prosilci ^postavne .-taro -'i ali oženjnni imajo prednost) naj svoje prošnje pošljejo do Stft. »ve-ruiia župana: _ _ _ >Ijii i)?l Penko V S t. Petru, dne' 12. svečana 1898. Giadec 1 (244—2> Kdor izmej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepo, englesko t«r komatno opravo "SSU aH brhko, ogersko pssr jukersko opravo ts^j naj se obrne na podpisaupga in si .jo nnroči. Istotam je ltogata zaloga obrtnih in drugih oprav. Kompletne Jahalne oprave za oivjl in za vojafitvo, sedla, vajeti, uzde in vse t to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga gejtelj, blčev, Jahalnih pello in palčlo tudi ■ siehroim okovom. Kdor hi potreboval za potovalno Bezono lep, močen kovdek ali torbo, naj že '/daj iste n»roči, ki se izdelujejo pri meni po želji. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam mo6na ■trojna Jermena iz najboljšega ljubljanskega in iuozemskega usnja, katero imam vedno v /alogi. P. n. občinstvo opozarjam na to, da som si v desetih letih v prvih du-rmjbkih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tukaj z vsakomur konkurirati, tiko, da nikomur ni več treba kaj finejca za drag denar si naročati od drugod, ker se isto dobi pri meni ceneje in isto-tako *•!.•['.mtno in bolje izdelano, ker je pri meni vse delano na roko. Vse sedlarske, Jermenank«. torbarsks ln asnjegalanterljske poprave le izvajajo hitro in po ceni. V nanj a naročila so izvrftujejo reelno. Prav mnogobrojnih n*rocil in narocb se nadejnjoč belježim z velespofitovanjem (90- 10) jermenar Sv Petra cesta št 34, v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urtdmk: Josip Nolli. Laataina in tisk .NaroJno Tiskarne".