:. k. HofbibKothek Wien St. 23. V Gorici, 5. junija 1885. „So5a" izhaja vsak petek in velja dopoltiprejpmanft oli v Aori«i nn 'lorn poSiljana: Vse leto.....:'• 4.40 Pot leta.....•• -'.'2;1 C»;tvrt leta ......t -1 * Pri oziianilili in !;:!;¦> tudi yv. ../;»¦- sumicah^ se plaeuje za iiavadij-i¦_}j-i»i.«i»- uo vrsto: 8 kr. «e st» ti»kn I kt:«- fi " " T» ',! 3 !! Za YP(V di ko po |tro>ti>rti Posaraezne Stovilke se dobivajo po '%¦) 8 kr. v tobakuriucah v gosposki ulici ':'"** Itlizu ,.ti-p]i ltron", m starem trgu in v numfci ulici (er t Tretv Tia €n- Noi'isi nnj so Magovoljno poSiljajo iiri'clnisivii „Soi!e" v(5nrici na Travniku 10,1., iiAi'oi-uina pa opiavniftvu „So5ef» Via della Croce St. 4. II. Ilokopisi 8e ne vratejo; dopisi u»j se blnRovoljiio Frankujejo. — Delalcem in ilrugim iiepremognim bo uaroSriins wdia, ako so oghsc pri opravntttfa. L Agitacija. | Beverjetno je, kaj si uraiSljujo fakdjozna opo- i zidja, da bi spravila svojega kandidata Hohenloha ' naprej ali da bi vsaj Attemsovo izvolitev onemogocila, ; Zatroflilft je neresnifino vest med nekatero Slovence, I da ona je postavila kandidata edino le proti BUoioni", da bi ta ne zmagala. Kdo se ne bo smijal taki trdit-vi f O kandidaturi Ilohonlohovi govorilo se je v fak-cijoznih krogih uze pred meseci in meseci. In ko so ti krogi poslali svojega izvoljonca enubit, kam so ga poslali? K wUnioni", kakor je omenil celo ..Cornere" in ko ga je „UnioneH zavrnila, proglasila ga je fakdjozna opozicija na svojo roko. Fakcijozno opo-zicij o in nunione* vzdr^uje iBta roka, nasprotje je le navid&zno; kadar pride pravi cas, zdrnzlti se ti stranki, kateri naudaja i s t i d u h, ka-kor se zdruzujati v svojih glasilih: „N. fr. Presse," BTagespost", „Corriere,tf ^stria* in drugib, kakor ste se zdruzili pri gorilkih mestaib volitvah in uze prej -iri drugih volitvah. To je samo slaba izmi§ljija, ako do tnli, da so fakcijozisti po duhu nasprotni nU-nioni." Koka, katera j© stvarila druStvo ^Unione", je tudi razdere, ko jej ne bo ve6 ugajalo; in zdi se, da ta $m je blizu. Dalje pravijo Hohenlohovi agetttje, da so 8u-dijo, kako so se mogli Slovenci pogajati g Pacejem, ko so vedeli, da je podpisal program drugtva „Unio-ne," ter da boeojo s kandidaturo Attemsovo le vladi negajati. Kolikor beaedi, toliko noreamc. Ko so Slo-venci izvedeli, da je Pace podpisal program druStva „Unione," pretrgali so liipom vse pogajanje. Pogajali so se naproseni tisti krat, ko so moLje od flUnionett trdili, da so dali svojeinu kandidatu izrecno dovoije-nje, da sme zagovarjati Slovence enakomerno z Italija-ni (da so torej v tern slucaji odstopili od znanega svojega programa). Ko je Pace povedal, da ni tako, bilo je vsega konec. — Slovenci niso postavili svojega kandidata zato, da bi nasprotovaii vladi, ampak proti fakctjozni opoziciji, ki komaj daka, da bi se se-danje ministetdtvo razprsilo, da bi iraela pri tern svoj dobidek, ker ima upanje do kakih stolov ali vsaj do kaiih sMeb. Knez ilohenlohe ni bil postavljen kot kandidat proti BUnioni,* ampak postavljen je bil zarad ose-b e. Knez je zgubil vehko pravdo, ki ma je v veliko gmotno ikodo. Xeki piijatelj bode ga vsaj deloma odskodovati s tem, da mu pomaga za zdaj do poslan-otva z namenom, da to naj bo prva stopinja, ki vede do kake sluzbe, Se bo mugoce, do dezeluega glavar-stva. Med tem naj bi na Dunaji zagov&rjal ono p o-litidno Btranko, ki ga kandiduje, da bi bila bolj varna v svojem deln. Ker k:nez osebno ni priljubljen, zato ga priporoeajo posebno ienskam in rahlo6utnirn starim gospodom s tem, da kueza je treba resiti iz sedanjib veselih druzeb in priskrbeti mu dela, da bo uelaven moz. Ta raziog navaja se, kakor smo rekli, posebno poboznim 2enskara, ki naj bi iz ozira na knoginjo Terezijo, italijansko pisateljico, podpiaovale pooblastila za Hohenloha. Slovenci, katerim so se pridruzili neodvisni ari-atokrati in konservativni Italijani, delujemo oditno in ne zakrivamo nidesa. Kaj storijo tako tudi Hohenlo-hovci, ako si upajo. Slovenci podpiramo dunajsko vlado in njej prijazuo kandidate. Veleposestniki! Zadnjic' obraSamo se do Vas kot do moi, katerim je odloc'evati o bodoSem zastopniku gorilke dezele v drzavaeia zboru. Volile so kmeLke obcine, volila so mesta in trgi, volili so vsi kot zavedni dr-lavljani, kot mozje, ki poznajo volilno discipline, ki poznajo svoje potrebe in moze, M jih raorejo zasto-pati. Zdaj je vreta na Yas, veleposestniki vseh baiv in natodnostij, da dovrSite dobro delo, da castno sklenete volilni boj sedanje dobe. V sak veleposestnikbrezisjeine naj pride prav L©tovo pApdoji pcnedeljek a jimija v Gorico, d» se osebno udele^i volitvo. Lo kdor je zadrzan, naj poglje podpisano pooblastilo z isskaznico in glasovnico vrod opravem Sasu vitezu TonkIiju v Gp-rico. Y pooblaitilu naj bo prazen prostor za irae pooblaSfienea, ki se izpolni so le na dan volitve, Slovenski posestuiki in vsi, ki hoLete poStonoga kandidata v vsakem oziru, zberito se imenovani dan ob 8, uri zajutra v pisarni viteza T o n k li j a, kjer se Tarn pove, kar bo treba, in se koncno in stalno dogovorite. Ob 10, uri zaSne volitev v dezelni dvorani; tisti ias naj bodo u2e vsi volilci pripmvljeni na svojem mestu ter naj se natanko drzijo discipline in re-da, ki se jim naznani in ki si ga u^e prej sestavijo med seboj. Po volitvi sme sicer vsakdo iti iz dvorane, ali domov ne sme takrat nikdo iti, ampak ostati mora v mestu, dokler ne bo volitev konwum, da bo vsakdo bitro pripravljen, ako bo potrebna ozja volitev. Ob 1 uri bo prva volitev konStuia in so ho-§tejejo glasovi. Takrat naj prido vsakdo spet na vo-lille, da bo pricujoti, ko bo -nzglani izid volitvo, in da bo koj pripravljen, ako bo treba drugiS voliti. Ha voliioi bodo rodolj-abi, ki povejo potrebne rcci. Kikdo naj no sprejema nikakih novie o izidu volitve in o volilnih reiJeh, ko lo od zanesljivih ro-doljnbov. Kdor hoee vedeti kaj prav za trdno, pra-la uaj viteza Tonklija, k'tisti dan ne bo manj-ka), ali pa druzc zanosljivo narodne mo^e. Kojaki, borba bo silna, ali zmaga bo na naSi strani, ako se vsi udelozite volitve, ako bote sloLno glasovali za grofa A11 e m 8 a, ako bote vztrajni do konca, ce tudi bo potrebna druga, to je ozja volitev. Itojaki, veleposestniki, caka Vas te^ka, a vazna naloga; pa ne ustraSite se je. Vsakdo naj dela po svoji inofii, posestnik in neposestnik, in zmaga bo nasa. Nasprotniki se krhajo; ako se ne zdruzijo zad-nji trenotek, pr .]»adejo gotovo. Vender ni treba ve-rovati nobeni vea^, ki bi se razSirjevala, da ta ali oni kandidat se je od^ovedal kandidaturi, kajti take vesti sidle se bodo f ttno zato, da bi se voliioi begali in da bi med tem nuprotniki lovili. „Sloga" naj se oMvi S Krasa, 2. junija 1885. Castno in srecno izvrSila se je volitev v kmed-kih ob&nah 29. maja t. L vsled lepe volilne discipline, ki jo bila med volilci. Zie zdaj pa moramo skrbeti, da se disciplina, ki je neobhodno potrebna pri vseh razlicmb. volitvah in tudi drugafie pri reSevanji narodnih praSanj, na Go-riikem prav trdno ukorenini. Nekak centralni volilni odbor je zdaj pri nas na Gori§kem odbor flSlogeK; nikakor se pa ta odbor ne more primerjati central-nemu volilnemu odboru na Kranjskem za casa Blei-weisa. Isti odbor, pod vodstvom slavnega prvaka, bil je pravi odmev vsega razumni§tva slovenskega in za-vednega slovenskega ljudstva. Kdor ni delal v smislu in sporazumljenji z onim odborom, ni stal pod na-rodno zastavo ; 6e je posameznik hotel delati na svojo roko, in se je pri tem Se tako zelo zavijal v narodni plasL, izkljucea je bil iz narodtiega tabora, imenovan je bil crai kandidat. ^alibog, da se je tudi na Kranjskem marsikaj predruga&lo. Oiiviti se mora politicno druatvo nSloga8 toko, da bode imelo ude po vsem Gorilkem, kterega drust-va odbor bo pra\i zastop razlicnih stanov, razlidnih mnenj zavednih gori§kih Sloveacev. V3i udje politi6-nega drustva ne morejo priti v Gorico k zborovanju. Lahko se pa snidejo doma in volijo svojega poobla-§6enca k zboru, kjer naj govori in voli v njih imenu in smislu. Tako voljen odbor mora biti merodajen, nihfie ne more potem reci, zakaj bi moral voliti re 7-no mo^a, kterega je drrHvo rSlo^ia postavilo, ali pa, kdo je dal druatvu pravi'- postaviti kandidata ali odloforati v drugih narodnih praianjih. Veiikokrat se elisi oacelo: volilci naj si sami «b«ro kandidata- To ui po faem raanjgno, JLe tokmk bodo pametno delali, 6q si izberejo poslanoa v ipo-razumljenji z voditelji naroda. Ni dovolj, da je moi, kterega hoiSemo voliti, pri nas priljubljon; imatl mora tudi druge potrobne lastnosti, o kfttorlh velikokrat ne moroino soditi, ker nobenoga ne poznamo vbo-BtraiiBko in vse razmere nam niso zmirom znane, in to se iz razlicnih uzrokov tudi v oasopisih ne more vselej objaviti. Enako se godi tudi v narodnih in gmotnih vpraianjih. Vofikrat se misli in govori, da bi bilo eno ali drugo lahko drugaoe nogo jo. 06ita se aaalu^nint modern malomarnost, ve5krat tudi tarn, kjer ne ro* ulu'/ajo. Poiteni ljudje izgubo zaupanje; njih opravifibo ne pridejo do uses vseh. ker so najrajse sliSi sarao ona stran zvona. Tako jo tudi mogodo Ijudstvo brflz vse tozavo nahujskati in zbegati. Vojaki broz vojiko-vodij zapuste svoja bandora v prvi novarnoitl; caiH-Savsi novHofiao vest razprfio se na vuo strani. Dobro urojena vojska ostane in ne ssapmtl svoj in zaetav. Tako jo % natodi. Dobro urojen narod jo vitrajen, pre* maga tozavo, bojuje se hrabro s tcdnlm upanjera v zmago, kor zaupa svojim voditeljem. Ijudstvo, ki je eobi pripuifieao, tava kakor Sreda ovac; tudi de se bojuje, stori to brie veselia in broz nado. Le tak narod se more povzdigniti in dospeti do duSovnega in gmotnoga blagostanja, ki se ddi avojih voditeljev, kakor se driyo udje glave. Voditelji so pa po naiavnem potu isti, ki so so 4e ea narod borili, kt imajo zmoznost za to in ktorim je io izkazal svoje zaupanjo. Tudi pri nas ne GoriSkom imamo ie dovolj takih moi, ki imajo kreposti dovolj, „da, kar sklene um, v djanji njih pogum skaie brez slabosti". Organizujmo se, bile bo kril&te besede ranjke-ga Jurdi^a. S kakim veseljem stopali so Slovenci pod Bleiweisovim vodstvom na volilno bojiSce P kakim pogumom so so bojevali za narodne pravice ? Organizujmo Be tudi pri nas na Gdriskem. Delo Se davno ni koncano. PriSetek je komaj storjen. Ce pa hode-mo delovati, mora veljati disciplina. V mo2nem in dobro vrejenem drustva dobe delovanje lahko. Zato naj rodoljubi skrbe, de se politico druitvo ^Sloea* oiivi; vci zavedni Slovenci naj vstrpijo, njegov odbor naj bo odmev in zastopnik slovenskega naroda na Gori-§kem, njegove izjave merodajne, njegove rassodbe ijvifija m zadnja inStanoa v narodnih vpraianjih za is Slovence. mmmmmmmmmmmam Dopisi V GoriGI, 4.junija.— Dovolimi, draga BSo«a% da sporo&m po tvojih predalih visokemu c. k. prav nemu ministerstvu dogodbo, ki bo gotovo zanimala vzvisenega gospoda ministra dr. Praiaka in deloma tudi Njegovo vzvisenost gospoda predsednika mini-sterskega aveta, grofa Taaffeja, ki se gotovo leahima za miSIjenje, katero se razodeva v kakem kraji o narodnostih, katerim bi on rad pomagal, kakor trdijo njegovi prijatelji, do zmage. Pozoriace je velika dvorana pri o. k. mestni odreljeni sodniji v Gorid. Dejanjo vrSi se t aredo, 3. junija 1885 predpoludne. Narokom predseduje c. k. sodnijski tajnik Spongia. V dvorini je ve$ odvetuikov, pisarjev, toLnikov, toiencev, okolo 40 oseb. Predatavi se sodniku Franc Per Sid, 0. k. vo-jaski duhovnik v pokoji, 80 letni star6ok, - ki stoji- z eno nogo uze v grobu. Predsednik nagOVori gospoda v italijanskem jeziku. Gospod se jecljaje izgOvarja, da ne ume italijanski. Na to predsednik g. Spongia: „Se non parle l'italiano, non 6 mia colpa, ma vostra; dovevi imparare l'italianoK. (Ako ne govorite italijanski, ni to moja krivda, ampak Vasa; imeli ste se uditi italijanski.) 9Bon dettou (dobro redeno), odgo-vori na to dr. Venuti ter se namuzne in nasraehae a drugimi tovariSi, ki so bili okolo njega. Gospod tajnik je govoril navedeue besede a povzdigaenim glasorn^ kakor bi se hotel pobahati Se svojim poeomom. Sta* [ospoda jo pa ta nagovor tako unifil, dft ta ve> b3 jetoliko usmiljenega area, f»j;i^dLLL v nemSkem jeziku, kaj mu *«»«"* **$? Si galcta sluzil P^svitlega cesaqa kot vojaski uasn SUr pac se ni nadejal, da v svoji starosti.bojrtijai Sk od^Tor od moia, ki sodi pravde v «w»JJ ^J3. Navzoci. ki so umeli to besedewo »ogh n^uditi se, da v proatorih, ki so posvecem pravic, semore kaj takega" sliiati. Debelo so se P**LL Bike, ki .o «¦ ta F*» *^» *L¦» p5S h Tain Jeretica k.cmarja, W^J"^J^!lLL Podgore, Vmceuc*Fa^elai«Mirna. uie iraenovane ga dr. Tin<^ja in & bo treba, ie ^ruge. * Zdaj w ne bote cudili, »ko vam povem, da u|e Uwako iXo ae J. neki g. SemoliS ^RUfC t .Edinoati ¦ da ga je omenjem g08Pods180d1n*7a.,. JesS hotel gWrM alovenski, »f" " b^fc Si-TCteri ho fetto troppo pooa metenda per parlar «^X??« Wh« natneato d^ w ^V^loltallaneV "(Danes aem premalo jjftnrf, L bi «toril alovenaki; ako so vam id, govorrte filflnSi) - Sploh Je «iano, da.to gospodk. ,ma veliko ae Slovenci opraviti, ponavlja dokaj radI pre kraane besede: „Non la mi Ta &^*^L Knwa*. (Mi ne gre dol ta prokleti jezik.) — l »»ˇ STje wano, da c. k. aodnijski tajnik Spongia jTJr preiskondni aodnikmnogokrat daV«-* PJ; polno napacne reei r zapismk, katere so IjudjeVn jrrnih obronavah taj»i. PraSam, zakaj ao pri prvem Stnji dmga8e govorili, odgovor li so: nism.go-ToriliSugao?, ampak aodnik ™ m ^m^ fce so dokaaali, kako da jib je slabo umel in vsled tega dRb°Dr! ttdl je radi takih dogodkov stavljal in-terpelacije vprejinjih deielnih zborib, a brez; uspcha tlTii morda to uapeh dotienh interpelac.j, da je «wa emenjeni g. SpoigJatako afe strankami, b iWe-je praviee pri e. k. aodniji. V GradiiJi, 30 maja. — Iz brzojavnega porosis poizvedfdi ate izifl tukajSnje volitve, ki je bila srecna in caatna za konservativno stran, a nesrefiua in uwlo cestna za nasprotno straflko. NajneLastiiej§e za nasprotno straoko je pa to, d» se nt znala pre-tnagotati in da nt mogla svoje nejevulje zadusiti v Bvojem srei. Ce ae je pred volitvijo nedostojno vedla proti koDservativncmu kandidatn, naj bi se bila vedla dostojoo vsaj po volitvi pioti njegovim volilcem. Toda niti tega ni umela, kakor spoznate iz tega, kar povem. Neki slovenski volilec, preS. gospod 2upuik bi-ljanski, prileten in casti vredeu moz, imel je svojega kooja, a katerim se je bil piipeljal na voli§5e, v tu-kajSnji gostilni. Eo je bil opravil potrebna dela pri svojem neCaku, cesarskem uradnikn, §el je v gostiino, da bi Ttdel, alt je konj pripravljen za odbod. Pri te.j priliki gre Y prvo nadstropje doticae gostilne, da bi §el na straniSce. V sobi prvega nadstropja bili so zbrani gorigki prijatelji propadlega kandidata z dru-gimi somiSljeniki. Ko se prikaze dnhoven pred sobo, v kateri je bila zbrana p-' kozarci vioa oznafiena go-spoda, zasligijo se sramo.ivne besede na dnhovnika, ki si je npal glasovati po svoji v Pod imeaom ttTropinarM nam je neki drug sloren- riti piwUetj znaa. D* ai kdo slav&<3jfeg& piaatcljs ime pripi- . »}e, bilo Je ˇ slnvenstdh caairikih uie motno giajmo. Toraj juj bl seoai Tropiaar, rajjK podpiural; nP«epd9troi>iiuirlt *i» «Tro^iaar M-m rii. pdwktii topi*. Fi*. osebe, naj aluzijo ie sledece vrstice, resniei na ljubo v stvarna pojasnilo in v popravek dopisa v wEdino-stitt It. 42. Pr?ie. 5ase aBralno drustvo" se nikakor ni Bskrivaja osnovalo nmrediio, kakor seje g. A. S. Teoplnarju od tukaj objaviti poljubilo v nEd.8 st.42.ampak javno, ocitno, rekelbipred vsem svetom.— Dokaz. Vze spoeetoi poziv, da ae „Br. dr.B 03nuje, bil je v ^Soci* toraj v javnem sloyenskem casopisu naznanjev. In potem. ko ta glas ni bil sa mo glas upijoSega v puscavi, ko se je osnovalni od-bot scstavil, in ko so bila drustvena pravila od vi-soke vlade potijena, se jo zopet tndi to objavilo z vabilom, naj se le bitro, kdor boce ud bitit oglasi pri naznanjeuem odbom, kateri vsacega 9poitcnjaka* rad sprejme. To je bilo v nSociB in .Id.8 objav-Ijeno in zato ne more se s Pseudotropinarjem reci, da ,narod za to ni vedcl". § 4. drustvenih pravil se glasi: wKdor hoce druatvenik postati, naj ttaznani nstmeno ali pismeno svojo zeljo odboru. tidhor ima potem oblast doticni-ka vsprejeti ali zavrnitu In za to ni nikomur odgo-voren*.—Tega pravila se je odbor vedno dtzal, se ga drzi in ae ga mora dirzati, dokler to draltvo ob-stoji. Po st.ivi mcaeSnem obstanku „Bralnega dra§tvatt pa se se ni pripetilo, da bi bil odbor kakega uda zavernil z ozirom na to, ali je doticnik kraet ali gospod. Celih „korporacij* ali posebnih Bkljubevtt z raznimi predpravicami in skoro nemogocimi zahteva-mi niti odbor niti obeni zbor ni mogel sprejeti, in to tim manj, ker se niti imena dotienih oseb hotd ali nehotc niso podlozila. Govorilo so je pa &p!oli, da dru^tvo ne sprejme nekaterili osebr katere so bile javno kot nemirne, prepirljive itd. znane, ker „Br. dr." houe v miru zi-veti in potrebuje dela ne pa razpora. Toda ali „vse ali nobonega", saj se celo v Bcer-| kvi so dobri in hudobni kristjanje", tako je g. §. A. zagovarjal one osebe pri obenem zboru ter rekel, da se mora tndi takim dati priioznost, da Be poboljsajo itd. Tacega mnenja pa niso bili niti od-borniki niti dragi druSfcveniki wBralnega druStva", ker za take osebe so drugi zavodi inne JEtadr." v pobolj§anje.—Tsleof tega delalo se je na to, da se je drogo druitvo osnovalo. Pa naj bi tudi bilo. Udje „Bralnega druStva" mu niso nasprotovalir ampak ae podpirali so je, dokler jib. niso zaceli nekateri izmed one strani ustme-no pred ljudstvom Spiiti z „neniearjitt, nenarodoim drustvom itd, ter po casopisih pikati naie ude, kakor da dru§tvo ima v sebi tuje zmesi, dase sramnje kmeckih snken itd.—Ob kratkem redeno, SrviSek za-5el je grizeti cvetico Bloge in edinoati; treba ga je bilo poiskati, ali pa vsaj opozoriti odbornike t j. va-rnbe drastev na filoksero, da se huj§a §koda ne na-redi. Zatoraj je dopisnik v „Soel* §t. 19., ko je g. D. Gbi§parja z resnicnimi dokazi vzel v obrambo, hotel le namigniti, kje da je crv se prikazal, in da naj bodo toraj pxevidni vsaj tisti, katerim je za mir in edinost. Tudi crvtcek spoznal je ta migljej zadefe je bil, zaeei se zvijati, skrivati in braniti na vse strani ker mu gre za kozo. Drugid. Miru in edinosti toraj ne kali nase „Bralno druitvo*, katero zivi izgledno mirno, niti prosto ljudstvo, ki je nedolXno, a kaliti ga je zacel neki erv v nJurji* in v BEdinosti". To naj zadostuje. Na diage osebne napade ne odgovarjam; le to Vam povem, da po nedoUnem zbadateneko oaebo, katero braniti nisem pooblas^en, torej molcim. To pa, g. Tropinar, Yam moram aploino vender le opomniti. Nikar se prevec „crnej suknji* ne posmehujte in ne mabajte vedno v svojib dopisih po nji, ee tudi Vam je vedno v nposmeb", saj veate, da ste prav tudi Vi pod crno suknjo pribezali, da ste ffLiroa spravili v varno zatisje. Pribezali ste pod tisto crnjo suknjo, katera je bila pred §e malo leti, prav tako flnemlkutarskaB innenarodnav VaSih o^eh, kakor je zdaj Vara na§e sBralno drastvo". AH storili ste zdaj ta korak naj br2ezato, ker ste dubro vedeli, da ce sami druitvo osnujete, ostanete na ce-dilu tudi pri prostem ljudstvu. Toraj imejte g. Tropinar, venderle nekoliko spostovanja do ffcruih su-ken}* vsaj na zunaj, eeYam je res tudi za cerkve-no in narodno petje in ce nocete svojib naprosenib gojiteljev spraviti v zadrego, ki so iz najboljsih na-menov stopili v Vaie druitvo ter sprejeii njegovo pokroviteljstvo. Se samim javnim moSnim povdarja* njem, da wtiri8 se ni bati propada, ces da se vie 22 let vzdrzuje itd., ie ni obstanek zagotovljen, ker prvotnih 80 udov bote prihodnji mesee teJko vee" iteli, ce tudi bi Vaa „Cikorjaiev" gorecnoat naudu-iila. BBralno druitvo" se nikomur ne vsiluje, je pa vsaeemu odprto, od kogar se po cloveiki more sodi-ti, da ne bo delai prepirov in sramote druitvu. Na-men druitvu je posebno izralen v besedab: „Bralno druitvo". Na stavljeno prasanje, kako, da se mi-sli v druitvu tudi pet^e gojiti, je predsednik rekel: „ako se bodo naile pevske moci med druitveui-ki a pevovodjo, se bo tudi petje gojilo; da pa to ni m-obhodno potrebno, t. j. tako, da bi brez te* ga druitvo ne moglo obstati". Zelja je gotovo vseh udov, da bi se tudi tctjo gojilo. Xudiae je Imelvze pred oWwx zboxm pevski zbor oanoiati, a nekate- ri pevci so se skujali in niso boteli k prvi vaji priti; rajsi so mimo v tisti hist pri g. pri kozarci sedeli; in takrat so se menda ravno pevci goaposkib sukenj sramovali, kali ?— To naj sluzi zdaj v resni6no pojasuilo, in s tem bo od nase strani vsaka polemika znasprotni-ki pretrgana. Fisite svobodno, kar koli hocete, mi Vam ne bomo vec odgovarjali, ker vemo, daono agrozdje, katero ose pikajo, ni najaIabse.K~ Komeil, dne 1. junija. — "Draga mi ^So2a", do-voli mi mali prostorcek, da se oglasira na clanek iz Teiikega Dola na Kiasu, ki se nahaja v zadnji Stev. 22. wSo6e", in da poklieem piaatelja g. .To2, Trobec-a, zupana, na odgovor, zakaj in kako si dovoljuje v zgorej navedenem clanku hudo napadati in skmniti mojo 6a«t, 2ei, da bi bil jaz vsilil Velikodolskira ob-einarjem neki nov davek. Kako in na kak nalin more g. Xupan oni da-vek — dva voza div za kurjavo, katera je dolzna cerkvena obSina Veliki Dol vsako leto s&upniku-de-kanu v Komau odtajtevati — imenovati nov davek, ki bi ga bil ni dolgo od tega vpeljal ali vsilil seda-oji zupuik I. Doliak, medtem ko bi moralo biti znano g. Supanu, kaj se nahaja v aihivu obcinskega urada, v slu^aji, da se derzl v pravem redu? Naj se g. zupan potrudi in najde dopis ,poja-snenje" ^upanstva v Volikem Dolu z dne 26. aprila 1869, v kateretn ono zupanstvo na poziv slavn. c. k. okr. glavarstva v Sezani — ker stvar je bila 2e na tozbini poti — priznava in potrjuje, da je cerkvena obcina Velikodolska va^sortna odrajtvila odcajtovala g. dekanu v Komnu, med tem tudi dva voza drv vsako leto..,. Prav tako bi moralo biti znano onemu zupanu, da je vcleslav. c. k. namestniitvo v Trstu z, odlokom dne 25. maja 1870 it. 4')31[t. d. naznanilo in potrdilo, da one davscine v dotifini proinji navo-dene — med kterimi se nabaja tudi davicina ndva voza drv vsako leto"—no spadajo v zeinljiiko odvezo, ker niso bile o svojem casu za take Jnapovodane, torej morajo se ie dalje odrajtovati kakor poprej. Iz tega je dovolj ravzidno, da ni res, da bi bila zgore navedena davifiina Bnov davek", kakor ga g. zupan imenujo in javno razglaitije. Ker so so pa obciuarji Velikodolskt od onega casa, odkar neki prijatelj (?) tamkaj btva, zafioli vafcav-Ijati ne le temu tako zvanemu novemu davku temuS tudi drugim opraviceno obstojecim davicinam, siljen je bil poprejsnji prebeudar prefi. g. 2upnik-dekan Andr. Kocman ze leta 1869, kakor doticni tozbini akti svedo5ijo, nastopiti to^bino pot proti protivnikom Velikodolskim in to2bo gnati do najviije oblastnije, namrec do visokega c. k. ministerstva za bogo5astje in uk, katero z odlokom 20. julija 1873 St. 8878, po-terdivii odlok velesi. e. k. nameatniifcva v Trstu zj dne 16. nov. 1871 it. 10.713, vse zahteve g. zupnika-dekana v Komnu kot resnicne in pravicne spoznavav in priznava. Ker pa leta 1876 doali sedanji zupnik-dekan ni nasel v arhivu zadevnih toi&benih aktov in dotienih doloceb^ da bi svoje zahtevanje opravicil, moral je, ker po prijazni poti ni bilo mogofie navskri2nosti po-ravnati, tozbino postopati, torej kompetentne oblastnije na pomoc klicati, katere so ile pravifini stvari na roko. — G zupan pa ne ve ali noce vedeti, zakaj in na kaki podlagi. Ako bi bil g. zupan v arhivu obcinskega urada nekoliko bolj iznajden, bi bil gotovo iztaknil odlok slavn. c. k. okr. glavarstva v Sezani z due 8. febr. 1881 it. 1020, v katerem je bilo zapovedano zupan-stvn Velikodolskemu, da mora v 14 doeb razkazane zastanke zupniku v Komnu gotovo odrajtati, sicec se bode eksekutivno postopalo. — Prav tako ne more biti Supanu neznan odlok visok. c. k. ministerstva 14. julija 1881 it. 6888, v kterem je poterjen odlok:.slav, e. k. okr. glavarstva Sezanskega od 8. febr. 1881 it, 1020, kakor je bilo 2e leta 1873 vse spoznano nav cast in korist prebendarju v Komau. Poleg tega sodim kot potrebno opozoriti g. 2u> pana, je li pozabil, da je bit on in ie druga dva mo* za dne 16. marca 1883 pri meni, in so prosili, naj bi se svota zaatankov glede drv, znaiajoSa 50 gl., nekaj znizala, kar se je tudi dovolilo in se je svota na 35. gl. znizala, ter da se je na racun te svote od slavn. c. k. okr. glavarstva v SeJani 28 gl. 50 kr. resnidno prejelo. ostali znesek pa se vedno caka na odrajtanje, Tudi hoce g. zupnn pod svojo odgovornostjo kot zvesti dnbvljan dokazati in 6e je treba s sto pricami,. ktcre tudi prisezejo, da obcina Veliki Dol ni nikolt drv dajala. Dobro I le naprej zupan! Kako je pa to, dragi zupaa! da ona dva moza, ki sta bila, kakor agorej receno, dne 16. marca 188$ pri meni, sta vprieo Vas trdila, da so se znana drva vsejej odrajtovala, ie le potem ko je priiel k nam sedanji..... — tako sta rekla raoza — ae ne odrajtuje, ker je ljudstvu zapeljal, da se odrajtovanju ustavlja. Prav tako se nooe g. zupan spomniti, da je on, kakor v svojem dopisu dne 5. dec. 1883 it. 325 spo-rocuje, doposlal dne 12. dee. 1883 itiri vozove drv kot odrajtvo za leto 1882 in 1883. O tej priloinostt ao vozniki z veseljem m izrazili, da je vender enkrat prislo vse na eist^ kakor je bil© v popiejiDJihcaaih. M W0 to naj g. joivl Irobw — iojjatt— «dr gcvori ali javno preklice, kar je v svojera neresnic'-nem'dopisu trobil in trdil, sicer se po 14 dnevnem preteku pri velesl. c. k. okrossni sodniji kot sodniji v tiskarnih stvareli na odgovor poklice. J. Doliak, zupnik-dekan. 8 Krasa, 1. junija. — Slava Krasevcem! 65 volilcev stejeta komenski in se&anski pkraj. Ne cnega ni manjkalo. Komisiji prcdsedoval je g, dekan Doljak. Vsr so- glasovali za g. dr. Tonklija, kteremu so ze-pred 2 letoma odposlali 2 zaupnici, v katerih so se ze takrat izrazili, da se vjemajo z njegovim postopa- ] njem v drzavnem zboru. To izvolitev tern radostneje pozdravljarao, ker je bil kandidat poliricnega druStva „Sloga" enoglasno voljen in to prvikrat, od kar ima-mo direktne volitve v drzavni zbor. Pr»*d mesecem duij bili buio preverjeni, da bodo vsi volilci euega kandidata volili. Zadnje dni pa, ko smo dobiii v roko od odkritosrenega rodoljuba spisano in razposlano knjizlco, dvomili smo zo in se bali, da ljulkino seme pozene naglo kal in sad. Ta strah je bil toliko bolj opravicen in rodo-ljubom je bilo tieba biti toliko bolj opreznim, ker je t omenjeni bro§uri marsikaj resnicnega. Tudi smo le taki, da pregreike na svojem bljiznjem takoj zapa« zimo, njegovo prednosti, sposobnosti in zasluge se nam pa ne stavljajo pred oci. Slisali smo vse, kar dr. Tonkli ni storil; Suli pa nismo, kaj in koliko je dolal. Pa zdaj ni cas in tudi ni sila opravieovati de-lovanjo nailega drzavnega poslanca. Gotovo stori to sam. Lo toliko bodi re6eno, da bi slovenski volilci delali v svojo Skodo in v svojo necast, fie ne bi volili „Sloginega" kandidata. V svojo Skodo, ker le od tacega poslanca Bine-mo prieakovati, da kaj pridobi svojim volileem, ki je dovolj izveden v politicaih in parlamentarnih zadevali, da ve, kako se v sedanjib razmerali lahko kaj do-seze, in ki je tudi zasluzen, da se na njegove zahte-ve mora ozir jemati. Storili bi pa to tudi v svojo necast, ker necaslno je, brez pravega uzroka na enkrat predrugaeiti svoje mnenje. Prepiicani pa smo, da g. dr. Tonkli, ki je javno izrekel, da mu ni nifi bolj pri srei nogo cast in napredek naroda, vse stori, kar more hasniti ljudstvu, katero zastopa, in da prepusti tirtte siuibe (Irugim, kteiih dolzuosti bi radi drzavnc-ga poslanatva ue mogel spolnovati. Tako je bilo tudi sploSao govorjeuje dno 29. maja v Sezani, to tudi f>ovod, da je bila volitev enoglasna. Zato slava vo-ileem. ker pokazali so s tern, da se znajo drlati vo-lilne discipline, ktera je prvi pogoj uarodnomu na-predku. ________ Politidni pregled. Se vedno obracajo na se vso pozornost dr-gavnozborske volitve; prostor nam ne dopus&a, da bi izid volitev v posameznih okrajih tukaj navedli, naj porofcamo samo, kako so se v obce in posebe v nasi blizini vrsile. Mesta in trgi na Kraujskeffi so voKH kandidate, katere je pripo-rofcal osrednji volilni odbor, le na Dolenjskem mora biti ozja volitev med grofom Margherijem in prof. Sukljejem, za katerega dela ves vladni aparat, okrajni glavarji in sodniki, profesorji in ucitelji, kaneelisti in beridi. In v o6igled takemu pritiskn in delovanju vladnih organov se §e dr-zne deMna vlada kranjska trditi, da Suklje ni vladni kandidat! Tako nekako bilo je 1. 1873 pri nas na Tolminskem. Stajerski Slovenci bodo imeli, kakor do zdaj, tri zastopnike, na Koro§- J kern pa je ostal edini slovenski kandidat prof. Einspieler za 7 glasov v mapjsini, voljen pa je minister Pino. Isterski Slovani bodo imeli zopet le ednega zastopnika, dosedanjega poslanca dr. Vitezica, ker Spincid je propal v kmeSkih ob-fcinah in dr. Mandic v mestni sknpini. Konser-vativni Nemci so do zdaj zgubili tri okraje, po ednega na Tirolskem, Stajerskem in Zgornjem Avstrijskem, kjer je v mestu Wels propal minister grot* Falkenhayn, a tudi zdruzcna nemska ' levica ima zabilje^iti marsikatero zgubo, njen kolovodja Herbst je v dveh okrajih na Ce§kem propal in je na to prevzel poslanstvo dunaj-skega mesta, §tiri dnnajska predmestja pa so volila demokrate in eno antisemita. Drugade nam dosedanje volitve niso donesle §e posebnih spre-memb, v kmeclrih ob6inah na Ceskem in Mo-ravskem sti 6e§ka in nemska stianka ostali v dosedanji poziciji, zato se tudi ne more se redi, kako lice bode imel prihodnji zbor, to bodo do-]o6ile volitve veleposestva; posebno po nekaterih pokrajinah — tudi dezelni glavar kranjski grof ihum je Mai r U) mkn pvseben ckJic dp veleposestnikov — trudi se vlada s pomofijo po-litidnih brezbarvnikov omogofiiti izvolitev kom-promisnih kandidatov. Dunajski uradni list objavlja imenovanje grofa Schonborna, §kofa v Budovicah, za nad-§kofa in metropolita v Pragi. Pari§ki uadskof in kardinal Guibert je u-govarjal proti pogrebu Viktorja Hugo v cerkvi sy. Genovefei;..jnjmster_muje_o^ovoril,_iuije_| s tern ugovorom prekoradil svoj delokrog in da v tej zadevi nima vladi dajati podukov. Nemiki cesar Viljem u^e dalje dasa boleha in nekateri listi so pisali, kakor da bi se njegovo ^ivljenje bli&ilo koncu, ali uradne novine oporekajo tern vznemirjajofiim vestim. Med Rusijo in Anglijo pride vendarle do porazuma; obe vladi sti povabili danskega kralja za razsoditelja o prepirnem vprasanji v Afga-nistanu. Na Spanjskem se je prikazala kolera in vlada je zaukazala mogocc previdnostne urodbe proti njenemu raz§irjanju. Domade in razne vesti, Telegram iz Ljubljanc; 8uMje 315, Margheri 310. — Volitev bo najbrze ovriena, ker za Sukljeja je glasovalo mnogo va§6anov, ki nimajo pravice glasovati s trgi pri volitvi v dr-2avni zbor. Milostljivi gospod knezonadfikof bo imel kanonidno vizitacijo in bo ob enem delil sakramenfc sv. b i r m c v naslediijih krajih; 14. junija v Bolei in v Cez-Socl, IB. v Logu, 10. v Sacl, 17, v Trenti, 18. na Serpenici in na Trnovem, 19. in 20. v Dre-Senoi, 21. v Koboridu, 22. v Starem Selu in v ICredu, 28. v Borjani, 24, poBveti ondaSnjo novo cerkev, 25. v Log&i, 26. v Breginji, 27. v Sudlu, 28. posveti ondalnjo novo oerkev, 29, v Koboridu, 30 na Iiivku, Duhovske zadeve. &g. Visintini Janez, kaplan v Fairi, imonovan jo oskrbnik ondarkje Sup-nije, kije razpisana do 1. julija, ProBilci naj napiieio pioSnje na velealavno c. k. namestnifitvo v Trstu, ki zastopa cerkvenega patrona (verski zalog), ier naj jih oddajo pri pre6. gkofijskem uradu v Gorici. Procesija sv. E. Telesa vrSila se jo prav lepo, udelczili so se je cesarski uradi, mestni Lupan, javni zavodi, vojastvo, meScanstvo in raznega ljudstva. Grajo zasiuzjjo le one mestne gospodicine, ki menijo, da pri taki veliki slovesnosti je treba tudi zupanu nckoliko kaditi. Slavnost naj se opravlja njemu v cast, kateremu je namenjena: Bogu in ne cloveku. Mestni zupan je popolnoma prepri6an, da gospodi5ne uciteljico so mu udaue in da ga spostujejo. Gotovo je, da niti ujemu ni vse6, da se privedejo otroei na tako mosto, kjer sole v zapreko prostega gibanja in nimajo drugega pomena. Volilci kmeckih obdiu na Goriikem dtiali so se izvrstno; celo nasprotniki jih spoitujejo, kajti taka disciplina izsiluje spoStovanje. Goiiiki velepo-sestmki, dopolnite {iastno delo, katero bo za6ele kme6-ke obLine. Iz 001 ice V Kormin in naeprotno dajejo se od 1. junija naprej vozni listi po znilani ceni, ki ve-ljajo za naprej in nazaj. Podporno dru§tvo za u6iteljske pripravnice ustanovilo se je v Gorici, da bo podpiralo kandidati-nje a hrano in stanovanji, kakor tudi s solakimi po-trebScinami. Drustvu predsednik je prof. Julij pi. Kleiamayer; v odboru so gg. profesorji: KurSen, Pras, Trojan§ek. Grof Latour, ki je nabiral pri veleposestnikih ! v Brdih. pooblastila za kneza Hohealoha, kakor pra- I vita preklica v danasujem listu, je moi one gospe, rojene baronice Bitter, sorodnice z visoko gospodo^v Gorici in v Trstu, ki je u2o pred leti ustanovila v lluzici zavod za katoliska dekleta, katerih nekatero so prestopile k Lutrovi veri. Cerkvena in Solska oblast v Gorici sti se inorali mnogo truditi, da je bil tisti njen zavod zaprt; a po uplivnih prijateljih na Dunaji in v Trstu je ob istem 6aau dobila dovoljenje za nov zavod pod pogoji, ki vsaj na zunaj zadostu- jejo dr^avni p03tavi. Sploh se protestantske hogate dru- 2ine jako gibljejo, da bi pripomogle Hohenlohu pri bododih volitvah do zmage. Kekdo teb gospodov sku- I sal je sreco v vipavski dolini, pa mu ni slo. Pribofi- nik bil mu je neki tigovec, rodom Sloveneo, ki je I obogatel in Le bogati od fcsloveacov. Italijansko-avstrijska meja na Goranjem I GoriSkem pregledovala se bo prihodnji teden, da so I kon^no uredf. Ali bo imela nasa drzava od te strani J kako l&M,l>i>W lM0} f wpdnar^djuiU j^»dlmb zalibog nismo prevefi sre5ni, posebno z Italijo ne. NaSi vrtnarji in sadjarji se moSno poto2ujejo, da jim je po carinski pogodbi promet z Italijo skoro nemo-god, medtem ko je promet Italije z naSimi de2elaM jako olajsau. Zakaj pa nasi vrtnarji takih pritoieb no zapi§ejo na papir in jih ne posljejo visokemu c. k, minis terstvu ali Jpa slavni c. k. obrtnijski in trgovin-ski kamori v Gorici. Zadnji zastop je bil voljen ne-davna in sicer tako, kakor so hoteli nTJnione" in Ritterji in oni, ki za Bitterji stojijo, toroj ni dvomiti, da se bo krepko potegoval za nase koristi. Domaiini, oglasite se, in pomagauo vam bo; ako le inoldite in le na tiliom med seboj tarnate in zdihujete, ni se 6uditi, da ostane vse pri starem. Dr2avnipoBlatteogorllkiliiiieavita moc. Ce se le rabija nekoliko dnit «l«jsajt> in preZenejo prar kmalu najtrdovraluiie 1(5-lodfine bolesti. Prar izTrstno vsfrezajo zo-per hemorojdeT proti boleznim na jetrth in na vranici, prod creresnim boleznim in proti glistam, pri 2enskilt mese^nih nadieatostib, zoper beli tokt bojast, zoper bitje sreater Listij» pokTarjeno kri. One ne pregznjajo saino oiaeujenih bolezni, arapak n&s obvarujejo tudi pred vsako baleznijo. Prodajejo se v vseli g^avnih lekamicah na sretaj za. naroCbe in posil'atvc pa edino v lekarntci Cristofolettt V Goricif v Trstu v Iekarmi C. Zanefefci in G. B. Bovis in t Jekarni Alia Madonna t Kormintt, Ena atekienica stane 30 novcev. Q Najvecja krojacnica v Gorici. pi vsakovrstnoga sukna tor gotovc obloke l§l za gospode vseli stanov 5 MARTINXI POVERAJ-: A ua IVavuiku W poleg kosarna • jT Nsnu'be si' hiti<> '•»; i !> ^:o nainovvjMin krcijj. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v EEQJACSICIIGMCIJH STEIHEHJA, ki je najvecja v Gorici, v katni se dobi v^ak fas na veliko izbiro narejena obleka po utiskvinjih ccuah: Fopolai Domlacanska, o'olski a gespsie oi 8 do 30 gl, » n decks „ i » IS » » n Mi n 3 n !0 n Mm pciahdanske suknje » raspode » 8 « 30 n Psalaiisiki eiki « » » 5 „ IS » Vrbu ti'tja bognta sralog.i vsakovrstne robe iz razttih tovaren \io naroCilu vslad mere, ki se iz-vrSi totno in bitro. Novo dosli dolniani najuovej^lega kroja or| 8 do 50 gl. za (gospc. yikki za gospe od 4 do 15 gld. po dr. 31 a 1 idi je odIo«'no najboljfie zdmrilo znper protitt ter ravmatizem, trgauje po udih, baScC'tue v krUi ter iivcih, otcklino, oii*i>nele ude iu kite itd.f malo fiasa io m rabi, pa initio po polnunt trgnnje, kar dokazuje obilno zahvaL Zahtova naj ho aa'mo „cvet zoper trgauje po dr. Jttalidi" » zraven stojedim znameiijero; 1 steklooic» 50 kr. _____ "91 Za&vala. "iw |ffjByMik» fek»ra»- t Good."