264. iterilkft. Ljubljana, soboto 16. novembra. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. I*hnj.t vnak dan .tvaciud. i m v.oit* j>: *)t>iinn. »i. « . ■• . i u o k " < •> * « iletoir .« celo leto Ihgni., :ip.-i it-tn s > jfl., M do.rt leta 4 gld. — Za . ■ U >*reu jvtfdiar.ja Jum sa oelo leto 13 prid.. « *oir£ letu 3 M, M kr., in en nnoioo t jjld. 10 kr 7a poftilJHnj« ta dom ae radona 10 kr. ta mr-a-i.-. 0 kr. M tatft k4a - /, r. >ttj< desrole toliko ,oc, kolikor pur.tnira isnaia. —Za goapode noitolje na ljuil.-.kih Aolah in za dijaka volja sniiara cena in tdcer '£ * t.jahh« 0 oa *o:n letu 2 flid. 60 kr. po polti projonian ta ietrt leta 3 tfld. — Za oznanila au plaot^o od ftat*m -.put) poiu-vrato S kr., ee ae aanilo ^rkrat liaka, 6 kr., *« ave c'vakrat in 4 kr. fte ao tri- ali večkrat tiitka. Dopisi na) se iuvolo trankuati. Rokopisi «e ne vračajo. T,-Hdn?stvr» |a v U blani v Fninc Koluiaiiovoj hiii I*. 3 „KlodaliSkn «u>ll»au. Opravniitvo, na katero naj ne blagovolijo poAiliHti naročnino, reklamacijo, oT.nunila, t. Ji adtlfnl«tratiwii' ,A' te v ,N»rodnl '»•km-ni" v Kol-nunovaj hiSi. Dr. Rieger o bodočnosti nas južnih Slovanov. V nedeljskem shodu češkega kluba je dr. Rieger govoril o okupaciji Ito.sne in tako le velezanimivo razvil svoje misli o bodočnosti Jugoslovanov: „Ako se p* sreči Avstriji v jugoslovanskih deželah ustvariti kulturni ceutruui, ki bi imel v vsem jugoslovanstvu razširjati izobruženje, pritegoval bi ta centru m še druge jugoslovanske dežele, ki nijso zdaj avstrijske, u:i so. Če ne pride do tega, naredil se bode zuuaj Avstrije tak centru m. Da bode združenje srbskega in hrvatskega naroda enkrat gotova stvar, to kaže naturni tek dogodkov. Kjer se bode oni centrom naredil, tam bode tudi težišče ali glavuo mesto vsega. Tak centi um je ali v Zagrebu ali v Dedgradu mogoč. Če hoče Avstrija to središče v Zagrebu ustvariti, ne »me svoji h jugoslovanski h dežel drobiti in deliti, dalje ne sme enega dela pod nemškim, enega dela pod magjarskitn gospodstvom puščali. Lu potem Če se bode iz j u gonlovaosk i h dežel enotna celota naredila, more biti iz njih životno telo, ki de luje na svojo okolico, sicer bodo njegovi razdrobljeni deli od vlače vam proč k središču zunaj Avstrije ležečemu. V tem oziru pa na Dunaj i nijso še euih mi-slij; ali videti je, da se taiu združenje jugoslovanskih dežel pripravlja. Mog-jari se pač trudijo ukrepljeuje jugoslovanskega Življa zabraniti. Ta pomen ima tudi odgovor Metek, Črtice o Vrazu. (lli v at.ski napimil Krnu IVlručid.) Pri izdavanju petega zvezka Vrazove zapuščine nabralo se je raznovrstnih, deloma spominov ua njega, deloma tudi duuušljevunj o ujeguvem pct>in. kcin delovauju. li.l je namen, vse to poviti v jedno kito, ali delo se je pretrgalo, ter se mora prepustiti komu drugemu, da mi m pokate njega, kakor je bil i sam po Bebi i v družbi vrstnikov m sodelavcev. Tuko se podaje tu nekoliko črtic, naj se ne i/gube, naj obnove spomin nu našega pesnika. /. h Vrazovega žir/jiaju. Rojen, ako ne v siromaštvu, vendar brez dovoljmgu Imetka za izuče vanje šol, poku. u je bo Vraz v Uraden, in tu snuje o pesui in pesništvu, naposled se loči od naukov, kateri BO tekli v tusta nerednem teku. Rad bi študiral tudi v BeČU in v l'ragi, ali teško da bi se bil pečal z umikom, ki ga imenujejo strokovnega. Kuko je bil zuiotljeu v tem, vidi se nuj bolje iz pisma njegovega najboljšega prijatelja hrvatskoj deputaciji v Pe^ti Ali to n i j še zadnja beseda, kise bo d ev tej stvari govorila. Moč dejanskih stvari, interesi državo in dinastije bodo reč So do tja prignali, da bodo okupirane dežele združeno z dni zimi jugoslovanskimi deželami v Av stri|i. Če pride do take združitve, imeli bodo od tega Jugoslovani s pomočjo Avstrije dobiček; čo se pa to ne zgodi, bodo zopet le Jugoslovani dobiček imeli in ne Avstrija .... Stvari V jugoslovanskih deželah, za katero zdaj gr«?, pa Se nikakor nijso od točene. Orijentalno vprašanje še nij končano, temuč je Se le prvi akt to velike drame odigran. V e n d a r j e u g o d n o o b r n i 1 o 8 e z a Jugoslovaustvo in z u vse Slova n -stvo, in se bode pri daljšem razvijanji ori-jeutalnega vprašanja vedno ugodneje kazalo." Heči se mora, da češke »trunke prvi vodja jako ugodno in za nas ntočnotolaž l j i v o sodi, ter prorokuje o našej prihodnjosti. Pravimo: o na še j prihodnjosti. Kajti tudi tni Slovenci, vsi, kolikor nas je v cele j Sloveniji, štejemo se in hočemo šteti biti k Jugoslovuustvu, s katerim se hočemo pod Av stiijo v jedno celoto združiti. Na to gre in meri vse naše delovanju v poslednjej vrsti, kajti mi znamo, da le tako si moremo ohraniti svoj narodni slovanski kurakter. Znamenj, da na Dunaji uže mislijo na to, da bi južuo Slovanstvo združili in mu pravični bdi, mi sami še pač ne vidimo. Možuo je, da se to od daleč drugače opazuje. Če bi se hotele prikazni pri Dolinskem taboru in Kočevarja, kateri ga (12. jamarja 18.14) prav kura: „Ne znintrto mi, kaj i vas opomenim, da i vi se nekaj vučite, kaj de vum kruha doneslo. Človek more jeden stanoviti stališ Imeti, te zna za svoje dom« rodce mnogo sto riti itd." Takov jo bil Kotevar. (Jn se je izučil zdravuištva, ter je na spodnjem &ta-jeijii s prakso začel tudi bvoj apostolat, kakor ga sum imenuje, širi Ilirstvo, a pomaga tudi prijatelju pesniku, kateri nema toliko moči, da si išče kruha po navadnem potu. Nahaja se koncept iz tistega časa, kder v nemškem je/.iku nekoga prosi za mesto v kukej kancel.ji na kmetih, da bi poleg tega privatno tudi jiruva (juh) študiral, ter bi se rad pri tem učil ono, česar je privatnemu uradniku treba. Pri tem priznava, da s te strani njegova svojstva baš nijso briljantne, ali prizadeval si bode udovrSitl se, zua popolno slovenski, razumeva se nekoliko v ekonomijo. Na Um istem listu pu zapisani so verzi iz Homerove Odiseje Vili. 479 si., kder se govori, da je pri vseh ljudeh na zemlji pevce doletela čast iu poštovanje, kajti jih je Muza pesen naučilu, katerej se je priljubil rud pevcev itd. Ali je pretegnolo pesništvo, ter na- na Goriškem za take dokaze jemati, zdi se nam to vse še premalo, ki nikakor ne odvaga proti v ne ga prizadevanja. Sicer pa priporočamo to Uiegrovo sodbo o bodočnosti južnega Slovanstva in o pomenu okupacijo Posne vsem onim, ki so se bali tega zasedenja, češ, da nij nam na korist, temuč Magjarstvu. Mi se skladamo v tem, da za južno slovansko in našo daljno bodočnost jo okupacija na vsak način koristna, popolnem z Iiiegrom, in smo podobno misel uže za po redom izrekli. Sicer je pa tudi jedno iz tega Hiegrovega govora konstatirati. On želi, da se južno slovansko vprašanje reši v avstrijskem dubu in v korist avstrijske dinastije. To naj bi si v šji krogi zapomnili. Zapomnili naj bi si pa tudi oni, kuj jim 1 lieger prorokuje, če ne bodo poslušali njegovega sveta, ki je tudi svet vseh pravih Avstrijcev. Ali o tem v naših tiskovnih razmerah nij varno dalje govoriti. Vspehi Nemčije in Rusije. Iz slovenskega Štajerja 8. nov. [Uv. dop.} Po berliuskej pogodbi so celo čestilci kneza Dismarka v njegovo nezmotljivost po n 'koliko dvomiti začeli. Pozn jši zgodovinarji menda bodo ne toliko njegovo modrost kakor srečo občudovali, katera ga je spremljala. V m ručne j bodočnosti so za Nemčijo morda še celo britke ure pripravljene. — Kakor znano, meri od davnuj ruska politika napram orijentu. Znano je tudi, da so Kusi večkrat od Avstrije bili zadržani, ondi napre- meujene pismo ni odpravljeno nij, ali pa profanoga mesta nij dobil, ter je tudi po sili ostal zvest Mu/am. Pesniška njegova struna pokazuje se po sebno v njegovem obnašanju do prijateljev. Onih, kateri so krotki, prijetna, se z nežnostjo, Bkoro žensko, n. pr. Sreznjevskega Kadar se numeri na upornega, gospod Ij i vega, uže je razžaljena pesniška čutljivost, in nij je več sprave. Za primer bodi Gaj. Ustrežljiv je in ul,u len. Literarnega korespondenta Saf;.nka, Palackega in druge vabi Dragotin Kušlan (4 januarja 1845) v Karlevec, da jih pride učit kolo, ali ako ne si!ni, da koga pošlje. Potni stroški bodo mu se plačali, a bode tudi nastanjen. — Nij bilo časa poiskati, je li književni prijatelj tolikih odličnih pisateljev šel učit kolo karlovske rodoljube in rodoljubke, ali karakteristično je uže to, ka Kušlan ni ue dvomi, da Vraz ne bi izpolnil te želje, samo ako bi mogel. Tako slabi v nejednakom boju ne gizdajo se z nijednim poslom koristnim Ilirstvu Znanost Vrazova bila je proti temu, kar se denes zahteva, dosta nepopolna, bolj je šla v širiuo nego v globino. Poznavanje tujih je- đovati. Ruska je leta 1849 Se jedenkrat poskusila Bi avstrijsko prijateljstvo trajno pridobiti, ali brezuspešno, kakor nam leto 1854 kaže. Tega kriv je bil Bonaparte, ki nij mi roval, da bi Rusiji ono poplačal, kar bo Fran cozi v začetku tega stoletja od Rusov dobili. Torej je Rusija, ako Se Anglijo v pošte v jem Ijemo, več glavnih Bovražnikov ob jednem imela. Fosamne poraziti, bilo je treba izvršitelja. Pač je bilo sredstvo, v to svrho Nemčije poslužiti se, za Rusijo m koliko nevarno. A.U dostikrat smo primorani, stvar tako vzeti, kakor je. Cirju se do tiste dobo Nemci nijso toliko nevarni zdeli, vzlasti, ker sta si ruski in nemški dvor v Borolnosti. — D^bro. ltu-Bija je pustili Frusiji 'eta 1866 nad Avstrijo pasti, da bi pa le-ti zmagali, došli so nad Avstrijo tudi So Italijani. Mi znamo ruski izrek: „da v ruskej zvezi bi Avstrija še dan denes svoje nekdanje italijanske provincije imela v lasti". Pač pa napram Franco-skej je Prusija pres'aba bila. K temu je trebalo nemškega jedinstva. To knez Bismark z ruskim dovoljenjem doseže, in celo liano veraosko, katero je v sorodstvu z ruskim dvorom, ne da bi ta dvor kaj ugovarjal, s Bilo v nemško zvezo utelesi. — Dojde fran cosko - nemška vojna. Knez Bismark pridobil si je slave. Ali na vrat Nemčije na-vesil je neizprosljivega sovražnika, Francijo, kajti zadnja ne gleda od teh dob, kakor je poprej, kako bi Rusiji, temuč samo, kako bi Nemčiji škodovala. Glavni vspehi Bismarkovi bo torej zmaga nad dvema državama, ter zje-dinjenje Nemčije. Da pa mu je k tem zrna gam tudi ruski car pomagal, je gotovo, kajti mi znamo, kako mu je hrbet kril. Ako bi bila leta 1854 Avstrija na ruskej strani stala, bila bi Nemčija navzlic dobrej volji Rismarka še dan denes na tem mestu, kjer je bila pred 1804. letom. Torej je Rusija drugega glavnega Bovražnika Napoleona pobila, ter zadnjega, Anglijo, valjda Rama prevzame skoro. V teh potezah omenili smo ravno tudi politiko kneza Gorčakovega, ali v vse drugače težkem stanju je ovi. Videli smo v letu 1855. od petih evropskih držav vso vojno moč v boji proti ruskim težnjam, ter Napoleon bil je hitro leta 1872. pri rokah na Poljskem zoper Ruse intrigirajoč. Knez Gorčakov pa je uže tudi opazovati začel, da ne bi Bismarkovo drevje do neba prirastlo, kajti nij pripustil, da bi ta Francijo leta I874.it enkrat po polnem uničil, ter tako Nemčiji roke od vezal. StraSno pa je Evropa te tri leta moči na penjala. Indijska vojoh, angleški milijoni, vse jej je na razpolaganje stalo, Rusiji Škodovati. Ali zamAn, ona ima vspeh za vspehom zaznamovati. Kakor rečeno po 1. 1855 gledal je knez G irčakov, kako bi Evropo razdvojil, kar sa mu je pa tudi mojstersko posrečilo. Nemško prijateljstvo nij neprecenljive vrednosti, to so v novejfiem času Rusi skusili, ali Bismark bo gledal, da 8e mu Rusija s Francijo ne sprijatelji, kaj to pomeni, vsak dobro ume. Ako končno ta dva državnika primerjamo, vidimo, da so imenito dobre okoliščine, ter prijatelji za knezu Bistnarka delovali; ali če knez Gorčakov brez vsac'ga zaveznika svojo drŽavo napram tolikim sovražnikom do tako sijajnega staliSČa dovede, kakor se zdaj vidi, nas Bili Se k tem večjemu občudovanju. Politični razgled« V Ljubljani 15. novembra. Budgetni odsek ttrttuftivifp državnega zbora je 13 t. m. rešil vojni proračun bist veno tako, kakor ga je vlada predložila, a ie odbil one od vlade terjane svote, ki bi bile za popravo \Verndlovih pušk in za poskuse z jekleno bronsmmi kanoni, ter za nabavijenje novih 25 tvrdniavskih kanonov; skupaj je torej izbrisal 2.102.000 gola., da-st je vojni minister močno za te terjatve govoril. V fi»mu.fkcj „Tagesposti" od Rrede pri-občuje predsednik Leykamove družbe J Syz pismo, v katerem vnovič trdi, da je vse resnično, kar sta on in urednik Svoboda v „TageHposti" pisala o govorjenji ministra Auersperga, ki je rekel, da so nekateri poslanci državnega zbora podkupljivi. Syz za-žuga, da, če ga bodo taki, ki resnico omečejo, (kakor Rechbauer), provocirali, bode on še druge reči razglasil. — Lope reči iz te lepe Uitavoverne stranke. Iz IVilV se poroča, da le 12. nov. tja prišel na dvor cesarjev, ruski diplomat grof Šu valov, apremlian po svojem poslanskem tainiku Tatiševn, ter se je oglasil pri Andrassyiu. OS 6. uri je bfl pa povabljen k dvornemu kosilu k cesarju. Iz Ppterburga ima dunajska „Pol. Corr." dopis, ki nravi, da grof &u valov valjda nemi formalne misije za avstrijsko vlado, vendar inn poduke razgovoriti se 7. avstrijskimi odločujočimi političnimi faktorji, katerim bode resne namere Rtisiie naclasM. da ona hoče berlinski dogovor provesti in zvrSiti. ali tudi temu nasproti povedati, kako se Turčija obnaša. Dokler oorta terjatev berlinskega dogovora glpd^ ftrne gore in Grške ne izvede, in se og;bl<"p, one tr»čk^ z Rusijo dognati, ki so propušteni, da se porta o niih naravnost z Rusijo dogovori, ne more Rusija svojih namer zvrSiti. Vest, da prinaša Suvalov lastnoročno nismo carja do avstrijskega cosarja, treba, da se potrdi. Tnnnfp drfavo. 9rft#*Wi zelenico od Bol grada do Ni3a v dolžini 200 kdnm^trov bole zidal naibrž baron Tlirsch. K*»r je uže prejšnja srbska skupščina to vprašanje v principu potrdila1, bodo prihodnja ministarske prpdloge v tej reči naibrž hitro potripne v prihodnjem zasedenji, ki se te dni prične Mej ffršf~i»u ministrom Komundurosora in mej opoziciio ae je naredil kompronrs, vsled katerega se grSka armada Se za 20.000 mož povek'a. Tttrieg dalio carice kopljejo okolo Carigrada. Iz IIndprok:oi ie prišlo Še 85 Krnpo-v'h kanonov. Zlai ie okoln Oirigrada 000 kanonov za hrambo in baie 80.000 mož. Iz 9e**f#M#i iavljaio, da se bode rusko« angleški rnzpor skoro gotovo zravnal z lepo. Mei 2V«?fM«5"o in mej Vatikanom so bo baje, kakor nemški listi poroča;o. zopet, začele obravnave zarnd RporanimPenia katoliške cerkve s prusko vlado B:smark je Khpudelhl natanke meje določil, dokle sme koncesiie delati. Zdaj so mej tem in mej kardinalom Nino živi razaovori. Iz tl(»nn se noroča, da so škofm, ki so bili iz Nemčije izgnani, papežu izročili spomenico, v katproj so svoio misel o papežskih dogovarjaniih z nom^ko vlado izrekli. Domače stvari. — („Slovppski Narod") je nam bil včeraj konfisciran, in sicer zarad dopisa iz ljubljanske okolice, ki govori o — ljubljanskem močvirji, in o tem, kaj ho je zikov in čitanje pesnij v teh jezikih je glavni Bttier njegovih naukov, v grškem nij ni do tuga bil dognal, da bi najnhvadneje akcente prav zaznamljeval, a vendar mu vsi priznavajo neko prvenstvo; se ve da ker bo slaboji bili od njega. Nij čudo, ka mu ae klanjajo mlaji n. pr. Luka 111(5 in oni, kterim to nij zanimanje, ka kor Nikola Borojević. Ta mu piše 4. novembra 1844: „Da Vi ste najprvi bili, kateri ste me tedaj, kadar sem kot poletarec (golen ptiček) šo neodločen bil, k večemu delovanju vzpodbudili, in ako to od le kake koristi za občno dobro bode, tako se ima Vam zahvaliti". Njemčič mu piše (14. februara 1843): „Ti si naSega novejega pesništva Nestor, tebi bode lahko popraviti, kar ne velja.,, Tako on popravlja vsem, celo Preradoviču, kateri je od prvega začetka lepše stihe pisal od samega Vraza. Evo kar on piše Vrazu (14. marca 1815): „Ljubeznjivi rodoljub ! Evo Vam obečane pesni, v katerej sem morebiti več hotel nego učinil. Oprostite, ako ne najdete ono, kar ste priča kovali. Vzemite si malo truda in izpravite, ako kder kateri pogre^ek v jeziku, pravopisu in ostalem najdete. Jaz sem početnik v pisanju našega jezika, dajem Vam dakle popolno Blobodo 8 ovo pesnijo okrenoti kakor najbolje znate " Isto tako v pismu 15. decembra 1845; kder ga pozivlje, da mu nabira predbrojnike na „Prvence", dodaje: „Na skoro čem ti po slati tudi moje pesni, da mi jih, kakor si blagoduSno obečal, popraviS." Vraz nij nikdar tako korektno pisal, kakor so ta Preradovi čeva pisma, ali on je bil književen človek, Preradovie v tem samouk, sluša ga, a morda sam ne občuti, da je njegovo pero boljše od Vrazovega, kateri ima popravljati. Tega je bila zmožna samo Preradovičeva skromna duSa, katera je koprnela po domovini in rojenem glasu. *) Da je Vraz tudi v pol-tiki pomagal, razumeva bo samo po sebi, kako bi se mogel po vsem odtegniti, kder je ves pokret bil po-litiški? Ali tudi ta njegov politiški vpljiv, ako se tako more imenovati, bil je nedolžen, *) Iz Vidma (Udlne) pUeVra«u(9. nov. 1847): „a jaz siromak tu v tujem svetu žalujeta in mnčim ho; nikdor prijatelja, nikdor našega glan;», vse golo tUJStVO." Tu ml prihaja na uiisol, kako jo Prarado- vio tam aegde moj 1837—1860. prihajal v babico kavarno, kdor hiuo bo mi Hrvati dijaki shajali. So-dol jo za bližnjo mizo, po tom ko smo so pozdravili, da so nasluša našega razgovora, kakor nam jo poročil, a jedino žalil jo, ka kot častnik no smo moj na« šušti, da so z nami razgovarja. kakor se vi M in njecovih pisem, a v obče literati Ilirci bili ho naivni politikarji. Mnogokrat kara ga Kočevar, tako mu v pismu 4. febr. 1844. piše: „VaSe cervene kapice ro vam Ippo čast donele Zlato tele vam če pasti i bez Mozesa. 0*>psite politiku na klin i deržite se literature, drugače budete godni za Narren-haus. L^pe posledioe so nam naSi ultra u z ročili. Neka njimi Rog pameti ne uzkrati, inače Če Btrmoglaviti u *) Istega leta 20. jun. opominja ga, naj ne da, da pride do boja in do orožja. Tudi Turopoljci poslušali bi dobro besedo. Krv se ne sme liti, kajti je tudi Turopoljska krv prava slavjanska. Ni niim se ne sme niihovo pravo kratiti. Kako je zadel i on i njpgovi tovariši na slavjanskem kongresu, skoro tragikomično, to nam opisuje sam v svoiih pismih, Zi to je slavno imel vspeh v agitaciji ilirske j in slavjanskej. Od vseh strani j pobijejo si roke domorodci. Za slovenske kraje bil je on s Kočevarjem najznameniteji delavec, a kder je katero semenišče, tu se o njem zna. V Dalmaciji ima zaupljivega pobratima PreradOviĆA, dokler je *) Koeoviijova pisma puatil HOia v originalu (po JVlenou"), doShn sem liosotlo drugih doplsaloe? slovonizoval. (Prov.). storilo, in kaj Be nij storilo za njegovo osu-fienje. Zatorej nam je ta konfiskacija cisto nerazumljiva. — („Slovenska Matica*) je imela v sredo popoludne v čitalniškej dvorani občni zbor. Došlo je bilo črez 50 udov, večjidel ljubljanskih. Predsedoval je g. dr. Jarec, in razložil v svojem ogovoril, da je le jedna točka na dnevnem redu: imenovanje častnih udov. Razkladal je zasluge dr. Rlehveisa za narod, in nasvetoval, naj se voli dr. Jan. Rlehveis za častnega uda „Slovenske Matice". V obširnejšem govoru je podpiral ta nasvet g. Klun, in nasvetoval, naj se izvrši volitev „per neclamationem". G. Janko Krsni k je predlagal, da naj se pri tej priliki, ko je ta izredna točka na dnevnem redu, izvoli za častnega uda tudi drugi veleznslužni slovenski literat, ki je ravno te dni praznoval 401etnico svojega literarnega delovanja, in je bil skozi 20 let stalen sodelavec v Rleiweisovih „Novi-cah", in ves čas do zdaj povsod delaven na slovenskem slovstvenem polji. g. Davorin Trstenjak. Oba predloga s*a bila „per acclamationem" Rprejeta, torej sta voljena dr. RleivveiB in Davorin Trstenjak za častna uda „Slovenske Matice". Dozdaj je imela „Matica" pet častnih udov. Ti bo: 1. Vitez dr Fr. Miklošič, v niem častimo Slovenci roinka svojega, in učenjaka slovanskega; 2. kanonik dr. Fr. Rački, predsednik jugoslovanske akademije v /"grobu, v njem častimo brate Hrvate; 3 biskup Mih. Rajevskij pri ruskem poročništvu v R^ču, in po njem slavimo brate Ruse; 4. dr. Fr. Lad. Rieger v Pragi, v niem slavimo brnte Če h o; 5. Jovan Vesel Koseški v Trstu in v njem častimo ROletnega svojega slovenskega pesnika, kateri je vsa svoja dela podaril „Slov. Matici" v priobčevanie. Tem častnim možem torej sta Be dostojno pridružila dr. Jan. Rleiweia in Davorin Trstenjak, ki ju Bog slovenskemu narodu se dolgo dolgo ohrani! — (Deželni načelnik g. v. Kalina) je odpotoval včeraj z brzovlakom na Dunaj, G. vitez Kalina se je tudi vpisal k banketu, ki bode 1!). t. m. na čast vodje slovenske narodne stranke dr. R1 e i vv e i s a v gostilni pri tam bival, ali prodaja knjig ilirskih slabo ide V pismu od 5. maja 1845. pravi on: ,.Jnz vam morem reči, da se za sedaj Be slabo knjige ilirske po Dalmaciji kupujejo; rvezan duh samo s tem Be hrani, kar mu stražari v tamnico prinesejo.11 Pomagata v poslu Ka znnčič pridobljen po Trnskem in Petranovic. Od ostalih v večino jih loči pravopis, a tn mu Nikolajevic, izdavatelj „Magazina" svetuje uže 15. okt. 1842.: „Dobrovčani in Dalmatinci pisano gledajo novi pravopis, najbolje bodete jim s tem v okom prišli, ako knjige s tem pravopisom tiskane ne bodete kupovali." Pozneje se je cel pravopisni prepir znčel. Zanimivo jo. kako so si v Krajini pridobili pre numerantov. Piše mu nek častnik, Ličanin. (10. marca 1845 ) da mu bode nabral toliko predplačnikov, kolikor nema iz nijednega regimenta, ali za to sili, iiRJ'se ti^ka v „Danici" pesen Marka R ulovinca na obersta Rastica I dodatkom: „bodi dober, tvoj vpljiv pri g. Ra-bukiću upotrebiti". Ali za to mu istega leta piše (10. aprila) drug častnik (Klobučar), katerega je poprosil, da nabira predplačnike: „Akoravno se vi čuditi morate, kako da se izvali od sokola vrabec, tako moram jaz vam s žalostnim srcem naznaniti, da do sedaj od Tavčarji (hotel Evropa) v Liubliani, torej se na Runaji ne bode doteo mudil. — (Iz mesta Loža) se nam piše: Kakor pri večini občin na Kranjskem, bil je tudi od mestnega zbora v Ložu starosta slovenskega naroda, g. dr. Ivan Bleiweis ob priliki 701etnpga niegovega rojstvenega dneva za častnega mehčana izvoljen. — Diploma se bode po posebnej deputaciji osobno izročila. — (Iz Gorice) Be nam piše: Čitalnica goriška in pevsko društvo „Slavec" je imenovalo za svojega častnega uda gosp. dr. Jan. Bleivveisa, ter mu bodo od teh dveh društev izročena dotična diploma. — Politično društvo „Sloga" pa, ker po svojih pravilih ne more imenovati častnih udov, je jednoglasno sklenilo v občnem zboru v Komnu dne 10. t. m., poslati deputacijo, katera bode jubilantu izročila adrpao. — („Danica", hrvatsko pjevačko družt.Vo v Sisku), naznanja, da bode k dr. Bleivveisovej slavnosti poslalo deputacijo treh osob. — (Iz Železnikov) se nam piše: Tukajšnji občinski zastop je v svojej seii dne 10. t m. velespoštovan*-ga g. dr. Jan. Rleiweisa enoglasno izvolil za častnega občana naše občine. — (Občine) ki so na dalje dr. Rlei-vveisa za častnega občana volile so: Zavec na Štajerskem, Rorovnica, Predosljo, Vodice, Slavina, Polica pri V'šniH g«ri. Ajdovied, Cel j ska okolica, Litija, Gro«uolie, Sava pri Litiii, St Vid nad Ipavo, St. Vid pri Zatičini, Šmartno v r^ž. dol pri Cel ji, Col pri Vipavi, Stražišče, Jezica, Ilo^tič, Gorje, Podgorica, Verhnika, Naklo, Ilorml, R»ezovica, Log, Mirna, Semič, Ribnica, Planina v logaškem, in Dobrniče v trebanjskem okraji, dalje občina Pod gora, Komen, Vertovina, v Skerljah, v Kamnjem na Goriškem, Št. Petor na Notranjskem. — (Srebrni lavorov venec), katerega bodo poklonile rodoljubne gospe in go-spodičine dr. Bleivveisu o priliki sedemdesetletnice, ravnokar je dodelan. Srebrni lavorov venec je 35 centimetrov visok in 31 centimetrov širok. Od spodaj je zvezan z zlatim tra- starih sokolov z malim odpadkom tu baŠ vse goli vrabci postali so. Zato isto nisem v stanu vam predplačnikov na vašo knjigo iaviti, ker pikdo tu ne misli domorodno pisatelistvo čini bolje mogoče povzdignoti" itd. V Wiener-reustadtu našli so po čeških znancih, častnikih in učiteliih na tamošnjej akademiji Fialko, kateri z Burianom »vnjim tovarišem Hrvatom m Grnničarjem na čitanje daje „Novine" in ..Danico". Iz pisem Vrazovih vidi se. koliko napora je stalo, da on postane tajnik matičin. Rila je to velika služba in čnst tadanjih Časov, vredna napora in pogajanja. On je v njej ostal menda do konca življenja, ali v zadnjem času b'lo ie neprilik. V zapisniku matice 2H. dec. 1848. zabilježeno je: „iz obzira ka tajnik g. Stanko Vraz ne izdavši uže od meseca marcija 1848. nijednega zvezka od „Kola", dolžnosti svojej zadovoljil nij in ka je uže pred dvema meseeama brez dopuštenja predsednikovega iz Zagreba se oddaljil ter se še ni denes nepovrnol, bilo je sklenjeuo, naložiti g denarničarju Al. VancaSu, naj do dal nje naredbo starešinstva Vrazu plače več ne daje." Daljo v zapisniku 24. nov. 1K50. omenja se, da je dvakrat bd opomenjen Vraz, a ne daje kom, kateri nosi v ognjenem emailu napis: „Narodnemu buditelju gospodu dr. J. Rlei-vveiau v spomin sedemdesetletnic !" Venec ima 78 lepo cizeliranih lavorov h peres, katerih vsak posebej ima udolbljeno ali gravirano ime jedne gospe ali gospodičine. Venec je shranjen v jako lepem zapiralniku, kateri je zavit s plavim svilnatim žametom, in jako okumo t zlatom okinčan. Delo, kakor načrt venca je res krasno, in je g. Josip Tam borni no, zlatar in iuvelir v LJubljani, kateri je napravil risarski načrt za venec, in poskrbel jako okusno izpeljavo, lahko na to res umetniško delo ponosen. Venec bode denes v soboto v prodajalniei g. Tambornina na kongresnem trgu občinstvu na razgled izpostavljen. — (Nadvojvoda Tvan Salvator), knteri je bil v Bisn» brigadir našega domačega polka baron Kuhn št. 17, in so ie našim voiakom močno prikupil, pride, kakor iz vojaških krogov slišimo, v kratkem za brigadirja v Ljubljano. — (Rral no d ruštvo „Sloga" v K ropi) napravi v nedeljo 17. listopada veselico s sledečim programom. 1. Vesela igra: Pravi Slovenec. 2. Deklamaciji: a) Naprej slovenski jug h) Ukleti grajščak. 3. Petje: „Slava Slo-vencem" „Moj dom", „$ta čutiš", „Naprej", „ Rojakom", „Moii snbljici", in „Zvezia". 4. Tombola. 5, Ples. Zičetek ob 0. un zvečer. Vstopnina za ude 5 kr., za neude 15 kr. K obilnej vdeležbi prijazno vabi dalnje in bližnje Slovence odbor. — (Mariborska čitalnica) napravi jutri v nedeljo 17. nov. veselico s plesom na čast dr. Janeza B'ei\veisa. — (1 z P tu j a) se nam 13. t. m. piše: Ker se približuie slavnosten dan, ko namerava slovenski nnrod praznovati sedemdeseti rojstveai dan za naš nnrod velezaslužnega g. dr. Jan. Bleivveisa, tudi mi ptujski Slovenci nečemo zaostati. Izvolilo je uže več občin v našem okraji imenovanega jubilanta za častnega občana. Tudi naša čitalnica izvolila ga je za častnega člana. V čast te sedemdesetletnice napravi na^a čitalnica 17. t. m. veselico se sledečim programom: 1. Govor, govori gosp. prof. Zitek. 2. Ouvertnra „Promoteus", v. --— — odgovora, niti za poslove Matičino ne mara, za to je sklenjeno, da se za točneje opravljanje poslov najme drug tajnik s plačo od 300 gld. And. T. Rrlie. S tem je seveda tudi službe oropan, kajti v zapisniku 8. marci 1851. odločeno je, da se pozove Vraz, katerega je prejšnji odbor službe oropal, naj za mesec dnij v smislu 2. odb. seje 24. nov. 1850. svoj izrek pove, na koliko mu je krivo učinjeno. Kako je to končano, ne poveda so; po zapisniku Matice bil je Vraz 24. marca 1851. pri seji. V zapisniku o seji 7. maja 1851, piše se: „K«r je g. Stanko Vraz uže tudi za VIII. knjigo rokopis pripravil, ima se VIII. knjiga „Kola" izdati. — Ker g. Stanko Vraz zmirom bolujoč seje odborne pohajati ne moro, izbran je za odbornika književnega odbora v smislu § 25. pravil Matice g. Ant. Mažuranie." Iz vsega tega vidi se, posebno iz onega, kar se bilježi v zapisniku 1. 1850., da jim Vraz nij bil več po volji, da je postal neugoden ali se je imel komu umakniti, kajti v pismih prvešnjili let isto ga je tako zmanjkalo na dolže časa, celo so mislili mrtvega; vendar mu nijso v mesto segali. (Daljo prih.) Beethoven, svira godba tukajsnega muzikalnoga društva. 3. .Moj dom", moški zbor, sestavil A. Stoekl. 4. „Stanovičku", za gosli 16 Bpremljevaujem godbenega kvarteta, od Mny Sedtrja. 5. „liomanca", za bariton se spi em Ijevanjem glasovira, poje g. J. Blaiceo, zložil A. BtOekli C. Ouvertura „D.ehter und P>iUerB, v. Suppo, igra gospodična E. Planinskova. 7. „Potpourri" A. Stiiekla, svira godba muzi-kalnega društva. 8. „Lipa", napev od Dav. Jenka, poje moški zbor. 9. „Potpourri" Sta jei.-k h pesen, svira godba muzikaluega društva. io. Ples. Upamo, da se te veselice tudi zunanji gospodje udeleže, in da po svojej moči počastimo moža, kateri je bil središče narodnega buđenja in delovanja. — (Obleko uboge j šolske j mladini) začel je kakor vsako leto zopet pripravljati Odbor gospij in gospodifdn v čitalnici. Kdor želi v ta namen kaj darovati, naj durek izroči temu odboru, da bode mogel nakupiti kaj več blaga, in obleči več otrok. — (Iz Reihenburga) se nam piše: Vsled naznanila iz Brežic na tukajšnjega župana, da se bodo vojaki polka Ilaitung, vr-nivši se iz Bosne, 13. t. m. popoludne tukaj mimo peljali, pripravilo se je v njih pogosto-vanje vina, sadja, smodk itd. A odpeljali so se bili uže pozno v prejšnje j noči. Ker bo nij mogel preklic uže v noči dosti hitro raznesti, jo vsakaka postrežba izostala. — (Iz Celovca) se poroča 12. nov.: Ravnokar je prišel polk Maroičič tu sem, in je bil od župana sijajno sprejet. Društva so bila navzočna, in na tisoče ljudij je spremljalo vojake, ki bo z godbo marširali v mesto, kjer so bili dobro pogosteni. — (Iz Haloz) se poroča, da imajo večji posestniki in vinogradniki še — grozdje pod snegom. Večina je obrana, a cene nij nobene. Po 30 do 40 gold. obetajo za štrtin. Kupca malo. — — (Požar.) Pred kratkem je pri posestniku Jožefu Zajcu iz Zajčjega vrha ravno ob času, ko je b svojo družino večerjal, jelo na Bkednji goreti, in je v dveh urah mu vse zgorelo. Škode ima 2000 gld. a zavarovan nij bil. Govorilo se je, da je kdo navlašč zažgal in prijeli so uže tudi nekega soseda in ga izročili sodniji. — (Vukovarsko društvo tambura še v v Ljubljani) je dalo bvoj prvi koncert s tamburicami minolo Bredo v čitalničnem steklenem salonu. Reči moramo, da smo z nekako dvomljivo radovednostijo pričakovali pričetka koncerta, kajti kdor nij hodil po Hrvatskem in Srbskem, kjer je tambura doma, a se na njej igrajo le priproste narodno popevke, nij toliko še slišal o tej godbi, ter mu tambura nij toliko znana, da bi si mogel pravo o njej misliti. Ko je tedaj se začul prvi akoid „koračnice", ki je bila kot prva točka programu,temu akordu ko je sledil drugi, jeden na druzega se krepko precizno naslanjajoč, ko so nam doneli iz teh Blovanskih instrumentov, ki so izmej vseh naj-primitivnejše ustvarjeni, znani glasovi naše mar-zeljeze „Naprej", takrat brala se je zadovolj-nost iz obrazov vsega poslušateljstva, in ko so utihnili zadnji glasovi, pokazala se je tu zadovoljnost v burnej pohvali in jakem roko-plosku. Da! godba s tamburicami je origi nalna, in čudno toplo vpljiva na srce poslušalca. Opazovati smo imeli priliko, da se na teh instrumentih dajo svirati najtežji komadi, da se da tudi umetniška spretnost doseči. Istinito izvrsten i a kar očaraleu je pa apiano" na tamburicah, kar se je kazalo posebno pri „Kolo", tako da poslušalcu nehote sapa zastaje, da bi celo 16 sapo ne motil krasnega trenotka. Pri točki „lch keun' ein auge", tambura solo od Kicharda, pokazal se je g. Sla-deček umetnika na prvej tamburici. To Ri-chardovo kompozicijo smo uže eestukr.it sli lati, a na tamburah izvrševana, dobi nekaj posebno mikavnega. Izmej druzih točk naj še omenimo „cavatina iz opere Attila" od Ver dija; v tej so pa menda tamburaši z lružili vse svoje moči, tako precizno jim je šlo izpod rok. Izvrstno so svirali tudi srbsko „Rado ide". Vse točke celega večeia so pa dokazale, da se mora tambura prištevati k instrumentu, na kojem se lehko igra najtežavnejše moderne komade, in na katerem Be da dospeti do umetniške spretnosti. Vukovarsko tamburaško društvo si lehko čestita k vspehu, ki ga ju doseglo s svojimi produkcijami v Ijubijan^kej čitalnici, kakor tudi mi gratulujemo g. Siade-čeku, kateremu se je posrećilo, tamburo dovesti do njej pristojne stopinje. Produciralo se je to društvo v Zagrebu v nurudnem kazalištu, kjer, kakor pravijo hrvatski listi, se občinstvu težko da zadovolji; ipak je bilo sprejeto z veliko pohvalo. Zato vse prijatelje godbe opozo-rujemo na prihodnji koncert, ki ga bode dalo to društvo v nedeljo zvečer. Preverjen, naj bodo, da jih bode tamburaško društvo zadovoljilo. II____a. — (Delavskodruštvo.) V nedeljo 17. novembra t. 1. ob 2. popoludne bode imelo delavsko izobraževalno društvo svoj letni občni zbor v stekleuem salonu „pri zvezdi11 na cesarja Jožef oveni trgu. Dnevni red: I. Vpi sovanje novih udov. II Letni račun. III. Vo litev novega odbora. IV. Namen in korist dru štva. Vljudno vabi k vdeležbi — odbor. — (T i s k o v n a p o m o t a.) Naslov izvirne vesele igre, ki se bodo pri besedi 19. t. m. v čitalnici igrala je: Berite „Novice", a ne obče „Berite novice", kakor je po tiskovnej pomoti v predzadnjem našem listu stalo. Duuajaka borna 14 novembra Enotni dri. dolg v bankovcih . . 61 gld. 45 kr Enotni drž. dolg v Brebru • , . 69 „ 65 „ Zlata rent*.........71 „ 90 „ 1860 dri. posojilo......119 „ 40 „ Akcije narodne banke .... 71UJ n — m Kroditne akcije.......231 „30 „ London.......... 116 „15 „ Napol..........9 „ M C. kr. cekini........5 „ 57 _ Srebro..........100 „ — „ Državno marke.......57 „ 65 B Dr. Julius Feldbacher, odvetnik v Mariboru, išče ki ima dvoletno legamo vajo. — Nastop i. januarija 1870; (;ii»i —l) Pričetek mrzle in mokro letine, ko se mora T izbah in uradih kuriti, ka/. • vsakemu nevarnost pre-hlajonja, ki se pokažu ali v nahodu, liripi, kašlju, hripavosti, gortčici v grlu, sploh v kataraličnom stanju, katero ho mora ob pravem rasu zdraviti, da »o na jednoj m rani to sitno stanje brzo odpravi, na drugej pa na nastanejo linlezni v prsih, katero navadno i/, |>ielilajenja izvirajo. Kdor so hoče posluževati črnega in sredstva velikega učinka proti vsem tem bolesnim, ta naj rahi l!() kr. — (»lavna zaloga v Ljubljani pri gospodu Sh i»innl4i, lekarnarju. (ilT'.l—2) Karel S. Till trgovsteo s kujica m i in papirjem, pod Trančo it. 3, zaloga vseh potrebnostij za urado in kupčijstvo ; zaloga navadnega, preniskoga in zavijalnega papirja. Vse potrohnosti za inerjevco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalno in opravilno knjige, l/.deljujejo so tudi uionograiui na pisemski papir, visitue karte in pisemsko zavitke. (158— 10V>) Zahvala za ozdravljenje po pravej Poppovej anaterininej ustnej vodi, in pojasnilo o Škodljivih učinkih' ponarejenega tega zdravila. Gospodu ljimi, vso lokamo kakor tudi gg Ant. Krisper, Fd. Mahr, J. Karinger, F. M. Sr/unitt, V. J'etrieif, L. 1'irkar, P. Lassntk, Tertek in Nekrep; v Postojni : J. Kapferschmidt; v oko t'joj Loki: C. Fabiani; v Kočevji: J. liraune; na Krškem: F. Itoniches; v Idriji: J. Marta; v K r a n j i : K Šamik; v Litij 11 Mdhl-uenzel, le k ar; v Metliki: Matterjeri nasledniki; v Novem mostu: D, Itizzoli in J. Jkrgmann ; v li a d o v 1 j i c i : A. Itobtrk; v Kamniku:./. Mac-nik; v 0 r n o m I j i : ./. iilazek; v Vipavi: A. Deperin. »••••••••••••••m« Notar Lovro Baš I je svojo pisarno v I JiiJoiimtii v hiši gospoda Vaupotica odprl. (385—2) »•••0)6)4 Kaikt — Wir empfuhlon: gsscbfttit. alt Bestes und Prelswiirdlg»te8 Die Regenmantel, VVagcmleckeii (Plarlion), Bclleinlageo, Mlsiofo — drr k. k. pr. F.ilnik _ von M„ J. Elsinger & Soline in VVien, Neubau, Zollorgnsso 2, l.irln antrn dea k. und k. KriegsministcrhimH, Sr. Maj. KricEsmarlne, vieler HumanitlituanHtaltcn etc. etc. (1115—110) S' Wa. Odpretje restavracije. Podpisani usnja si s tem udaiio naznanjati prnčastitiui gost p. n. občinstvu, da jo popolnem na novo opravljeno I«f restavracije "f^g na, Francovcm rxcLlorc±.j-a., minolo nedeljo odprl. Vhod je tUdI i/. Mpit.ilskili ulic poleg SclimidtOVO k.»varne. Zagotavlja, da bodo svojo prečastito gosti; zadovoljil /. «lol»riiui jedili, pravim naturnlm vinom, grn^kini mni-eiiiiii pitoni, ni s promptno postrežbo. PogOStOgi polnijovanja prosi se spoštovanjem (3»ii_2) '/• Hafner. Lautuiua iu 11.-* a „j\aruiiuc tiskarne". i/.al:.j jn ureumu Jubip JuićlC B3-$C