,,. ,-r---­ Direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo 2. - 3. stran Kje so zgornje meje turizma v Sloveniji? -- To vprašanje smo Marjanu Hribarju, vodji Direktorata za turizem, v okviru Ministrstva za gospodarstvo, postavili ob koncu našega p9gov0ra (celotni pogovor najdete na nasled­ njih straneh TUR!Z/'AA). »V Sloveniji vidim' zgornje meje pri številki 100.000 zaposelnih v turizmu, 15 milijonov ustvarjenih nočitev, štirih milijardah evrov deviznega priliva in 10 % ustvarjenega bruto-družbenega produkta po metodi direktnih merljivih učnikov,« nam je na zastavljeno vprašanje odgovoril naš sogovornik. Postavlja se vprašanje, kako se tej zgornji meji približati oziroma jo nekoč tudi doseči? Katere bodo torej glavne smeri delo­ vanja akterjev v turistični dejavnosti na nacionalni ravni? »Glavne smeri gredo v povečanje globalne konkurenčnosti slovenskega turizma in v smeri ukrepov za povečanje celotne turistične dejavnosti v Sloveniji,« nam je v pogovoru zaupal Marjan Hribar. Kot pravi, je turizem svetovni fenomen in ta fenomen je treba v čim večji meri prenesti tudi v Slovenijo. Pogoj za to je seveda prijazno okolje za delovanje gospodarskih subjektov in društev na področju turizma. Podvzeti bo treba vrsto ukrepov: intenzivirati bo treba akcije promocije gostinskih in ostalih poklicev v turizmu, izboljšati sodelovanju javnega in civilnega sek­ torja, izgraditi turistično in javno infrastrukturo v turističnih krajih, turističnim produktom dodati nove vsebine ... Dela v prihodnjih obdobjih za to, da bi dosegli smele zastavljenje cilje, zagotovo ne bo zmanjkalo. VRNITI '1 r- �◄ • ... • ri .. . .. •Jji·ll" � ■ - Zakaj je v turizmu tako malo inovacij? To je vprašanje, ki smo si ga tokrat zastavili v naslovni temi časoriba TUR!ZEM. Odgovor na to vprašanje ni preprost. Je vzrok v pomanjkanju ali odsot1,osti spleta f)Ogojev, ki so potrebni za nastanek invencij in inovacij v turističnih podjetjih in širšem gospodarskem okolju? Je vzrok mogo­ če v premajhni konkurenčni tekmi, ki igralce prisiljuje v iskanje novih rešitev? Ali pa je vzrok le v samih ljudeh, ki jim primanjkuje kreativnosti?,Univerzalnega odgovora na vprašanje zagotovo ne moremo podati. Vzroke je potrebno iskati od primera do primera, od subjekta do subjeta. Dejstvo je, da bo vzroke za premajhno inovativnost in kreativnost potrebno čim prej poiskati, jih odpravit in ustvariti takšno okolje, da bo.inovacijam nudilo plodna tla. Brez tega ne bomo uspeli oblikovati konkurenčnih turističnih produktov, naša turistična podjetja pa ne bodo sposobna uspešno tekmovati v vse ostrejši konkurenci na globalnem turističnem trgu. ·I ' EU kot odskočna deska za povečanje vrednosti znamke Slovenije kot turistične destinacije Stran 11 Poštnina plačana pri pošti 1121 Ljubljana 10 LET E9 TURISTIČNA � .. !::H:::, ZVEZA aiiiil SLOVENIJE 100 le-t V znamenju desetk le obletnica MAG. BARBARA GUNČAR, v.d. direktor STO Ob prebiranju uvodnika pod naslovom "V znamenju čistih desetk" zadnje številke časopisa Tur!zem se mi poraja dvom (pravica do dvoma je starogrška modrost) in začudenje, da lahko tisti, ki niso v celoti dosegli rezultatov, ki so si jih zastavili, postavljajo take ocene. Pa poglejmo, na čem temeljijo moji dvomi. ' Slovenska turistična organizacija (STO) je v preteklem letu izvedla anketo zado­ voljstva z delom med uporabniki njenih storitev. Rezultati so objavljeni in inter­ pretirani na portalu STO. Žal rezultati ne kažejo na izboljšanje zadovoljstva v pri­ merjavi s predhodnim letom. Kje je vzrok za to? Verjetno jih je več, med njimi pa je zagotovo tudi ta, da je promocija Slovenije kot turistične destinacije izven naših meja bolj povprečna kot izstopajoča. Dejstvo je, da je zmeraj možno najti razloge, zakaj število gostov z nekaterih trgov ostaja na enaki ravni ali pada. Imeli smo vojno, povojno obdobje, pa zelene zime, pa deževna poletja, pa prelete Natovih letal. .. Kaj pa, če so nekateri naši turistični proaukti zastareli? Primerjajmo se s tujino, pa bomo videli! Če ne drugo, bi lahko 1saj "prekopirali" dobro izkoriščene tržne priložnosti drugih držav. Žal pa naše .ipicance tržijo v Avstriji, mi pa ob 425-letnici Kobilarne Lipica, pomembne blago- 1ne znamke našega turizma, na predstavitvah v tujini poudarjamo naš desetletni ..... jubilej. , Pri prebiranju prejšnjih uvodnikov časopisa TJr!zem sem pogrešala želje po izbolj­ šanju obstoječega stanja. Realno stanje namreč nikoli ni popolno, nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. V želji po uspehu moramo namreč zmeraj stremeti k spremembam. Prostora za spremembe pa je zagotovo še veliko. Naj naštejem le nekatere. Prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije med ,?nketiranimi je le 2,3 %* (vir: Raziskava učinkovitosti akcije Slovenija poživlja v letu 2004), anketirani tujci menijo, da imamo sicer lepo ohranjeno naravo, vendar slabo kakovost življenja in slabo razvito infrastrukturo (vir: Raziskava učinkovito­ sti akcije Slovenija ppživlja v letu 2004 in podatki SURS). Kaj je treba narediti za povečanje prepoznavnosti naše države v tujini, bo brez dvoma ena od osrednjih tem in prihodnjih nalog tako STO kot Ministrstva za gospodarstvo. Kaj pa rezultati poslovanja slovenskega turističnega gospodarstva (zaradi česar vse skupaj pravzaprav počnemo)? Slovenija je pomembna turistična dežela, ugotavlja Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS, saj ima nadpovprečni priliv turističnih deviz v primerjavi s povprečjem EU (gre za priliv turističnih deviz na 1 evro vlože. nih sredstev za turistično promocijo države). Primerljivi podatki s konkurenčnimi državami žal te trditve ne potrjujejo, izpostavijo pa premalo razvito turistično infrastrukturo. Zasedenost vseh kapacitet v lanskem letu je bila iz podatkov SURS v povprečju le 33 %, kar kaže na to, da je treba v turizmu dograditi infrastruktu­ ro in dodati vsebine, ki bodo za vse turistične zmogljivosti omogočale celoletno poslovanje. Potrebno je torej investiranje v kvalitativnem in ne samo kvantitativ­ nem pomenu besede. Rezultati poslovanja slovenskih turističnih - hotelskih podjetij so v 44 odstotkih negativni (vir: GZS, junij 2004). Potrebno bi bilo opraviti analize, koliko je naše poslovnje primerljivo s tujino na tem področju. Verjetno se bo vsak ekonomist stri· njal z mano, da morajo prihodki ob rastočem številu nočitev glede na predhodno leto pokriti vsaj inflacijo. V zvezi s tem ne morem mimo dejstva, da je antibirokrat­ ski program zaobšel le gostinskoturistična podjetja, saj morajo le-ta danes za svoje poslovanje izpolnjevati še bolj zahtevne pogoje, stroški njihovega poslovanja pa so vse višiji. Brez dvoma gre za področje, kjer ministrstvo čaka še veliko dela. Veliko je še drugih argumentov, zakaj bi desetki v ocenah dela STO lahko opore­ kali. Samo celovita primerjava vseh dejavnikov pa lahko da enovito oceno celo­ tnega poslovanja. Ni toliko pomembno, ali bi takšna primerjava dala tako visoko oceno, pomembno bi bilo le, da bi to oceno spremljali tudi pozitivni trendi, teh pa je žal premalo. V znamnju desetke ostaja tako le obletnica STO. • Opomba: podatek velja za spontani priklic, kjer je 2,3 % anketirancev v Avstriji, Italiji in Nemčiji na vprašanje opaženosti lanskoletne kampanje Slovenija poživlja brez pomoči navedlo med drugim tudi Slovenijo kot državo, za katero so opazili oglaševalske oziroma promocijske aktivnosti. / ,, POGOVQR TA MESEC 0 TUR!ZE~ _• 2 . . . ·.·- .,, •. · .- . _,:;t•"'I •.,. - )~-,:~~:~~: i• ,·' •;:•:~ - ~ - . ... -· -~,:-- »Turizem je svetovni fenomen in ta leno men želimo v čim večji meri prenesti tudi v Slovenijo.« Tokratni pogovor meseca je potekal z Marjanom Hribarjem, sekretarjem, vodjo Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Naš sogo- vornik je dosedanje delo Direktorata pod lastnim vodstvom ocenil kot korektno, predstavil pa je tudi cilje in načrtovane aktivnosti v prihodnje. Tako bodo glavne smeri delovanja na področju turizma v prihodnosti potekale v smeri povečanja globalne konkurenčnosti turizma naše dežele in v smeri povečanja celotne turistične dejavnosti v Sloveniji. Prvi meseci dela so za vami. Lahko nare- dite bilanco tega obdobja? Ko sem prevzel vodenje Direktorata za turi- zem, je bilo kar ,nekaj vroče krvi s strani gospodarstva glede lanskoletne razdelitve sredstev strukturnih skladov in veliko pred- stavnikov gospodarskih subjektov se je želelo glede tega sestati z mano. Tako nas je čakalo veliko dela, potrebno je bilo zavihati rokave in definirati vsa področja delovanja, čeprav v kadrovsko okrnjeni sestavi. Poskrbeti smo morali, da se z izvajanjem turistične politike zakona vseh področjih ni zaostajalo [nejasno besedilo; naj avtorica pogleda]. V tem krat- kem obdobju treh mesecev smo se soočili tudi s stališči različnih strani glede našega temeljnega dokumenta, to je strategije razvo- ja slovenskega turizma. Pri tem smo si ustva- rili določeno mnenje, ki nam bo pomagalo pri definiranju naše strategije. Ocenjujem, da je delo v tem prehodnem obdobju potekalo korektno. Trenutno smo v postopku pridobi- vanja novih sodelavcev. Dve novi sodelavki sta se nam že pridružili, enega sodelavca pa še pričakujemo, tako da verjamem, da bomo potem vse, kar smo dali v naš program dela, lahko tudi uresničili. V kateri smeri bomo videli razvoj turiz- ma v prihodnjih letih? Glavne smeri gredo v povečanje globalne konkurenčnosti slovenskega turizma in v smeri ukrepov za povečanje celotne turi- stične dejavnosti v Sloveniji. Turizem je sve- tovni fenomen in ta fenomen želimo v čim večji meri prenesti tudi v Slovenijo. Ustvariti želimo prijazno okolje za delovanje gospo- darskih subjektov in društev. Korak naprej želimo narediti pri pozicioniranju turizma kot sektorja znotr.aj gospodarstva, ustvariti želi- mo kar se da pozitivni imidž te dejavnosti in skozi pozitivne rezultate pritegniti v sloven- ski turizem čim več tujih investitorjev. Statistične številke kažejo, da je tujih gostov v Sloveniji vse več, Slovenci pa vse več počitnikujemo v tujini. Kje vidite razlog za to? Je vzrok mogoče tudi cena domače ponudbe? Vzroki so predvsem v tem, da Slovenija poča­ si zaključuje obdobje tranzicije, tudi v smislu dojemanja turizma. Vse več Slovencev se odlo- ča za preživljanje prostega časa oziroma počit­ nic v tujini. Trendi zadnjih let kažejo na rast oočitnikovania Slovencev v tuiini. še oosebei Marjan Hribar se je rodil 24. novembra 1969 v Novem mestu. Z ženo in dvema otrokoma živi v.~marjeških Toplicah. Po končani novomeški gimnaziji, takratni Srednji šoli pedagoške in tehniško nara- voslovne usmeritve, je študij nadaljeval na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru, smer Ekonomski odnosi s tujino. V tem obdobju je postal državni reprezentant takratne Jugoslavije v namiznem tenisu in si prislužil status vrhunskega športni- ka zveznega razreda. Vpisa l se je tudi na podiplomski študij Ekonomija in poslovnih ved na EPF v Mariboru in oddal magistrsko nalogo z naslovom »Pomen optimizacije l ogističnih povezav za uspešnost turistič­ ne destinacije«. Ob koncu dodiplomskega študija leta 1993 se je ukvarja l z zavarovalništvom, in sicer kot predstavnik tuje agencije, ki je sode- lovala z Zavarovalnico Maribor d.d .. Leta 1994 je spreje l službo v podjetju KRKA Zdravi l išča iz Novega mesta kot vodja pro- daje v poslovni enoti Zdravilišče Šmarješke Toplice. Preden se je zaposlil na Ministrstvu za gospodarstvo kot vršilec dolžnosti gene- ra lnega direktorja Direktorata za turizem, je bil zaposlen v Krka Zdraviliščih kot vodja marketinga. Udeležil se je številnih strokovnih srečanj in izobraževanj s področja marketinga in mana- gementa turističnih podjetij (Mednarodni inštitut za turizem v okviru Nacionalnega turistič­ nega združenja, izobraževanje pri avstrijskem Brain Trust Tourism). Kot zunanji sodelavec je sodeloval pri snovanju Strategije razvoja slovenskega turizma pri Slovenski turistični organizaciji. Je avtor številnih prispevkov s področja marketinga in najnovejših trendov v zdraviliškem turizmu. Govori aktivno nemško, angleško in pasivno rusko. pa to velja za mlajše generacije. Tako se na primer vsi maturantski in študentski izleti rea- lizirajo v tujini. Podobno je pri upokojencih, ki so številčna in turizmu zvesta ciljna skupina, ki vse bolj odkriva svet. Slovenci smo dobri in želeni gosti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. To so dejstva, ki jih je treba sprejeti. Razen tega ima Slovenija omejeno število turi- stičnih kapacitet, tuji gostje pa se v vse več­ jem številu odločajo za preživljanje dopusta v Sloveniji. Ker so kapacitete omejene, tujci pa veliko prej rezervirajo dopust, v določe­ nih obdobjih lahko govorimo o pomanjkanju kapacitet za tiste, ki se za rezervacije odločajo v zadnjem hipu, in to so praviloma prav doma- či gostje. Tudi to je eden od vzrokov, zakaj je domačih gostov v Sloveniji manj. Mislim, da cena slovenske turistične ponud- be pri tem ne predstavlja velikega proble- ma. Predvsem izvenpenzionska ponudba je v Sloveniji cenovno izredno konkurenčna in tudi sicer so tako cene namestitev kot tudi cene določenih vsebin - tako izletov kot sto- ritev - zagotovo izjemno privlačne in kon- kurenčne. V preteklosti promocijske akcije za pospeševanje domačega povpraševanja niso bile ravno najbolj uspešne in ne najbolj pisane na kožo povprečnemu potrošniku, so pa morda bile te akcije bolj všečne akadem- skim in strokovnim krogom. Zanimanje za turistične P.Oklice pada. Ste za rešitev tega problema predvideli kakšne konkretne ukrepe? Desetega maja se je na Bledu na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije in Sindikata delavcev Slovenije v gostinstvu in turizmu odvijala prva okrogla miza, kjer smo obra- vnavali to perečo problematiko z vidika izob- raževanja kadrov v turizmu in ugotovili, da zanimanje za vpis izredno pada. Vzroke smo iskali tudi pri delodajalcih in menim, da so poklici v gostinstvu in turizmu zagotovo vse prevečkrat prikazani samo z negativne plati. Res je, da gre za težke in zahtevne, hkrati pa tudi za zelo lepe poklice. Seveda je pro- blem največkrat v delovnem času, vendar je to treba vzeti v zakup, saj se morajo tudi določeni drugi poklici prav tako opravljati ob vikendih in praznikih. Menim, da se na tem področju tudi premalo poudarja prime- re dobre prakse. Težko bi na prste ene roke naštel vse tiste, ki jim je uspelo narediti sijajno kariero v turizmu v mednarodnih okvi- rjih. Mislim, da vzgledi predvsem pri mladih, ki se odločajo glede poklicev, igrajo veliko vlogo. Dejstvo je, da je turizem pri najmlaj- ših zelo priljubljen, saj je predmet Turistična vzgoja najbolj obiskan predmet v devetletki, po osnovni šoli pa zanimanje za turizem pri mladih nekako pade. Zaskrbljujoč je poda- tek, da se za gostinstvo in turizem odločajo praviloma manj uspešni učenci, kar seveda LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVIJA,KOVAC@SLOVENIA.INFO ni razveseljivo. Vrnimo se k ukrepom: v okvi- ru ministrstva bomo spodbujali promocijske akcije gostinskih poklicev, pri tem pa bomo sodelovali z gospodarsko in obrtno zbornico, z več ministrstvi in s predstavniki izobraže- valnih institucij. Na željo omenjenih institu- cij so zadolžili Ministrstvo za gospodarstvo oziroma mene, ki vodim Direktorat za turi- zem, za vodenje tega projektfu , ki bo naša trajna naloga. Posvet na Bledu je bil samo začetek dolgoročnega projekta. Kako je z medsebojnim sodelovanjem različnih subjektov v turizmu? Bi večje sodelovanje lahko pomenilo tudi večje uspehe slovenskega turizma? Sam se zelo nerad zatekam k trditvi, da je vzrok za neuspeh nesodelovanje. Menim, da gre pogosto zgolj za izgovor. V treh mesecih, kar vodim Direktorat, sem bil na številnih okroglih mizah in praktično vsakič je bila rdeča nit pogovora ta, da ni pravega sode- lovanja. med akterji v turizmu. Sam menim popolnoma drugače. Sodelovanje sploh ni problem slovenskega turizma. Prav obratno - mislim, da je sodelovanje med akterji ozi- roma ponudniki zelo dobro, celo bistveno boljše kot v primerljivih državah, kjer ponud- niki en drugega dojemajo kot konkurenco. Menim, da imamo zagotovo še nekaj rezerve pri sodelovanju javnega in civilnega sektor- ja v luči takoimenovanega destinacijskega menedžmenta. Da ponudniki na področju turizma med seboj dobro sodelujejo, naj podkrepim s primerom iz prakse: zgodilo se je, da so predstavniki zdravilišč iz Prekmurja in Dolenjske sodelovali ne samo pri prezen- tacijah, ampak celo pri akvizicijah, se pravi pri obiskih poslovnih partnerjev. To je tisto, kar pri naših partnerjih naleti na zelo pozi- tiven odmev, ker vedo, da »igramo z odpr- timi kartami«. Ključni problem pa je slabo sodelovanje - ne povsod, ampak marsikje - javnega in zasebnega sektorja, pri čemer mislim v prvi vrsti na lokalne skupnosti dolo- čene sredine. Zgodilo se je že, da so lokalne skupnosti javno povedale, da nadaljnjega razvoja turizma ne želijo, in to je tisto, kar je dejansko zaskrbljujoče, še posebej, če vemo, da je šlo pri tem za elitne turistične kraje z najdaljšo tradicijo. To je tisto, kar bistveno otežuje doseganje ciljev turistične in nena- zadnje tudi gospodarske politike. V globalnem turizmu je zaznati trend sodelovanja, ki gre preko meja. Kako daleč smo na tem področju v Sloveniji? To bi želel komentirati z dveh zornih kotov. Menim, da je Slovenija kar uspešno kan- didirala pri evropskih skladih na področju turizma. Gre predvsem za različne empirične projekte, ki so na razpisih uspešno kandidi- rali, ponavadi pa so svoje poslanstvo končali tam, kjer bi se projekti šele morali začeti, to je na področju trženja. Svetel primer in z veli- ko prednostjo edini čezmejni projekt, ki se je začel tam, kjer so se mnogi projekti končali, je European Spa World, ki je dejansko eden od pilotskih in vzornih projektov sodelovanja Avstrije, Madžarske in Slovenije. Naj povem, da je ta projekt u čni primer in pred met pre- učevanja na nekaterih skand inavskih uni- verzah. Proj ekt do sedaj ni bil deležen nobe- ne podpore ne s strani Slovenske turistične organizacije ne s strani države in tukaj bomo gotovo naredili velike zasuke, saj gre za pro- jekt, ki daje konkretne rezultate, to je goste. Projekt ima še vsaj deset podprojektov, naj omenim le golf card, kot ze lo zanimiv pri - mer pospeševanja prodaje. Projekt sprem- ljajo tudi nenehne akci je tržnega komunici- ranj a, tako da ta projekt ocenjujemo kot zelo dober. Začetki projekta Playing Together so v pre- teklosti . Sam projekt ocenjujem kot ze lo zanimiv. Dejstvo pa je, da je ta projekt glede finan ciranja, v nasprotju s projektom Spa World, na slovenski strani zaenkrat na rame- nih proračuna, so pa ta sredstva absolutno prenizka, da bi lahko govorili o konkretnih akci jah. Da bi lahko govorili o konkretnejših akcijah, bi morali k sodelovanju pritegniti zasebni sektor. Financiranje projekta Spa World so prevze le gospodarske družbe, pri čeme r je projekt »težak« 6 milijonov evrov. Imate za tiste mlade podjetnike, ki se odločajo za pot samostojnega podjet- ništva v turizmu, pripravljene kakšne konkretne vzpodbude? Samih pomoči v okviru Direktorata ne pred- videvamo. Omenim pa naj, da Ministrstvo za gospodarstvo zaklju čuj e projekt poenostavitve postopkov pri ustanavljanju tako s.p.- jev kot d.o.o.-jevv okviru antibirokratskega programa. Na področju zasebnega podjetništva v turiz- mu želimo ustvariti dobre pogoje na podro- čju sobodajalstva kot posebne oblike razvo- ja turizma. Posebej želimo zaščititi gostince pred nelojalno konkurenco s strani turističn ih kmetij in športnih društev. Ocenjujemo, da bomo v zelo kratkem čas u ustvarili prijazno okolje za poslovanje teh podjetij. Prav sobodajalci so tisti, ki se pritožujejo, da je zakonodaja neprijazna do njihovega poslovanja. Zakonodaja na pod ročj u uveljavljanja normi- ranih stroškov ta trenutek zagotovo ne vp li- va pozitivno na poslova nje sobodajalcev, vendar menimo, da gre vseeno za odlično priložnost, kjer se da na dolgi rok ustvariti zanimivo dopolnilno dejavnost. Dejstvo je, da smo s približevanjem Evropski uniji tudi na tem področju prevzeli določene usmerit- ve. Dejstvo pa je, da davčna politika ni edini inštrument za vzpodbujanje dejavnosti sobo- dajalstva. Tako že limo to dejavnost spodbu- jati z ostalimi predpisi : na primer pri pridobi- vanju dovoljenj si prizadevamo, da bi ce loto zadevo izločili iz upravnega postopka, kar bi za vse tiste, ki se ukvarjajo s sobodaja lstvom, pomenilo bistvene prednosti in olajšave. Kakšna je razvitost infrastrukture, potrebne za nemoteno potekanje turi- stične dejavnosti pri nas? Infrastruktura je v Sloveniji, razen hote lske infrastrukture, na zelo nizki ravn i, in to tako javna infrastruktura kot sama infrastruktu- ra v turističnih krajih oz. v sam ih turi stič nih objektih. V zad nj ih petnajstih letih se razen v slovenskih zd ravili ščih, na nekaj ž i čn i ca h oz. sedežn icah ter v nekaj vod nih parkih ni zgod ila posebej omembe vredna investici ja. V Sloveniji tako že dolgo časa nimamo nobe- ne atrakcije, ki bi pritegnila še posebej dnev- ne obiskova lce. Nimamo tematskih parkov, nimamo zabavi ščnih parkov in menim, da so to ključni dejavniki tu rističn e ponudbe. Sam sem sicer zagovornik trajnostnega turiz- ma, menim pa, da obstajajo številne možno- sti, kako poiskati rešitve in nove atral\clje. V svetu so na tem podro čj u pri ponudbi zelo kreativni, zabaviščni parki pa so v razcvetu. Na Ministrstvu za gospodarstvo ravno pri- pravljamo ukrep za spodbujanje investicij v atrakcije v turizmu. Načrtovana je dodatna izgradnja hotel- skih kapacitet. Kje jih najbolj primanj- kuje? V Slovenij i nimamo niti 170 hotelov, kar je v primerjavi z na primer Riminijem, ki ima 1800 hotelov, neverjetno malo. Turizma ne želimo razvijati v smeri masovnega tu rizm a, toda če že limo povečati delež turizma v brutodruž- benem produk1u, potrebujemo nove postelj- ne kapacitete tako v mestih kot tud i drugod. Naj povem, da se na območju od Ljubljane pa vse do Čateža v petnajstih letih ni zgra- dil niti en hotel, gre pa za najbolj prometno cesto, ki je bila nekdaj znana kot povezava med zahodom in vzhodom, med Rimom in Carigradom. Po tej cesti dnevno pelje več kot 80.000 avtomobilov in potencialni investitorji žal niso uspeli prepoznati te ve li ke priložno- st i. Potrebujemo nove kapacitete za najmanj 15 go lf i g ri šč, nove naložbe v infrastruktu- ro zimskih športnih središč, potrebujemo kolesarske steze, kar je trenutno velik trend, potrebujemo potniško pristanišče .. . Bilo bi bi stveno bolj u činkovito vlagati v turizem kot pa v javno infrastrukturo, za kar se zavzema toliko lobi jev. Kje je.vzrok, da v Sloveniji nimamo nobe- nega hotela iz svetovno znanih hotelskih verig? -"",, , Vemo, da ima Slovenija tudi sicer probleme pri pridobivanju neposrednih tujih investi- cij, turizem pa pri tem pravzaprav ni nobe- na izjema. Po mojem mnenju je glavni raz- log v majhnosti tržišča, če pa se tuje hotelske verige že odločajo za nove destinacije, mora po določenih kriterijih določena destinacija bistveno izstopati . Sloven ija ni ne največja in ne najcenej ša destinacija, pa tudi ne naj- hitreje rastoči trg. Sloveni ja ni destinacija za masovn~turi zem, niti destinacija za posebej luksuzni turizem. Odkrito povedano, sam niti nisem najbolj prepri ča n, ali je sploh slabo, če hote lov znamke Four Seasons ali Sheraton ni v Slovenij i. Dejstvo je, da se lastniška struktura v teh znanih hotelskih verigah spreminja in je zače la vse bolj temeljiti na prenosu znanj in upravljalskih pravic. Odkrito povedano, ne vem, ali si sploh že lim, da bi znani ljubljanski in drugi hoteli, ki imajo bogato tradicijo, zdaj prodali neko trženjsko znamko, ki je nasta- jala skozi daljše obdobje in za katero verja- mem, da bomo tudi Slovenci znali z njo dobro upravljati. Kako bi lahko po vašem mnenju spod- bujali projekte v turizmu z visoko dodano vrednostjo? Z ve likim vese ljem ugotavljam, da vse več ljudi v Sloven iji , predvsem v majhnih in sred- ---- / ~:~ .. . " .... · ~-;.~~~~ ~ ~:~-;t1,..;, ..... . , ::. .. -....~~ - - - ,; ~- -~;-~ .d ~_.: . ... · ... ,. ·-. - ., ~, t,< .......... -..- • "' --1SZO'lf mmod ';npa - ,., ,ia,,qod IIIUOfll ,_,,,.,, aq{'lq,u 11% ,-,da O'lf ,,..,.,,., /aJ{nnyfu nJI ~ se bodo gostje pri nas dobro počutili . K »sodelovanju« so z osebnim pismom povabili več kot 50.000 ljudi najrazlič­ nejših poklicev, od gostiln ičarjev do poštarjev in vozn ikov (povzeto po: Delo, 14. januar 2004). Dejstvo je, da ni šlo zgolj za turistično, ampak naciona lno akcijo, ki jih je finančno in moralno podprla tudi takratna vlada. Zasluga, da so te akcije promocije Slovenije kot turistične destinacije zagleda le luč sveta, gre tistim, ki so mnogo pri- speva li k njihovemu nastanku: Jernej Repovš, Zlatko J ančič, Miro Kline. Potrebno podporo so akcijam nud ili takratna vlad- na sekretarka za turizem Bogomila Mitič in člani vlade s pred- sednikom Dušanom Šin igojem na čelu. »Ta kratna situacija je narekovala akcijo, ki je bila večinom a usmerjana navznoter: bolj san jali smo, kaj bi lahko naredili prek meja, oziroma nam je, ko bi bilo treba stopiti »čez«, zmanjkalo poguma, volje in denarja .... Akcija, kakršno smo zasnovali pred skoraj dvajstimi leti, torej absolutno ne bi mogla biti več 'živa'. Mi smo namreč tedaj vedeli , kako in kam n ata n čno pozicionirati Sloven ijo in kdo so naši največji konkurenti, nismo pa vedeli, da je treba in možno graditi znamko destinacije, čeprav smo to intuitivno delali. Nedvom no je bila (akcija, op.p.) izjemno dobro premišljena, dajala je dobre rezu ltate, vliva la optimi- zem. Danes sem prepričan, da je v Sloveniji dovolj znan ja, da se takšna oziroma podobna akcija izpelje znova, nikamor v J.i;!jino nam ni treba hoditi. Res pa je, da moramo akci jo pro- mocije delati skupaj s tistimi, ki do temeljev poznajo posa- mezne tuje trge. Brez tega ne gre,« je v pogovoru za dnevnik Delo povedal dr. Miro Kline. Še najbolj je Slovencem iz tistih časov v spominu ostal takratni simbol slovenskega turizma, lipov list. Jern ej Dane, J• S/or61ld.W•-• ,,,_,,_.., __ , _ - __ ,..,.,...p ... ·.,._., ,..,,.:_,.,..__ •• .,.,_ ____ 1"-t'IIN._,._ _ .. .,.,.,, . ...,,._ ... .,., ____ --, "'"'.::--;. ~~ !~-::::: .;:::::' .;::r;;; s """'p"'/lq• ...... -.-i;,.......- ... .., .. -,.ll,~ .,..,,,,.,, .. ,...,,.,.,,,,.,,._..,._ _., __ .,,. __ .,...,.,,.pµ1 ..... .,,., . _ ......... -r.---~ ·------,r ... ,.,...,..."'9I~/N o, ,,,,...L .,., ..... ,,. 11".., .. --• .__ ..,,. • ....-. .., .. --=~•=::,r,,::;-...::::, ~:.-s..-=:;. v.:::.= ·,-,.n _ _,,,,,. •.,.,,... _ _, _,_...,. ,- ..,.., Turizem smo ljadje - hldl Y IJ•~ bnki On the sunny side of the Alps. Vinske ceste, Aktivne počitnice, Zeleni, modri in beli športi, Alpske ceste, Pohodništvo, Prireditve, Preventivni programi ... ). „Temeljni koncept turistične ponudbe, ki Slovenijo ločuje od drugih, sloni na lastnostih majhne, zelene, kultivirane in raznolike dežele, ki je turistično dobro organizirana in kjer počitnice zares pomenijo psihično in telesno sprostitev. Slovenija je gostoljubna in prijazna, dinamična in izzivalna, odkrivati jo je mogoče na lahek in varen način," je bilo takrat zapisano v predstavitvenih materialih Centra za promocijo turizma Slovenije. To je bilo v času, ko se je mednarodni turistični marketing močno zaostril \n postal silno interdisciplinarna podzna- nost, ki nikakor ni več mogel delovati brez močne podpore kreativnosti oziroma oblikovalske stroke, statistične podpore in še nikoli dotlej tako velikih oglaševalskih in PR proračunov (iz letnega poročila CPTS 1997). Primarni trgi slovenskega turizma v tem obdobju so bili Nemčija, Avstrija, Italija in Hrvaška, sekundarni pa države Beneluksa, Velika Britanija in Madžar~ka. Sredstva za trženje Slovenije kot turistične destinacije so bila takrat skromna: za leto 1996 je bil proračun za turizem glede na leto 2005 zmanjšan za 60 % in dosegel le 12 % sredstev, ki jih je za promocijo turizma priporočal WTO. V začetku leta 2004 je Slovenska turistična organizacija razpisala natečaj za kreativno zasnovo tržnega komuniciranja za povečanje prepoznavnosti Slovenije z vsebinsko nadgrad- njo tržnega komuniciranja slovenskega turizma ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kot predvideva Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006, naj bi se naša država do leta 2008 repozicionirala iz destinacije, ki je podobna drugim, v nenavadno in prese- netljivo destinacijo, v oazo za sprostitev. Proces repozicioniranja se je bolj aktivno in kon- centrirano pričel odvijati z dejavnostmi, ki so bile povezane z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Celovita komunikacijska akcija v obliki "Slovenija poživlja" pomeni nek mejnik na poti želenega repozicioniranja Slovenije kot zanimive, privlačne, drugačne in poživljajoče dežele. Glavni cilj pozicijskega slogana je podkrepiti krovno tržno znamko "Slovenija" (z rožicami) in ji dodati poživljajoč ton, opozoriti na Slovenijo kot ponudnico poživljajočih turističnih storitev .... Pozicijski slogan "Slovenija poživlja" je vpet v vse poti in orodja tržnega komuni- - ~ ... ,...._ .. ,l-.-«1tsi.,-,-•,-,t....,_,UJ,\,,,/,rAf"1tl-> =::t:r~~~'7'==~~- ~-,,..w,1,.,.._,,,.~ ,~ .. J,, ..... ,..M/.....,.,.,."',.,,_,,,,,. _,..;,........,.r~..,~•'-'•• uM-.Twf:r,,,J,,•,..,_~_ t,:r~~~;..~,....~~ t::.:=-- '-""-"'IW•N N::) n, IX IX O družba Doživetja Informacijska družba 20 let Storitve Industrijska družba 150 let Proizvodi potovali v Švico (prvo mesto). kar 39 % pa potujejo samostojno. Njihova potrošnja zato ne mar. apr. maj • Nofri lls • Kulturni jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. jan . • Družinski • Tradicionalen • Poslovni Border line Druga skupina, takoimenovani poslovni turizem, zajema 96 presega povprečja : Ital ijani povprečno potrošijo 65 EUR dnev- % takih, ki so prečkali mejo iz poslovnih razlogov. 78 % jih no, tujci pa 82 EUR na dan. Slovenijo iz te skupine izbere 1,4 je prespa lo v hotelih, resortih ali na ladji, 1 % v hiši, 16 % pa % Italijanov, pred njo pa se nahaja Hrvaška z 2,2 %. drugje. Ita lijan i v tej skupini so prenočili v največjem deležu »No frills« turizem predstavljajo turisti , ki največkrat pre- _ Za vsako skupino turistov so analizirali, iz katere italijan- od 1 do 3 noči (53 %) ter dnevno povprečno potrošili 184 EU R . ...pijo v kampih oziroma šotorih (72 %), nj ihove počitnice pa ske regije so potovali in v katero državo so se odpravlja li. Za Tujci v tej skupini so ravno tako v največjem deležu prespa li imajo enakomerno porazdeljeno vseb ino med morjem (32 vsakega Italijana, ki se je vrača l domov, so natačno ana lizi- od 1 do 3 noči (66 %), povprečno pa so dnevno potrošili 195 %), kulturo (33 %) in ostalimi tipi počitnic (33 %). Le 9 % teh rali, iz katere države je pripotova l in v katero regijo v Italiji EUR. Italijani iz te skupine so za svojo destinacijo največkrat turistov potuje samih. Potrošnja te skupine je nizka v pri- se vrača. Na ta način so pridobili podatke o giban jih njihovih Tabela 1: Ocena zadovoljstva potovanja po državah ter po nastalih skupinah. Ocena Ocena Ocena Ocena Skupaj 7,5 Skupaj 8,o Skupaj 8,o Skupaj 8,o Skupaj 8,o 8,o Mehika 8,3 Mehika 8,5 Mehika 8,6 ZDA 8,7 8,o Češka 8,2 Belgi ja 8,2 Slovenija 8,5 Češ ka 8,6 7,9 ZDA Avstrija 8,2 . Avstrija 8,4 Kitajska 8,5 Avstrija 7,9 Egipt 8,2 Slovenija 8,2 Maroko 8,4 Avstrija 8,4 Egipt 7,8 panija 8,1 ZDA 8,1 Španija 8,'t Maroko s.u Francija 7,7 Avstrija 8,1 Češka 8,1 Egipt 8,3 Mehika 8,3 Hrvaška 7,6 Francija 8,1 Hrvaška 8,o Grffa 8,2 Nem čij a 8,2 Domin . rep. 7,6 Hrvaška 8,o Grčija 8,o Češka 8,2 Južne države 8,1 ZDA 7,6 Domin. rep. ,9 ~ ipt 8,o ZDA 8,1 Francija 8,o Južne države 7,5 Vel. Britanija 7,9 Francija 8,o Tunizija 8,1 Grčija 8,o N emčija 7,4 Južne države ,9 Španija ,9 Kitajska 8,1 Španija lli Kitajska 7,4 N em čij a 7,9 Kuba 7,9 Hrvaška 8,1 Romunija 7,8 Švica 7,4 Kita ·ska 7,9 Nem č ij a 7,8 Domin. rep. 8,o Sloven ija 7,7 Grč ij a 7,4 Grči ja 7,8 Južne države 7,8 Romunija 8,o Vel. Britan ija 7,7 Mehika 7,3 Belgija 7,8 Domin. Re . 7,8 Nemffa 8,o Tunizi"a 7,6 Belgija 7,3 Maroko 7,7 Švica 7,8 Švica 7,9 Hrvaška 7,6 Maroko 7,2 Švica 7,7 Vel. Britanija 7,8 Vel. Britanija 7,9 Domin. rep. 7,5 Tunizija 7,1 Tunizija 7,6 Romunija 7,6 Južne države 7,9 Švica 7,5 Kuba 6,9 Slovenija 7,6 Maroko 7,5 Kuba 7,8 Egipt 7,4 Vel. Britanija 6,9 Kuba 7,4 7,4 Belgija 7,8 Belgi ja 7,4 Romunija 6,9 6,9 Francija 78 Kuba 7,3 merjavi s prejšnjimi, in sicer Italijani v tej skupini v pov- prečju potrošijo 41 EUR/dan, tujci pa 53 EU R. Največkrat izbrana destinacija te skupi- ne je ponovno Francija (25,9 %), sledijo ji Avstrija, Švica, Hrvaška, Nemčija, Grčija in Slovenija (6,o %). Obmejni turizem, ki prečka mejo v 72 % dnevno zarad i službe, ne prespi izza meje, ne uporablja turističnega paketa, dn evno potroši 36 EU R (Italijani) in 75 EUR (tujci). Tranzitni turizem, ki pred- stavlja zadnjo, osmo skupi- no iz raz iskave, le v nizkih odstotkih prespi v »prehod- ni« destinaciji (7 %), v 2% se poslužuje turističnega paketa, skoraj polovica turistov potu- je samih, druga polovica pa potuje v družbi, dnevno pa Italijani v tej skupini potrošijo 8 EUR, 41 EUR na dn pa potro- ši jo tujci te skupine. gostov po regijah. Razen samih segmentov in njihovih značilnosti je zani- miv podatek, da so anketiranci ocenjevali tudi zadovoljstvo potovanja v izbrano turistično destinacijo -- državo. V tabeli 1 so prikazani rezultati ocenjevanja. Nastali klaster »poslovni turizem« je Slovenijo ocenil z najvišjo oceno (8,o), sledijo ji Španija, Češka, Avstrija .. . V ku lturnem turizmu se Slovenija nahaja bo lj na dnu. To nas opozarja, da je potrebno zače­ ti vlagati v razvoj kulturnega turizma, v kolikor bi bi la naša ciljna skupina Italijani, ki jih zanimajo kulturne poč i tn ice. V tradicionalnem tu rizmu Sloven ija ponovno zaseda zgornji del lestvice zadovoljstva, takoj za Mehiko, Belgijo in Avstrijo. Slovenija je zanimiva tudi za Itali jane, ki hodijo na družinske počitnice. Ta skupina je ocenila Slovenijo z drugo najvišjo oceno (8,5), takoj za Mehiko (8,6), kar je ce lo višje od pov- prečja ce lotne skupine (8,o). Največkrat se na vseh lestvicah zadovoljstva na prvih mestih nahaja Mehika, kar je ponovno dokaz, da Italijane najbolj zanimajo potovanja v eksotične dežele in/ali potovanja v vse države Amerike, zaradi česar se tudi ZDA pojavi na vrhu lestvice. Slovenija je v splošnem zelo dobro ocenjena. Ob koncu naj navedemo še zanimiv podatek o obdobjih potovanja. Podatek potrjuje dejstvo, da Italijani potujejo predvsem poleti, v času t. i. »feragosta«. Na grafu 1 tako opa- zimo ze lo izrazito konico v času avgustovskih počitnic, med- tem ko tujci v Italijo potujejo bolj enakometno skozi celo leto vse do novembra, ko krivu lja pade. .. 1 INTERVJU,• T~~!ZEM • 13 . . . . . -. ~ --·-· - - -~~,,~ Problem Slovenije ni toliko prepoznavnost kot pomankljiva identiteta (vsaj v Italiji) Moj tokratni sogovornik je bil sila zanimiv, predvsem pa poln izkušenj, zato sem mu z veseljem prisluhnila, kaj mi ima povedati. Poslušala sem ga na seminarju CISET, ki je potekal 19. aprila 2005 v Benetkah. Paolo Sergardi je direktor raziskav v podjetju TMT Pragma, sicer pa dela na področju tržnih raziskav že 20 let. TMT Pragma je inštitut, specializiran za mobilnost, transport in turizem ter je v tem pogledu vodilno podjetje v Italiji. TMT Pragma je del podjetja Skupina Pragma, ki zajema'še dva raziskovalna inštituta: Pragma research, ki se ukvarja s splošnimi raz- iskovanji, in Medi Pragma, inštitut, ki je specializiran za raziskovanje na področju farmacije in medicine. Kdaj ste se začeli ukvarjati z raziskavami na področju turizma? Vas bolj zanimajo raziskave ali turizem? Z raziskovan jem v turizmu sem se začel ukvarjati po tem, ko sem se usmeril v študi- je, povezane s »premikanjem«, mobilnostjo. Mobilnost in tu rizem v Italiji dojemamo kot dve področji, ki sta med sabo ze lo povezani in se tudi tradicionalno dopolnjujeta oziroma je turizem v nekaterih okoliščinah že prepo- znan kot oblika mobilnosti, premikanja. Menite, da je turizem sektor v ekonomiji, ki potrebuje specializirane raziskave? Če govoriva o štud ijah mobilnosti v ožjem pomenu besede, ni dvoma, da je turizem problemat i čen v stat i st i č n em pogledu in ima svoje značilnost i , ki jih je potrebno posebej raziskovati. Gre pa tudi za raz l ične tipe turi z- ma in turizem ne predstavlja vedno istih pro- blemov, zato menim, da bolj kot raziskovalec pozna sekto r/področje, ki ga raziskuje, bolj lahko ed instveno pristopi k raziskavi in se bolj poglobi v pred met in problem. Torej bi nekomu, ki dela v turizmu, pred- lagali, da se posluži agencije, ki je spe- cializirana za turizem, ali agencije, ki se ukvarja s splošnimi tržnimi raziskavami? Kaj ima specializirana agencija za tržne raziskave v turizmu drugačnega in bolj- šega od tiste, ki se ukvarja s splošnimi tržnimi raziskavami? V tem pogledu bi potegnil vzporednico med inštitutom za raziskave na eni stran i in agen- cijo za oglaševanje na drugi strani: raziskoval- ni inštitut mora zagotoviti in pridobiti informa- cije, ki omogočajo agenciji, da dovolj spozna želeno področje oziroma okolje, v katerem se giblj e. Agencija za oglaševanje pa mora podjetju podati prave inštrumente, da lahko komunicira v tem prostoru. Tehni ke za zbira- nje pravih informacij in za komunici ranje so vedno iste, še več, lahko bodo bolj obreme- njene, če se pozna prednosti, slabosti, značil­ nosti nekega proizvoda, ki ga podjetje ponuja, in probleme na nekem trgu, kjer se gib lje. Katere vaše raziskave jemljete za najpo- membnejše v vaši karieri? V prvih letih svojega dela kot raziskova lec sem se bolj ali manj ukvarjal s študi jami na področju avtomobi lizma. Imel sem s rečo, da sem bil udeležen pri ital ijanskih raz iskavah o merjenju zadovoljstva kupcev za avtohiše - Renault in Peugeot. Moje prve izkušnje z raziskovan jem mobilno- sti so iz leta 1999, ko sem pri šel v kontakt in razvil dober odnos sodelova nja s podjet jem Trenitalia (o. a. Že lez ni ce Italija), s katerim še vedno sodelujem. Raziskavo med narod- nega turizma (o. a. objavljena je v č lanku na sosednji strani), narejeno za Ufficio lta liano dei Cambi (o. a. Italijanski urad za tuje izme- njave), sem prevzel v lanskem letu. Dodati moram, da je zarad i njene kompleksnosti in velike pomembnosti to gotovo ena izmed bolj pomembnih in stimulativn ih študij, pri kate- ri h sem do danes sodeloval. Poznate Slovenijo? Kako dobro? Ste že bili v Sloveniji? Poslovno ali kot turist? Ža l Slovenije ne poznam prav dobro; nikoli nisem imel priložnosti navezati poslovnih sti- kov z vašo državo, kot turist pa si raje enkrat letno privoščim potovanje v bolj eksot i čne, izvenevropske države. Eden izmed največjih problemov, s kate- rimi se spopada Slovenija kot turistična destinacija, je nizka prepoznavnost. Ali imate kakšno priporočilo za to? Seveda govorim iz osebnih izkušenj, nimam podatkov, zato je razmišljanje zgol j subjek- tivno. Imam občutek, da bistven i problem Slovenije, kot ga vidimo v Italiji , ni njena neprepoznavnost, pač pa skromna oziroma poman jkljiva identiteta. Mislim, da večina ltalij9nov dobro ve, da je Slovenija ena od naši h. mejnih držav. Na drugi strani pa zelo malo Italijanov ve, ka j Slovenija ponuja oziro- ma kaj je zmo-l'R-a ponuditi nekomu, ki pride v vašo državo. Obstajajo države, ki imajo zelo močno identiteto, image države. Če pomis- limo na Švico, se takoj spomnimo na nase- lje v gorah ali na gorsko kočo. Ko govorimo o Grčiji, nam najprej pride na mise l bela plaža in kristalno morje. Gre za stereotipske predstave o neki državi, ki pa so lahko tudi omejene. Franci ja še zdaleč ni samo Eifflov sto lp in ZDA niso le Grand Canyon, vendar so konec koncev elementi, ki pogojujejo, da se nak tu ri st odloči za obisk točno do ločene držale oziroma turi st i čne destinacije. V lanskem letu smo izvedli oglaševal- sko akcijo v Italiji, Avstriji in Nemčiji, kjer smo povprečno v vseh treh državah izmerili 2,3 % priklic kapanje? Je to veli- ko ali malo? Spontani priklic neke oglaševalske akci je je vsekakor prvi indikator učinkovitosti te kampanije oziroma komunikacijske strate- gij e, tako da menim, da ste se glede meto- de merjen ja pravilno od loči li. Da bi pa lahko n ata n čno preučil učinkovitost akcije, bi mogel natančno poznati medijski načrt, ki ste ga uporabili. Ve se namreč, da so kampanje, ki so bile prisotne na televizij i, ve li ko močnej­ še in dosežejo višji nivo razvoja, kot tiste, ki se poslužujejo plakatiranja ali časopisov. Na drugi strani je pomembno vedeti tudi, ali je bila kampanja po celi državi ali sa mo v nje- nem delu, števi lo prehodov (va lov oglaševa- nja) in trajan je kapani je, pa tudi čas, v kate- rem se je kampanja dogajala. Vse našteto ima velik vpliv na prepoznavnost kapa nje. Če vse to za nemarim, pa lahko rečem, da 2,3 % spontanega prekli ca kampan je nika- kor ni vel iko. Čeprav je bila kampanja koncentrirana na severu Italije, me zanima, ali ste kdaj slišali za slogan »Slovenija poživlja«? Ne, priznam, ne sodim v 2,3 % spontanega priklica (nasmeh). Kaj bi rekli, če vam povem, da je 31 % Italijanov v raziskavi priznalo, da ne razumejo natančno, kaj želimo povedati z besedo »poživlja«? Ne preseneča me dejstvo, da je tako veliko Italijanov odgovorilo, da ne razumejo vaše- ga sporočila. Povedati je tudi potrebno, da je beseda »rivingorisce« v italijanskem jezi- ku dvoumna. Na en i strani lahko pomen i, da Slovenija zajema moč in aktivnost, torej da doživlja nek moment rasti in živahnosti, lahko pa pove, da pomeni prihod v Sloven ijo poživitev oziroma da je Sloven ija država, ki omogoča ponovno okrepitev. Morda je bila taka dvo umnost sporočila zaželjena ob izbo- ru sloga na, a tisti, ki niso videli celotnega oglasa (da bi ga povezali s sloganom), lahko ostanejo dezorientirani. Želel bi dodati, da je v tu ri st i čn ih oglaševal- skih akcijah odločilna podoba neke države; gorsko naselje, mesto, plaža največkrat pove- do veliko več kot sam slogan oziroma pripomo- rejo k temu, da je slogan še bolj razumljiv. V lanskem letu smo imeli v Sloveniji prvi seminar o tržnih raiskavah v turizmu v organizaciji STO. Ali menite, da je to prime- ren način ozaveščanja turističnih delavcev TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISTTOP.51 Seminar CISET na Fakulteti Universita' Ca' Foscari, Benetke o tem, da je potrebno imeti prave podatke za sprejemanje odločitev, da je potrebno izvqjanje tržnih raziskav tudi v turizmu? Kot ražiskovalec ne morem drugega kot pritr- dilno odgovoriti na vaše vprašan je. Predvsem s rečan j a so prava stvar, kjer se prediskuti- rajo različni pogledi. Pri večini področij pa opažam, da se ve li ko stva ri potiska ob stran ali pa se jih upoštava kot samoumevne, ne da bi se jih prej preizkusilo. Akcijo izvedejo, ne da bi prej natančno preučili področje in probleme, ki jih za sabo prinesejo določene akcije. Seminar za tržne raziskave je dobra ideja, vendar ne zato, ker se na njem prika- zuje rezultate raziskav, pač pa zato, da se poslušalcem na pameten način pove, zaka j se je potrebno posluževati raz iskav. Lj ud je morajo na predavanjih razumeti bistvo pome- na raziskav. Vedno je potrebno poznati oza- dje raziskave in namen, da se neka raziskava izvede. Na pod lagi pridobljenih rezu ltatov se namreč strateško načrtu j e delo. Kaj bi odgovorili nekomu, ki bi vam rekel »V našem podjetju ne potrebujemo trž- nih raziskav!«? Ta potemtakem meni, da pozna že vse, kar mora vedeti o neki strategiji in voden ju pod- jetja. Mogoče bi dodal le še nekaj: promovirati neko državo kot možno turi st i čno destinacijo pomen i nuditi nekaj nematerialnega; promo- vi rati je potrebno neko idejo in ne neko stvar. Še več, v konceptu počitnic je v ospredju ideja o dobrem počutju in nečem dobrem, kar je ekstremno subjektivno, torej osebno; izbor komunikacijskega kana la postane ze lo občut­ ljiva zadeva v procesu promocije turizma. Vas bomo imeli možnost poslušati na letošnjem seminarju tržnih raziskav v turizmu? Mislim, da bi bila to prava priložnost, da bi bolje spozna l vašo državo. UTRIP TURISTICNIH TRGOV • TUR!ZEM • 14 , · . : ··- ~ ····.-. - -~·-- :-~ "'--.... '?'~:-·~ ::.~.:.·' ~;;:,. - . - . .. . . ,. . . -s~,:- ~~~--= ... •. - •• --. . ..... . ...., . ... ,:,:.· . • AVSTRIJA Avstrijski turistični marketing - kulturni turizem lahko pričakujemo velik uspeh. Direktni in indirektni prihodki iz tega naslova znašajo v Avstriji skupaj kar 22 milijard evrov. Pri tem dosega delež kulturnega turizma 15 % (3,5 milijar- de evrov). Opravljen je tudi predhodni izračun prihodkov iz naslova blagovne znamke, to je Wofgang Amadeus Mozart. Upoštevali so kvalitativne parametre, ki veljajo za blagovno znamko, ovrednotili image na posameznih ciljnih trgih in ugotovili, da samo ta blagovna znamka prinaša v avstrijsko turistično blagajno kar 1,68 milijarde evrov. Ker bodo imele Kaj pomeni za Avstrijce športni, umetniški in kulturni marke- celotne aktivnosti, ki se navezujejo na leto Mozarta, izredno ting, so v reviji Medianetfokus povprašali vodilne v deželnih pozitiven vpliv še v naslednjih dveh letih, računajo še na promocijskih organizacijah mesta Dunaj, Gradiščanske in dodatni priliv v višini 5,04 milijarde evrov. S tem se blago- Spodnje Avstrije. Navedene tri regije nagovarjajo na področju vna znamka Mozart uvl"šča med 50 najmočnejših blagovnih trženja različne ciljne skupine. znamk na svetu (www.interbrand.com). Tako na primer v mestu oz. deželi Dunaj izvajajo dokaj jasno Da bi lahko ves ta potencial tudi dejansko izkoristili, so s pozicioniranje, ki so ga izpeljali iz potreb in želja njihovih pripravami na Mozartovo leto 2006 pričeli že v letu 2003. gostov. Kar 83 % gostov Dunaj obišče zaradi umetnosti in Ustanovili so delovno skupnost ArGeMozart 2006, v kateri kulture. Tako na preseneča, da ima to področje v njihovih turi- sodelujejo Osterreich Werbung, Wien Tourismus, Salzburger stičnih tržnih programih najpomembnejše mesto. Opozorimo Land Tourismus in Tourismus Salzburg GmbH. V letu 2004 so naj, da pod tem pojmom ne razumejo vedno kulturo "na naj- svoje aktivnosti osredotočili na mednarodno potovalno indu- višji ravni". Velik pomen dajejo tudi ostalim oblikam kulture, strijo in na medije. V letošnjem letu pa posredujejo ponudbe kot so flair, življenjski slog, nakupovalne možnosti. :. na posamezne cilje trge, na katerih je največ zanimanja za to V Spodnji Avstriji so glavne teme trženja kultura, kolesarje- področje kulturne ponudbe: Nemčija, Francija, Švica, Velika nje, pohodništvo in uživanje. Od leta 2004 na ravni deže- Britanija, Italija, Španija, Belgija, prekomorski trgi, pa tudi le sponzorirajo športne prireditve, hkrati pa tudi vrhunske Češka, Madžarska in Poljska. Na spletni strani www.mozar- športnike. t2006.net so predstavljene vse informacije za t.i. B2B in B2C Podobno je tudi na Gradiščanskem, kjer predstavljajo osnovo · poslovanje na tem področju. turistične ponudbe razen že navedenih področij še zdravje, Seveda je Mozartovo leto 2006 v svojo krovno kampanjo narava in vina. Kot največji kulturni projekt lahko označimo vključila tudi Avstrijska turistična organizacija. V jubilejnem operetne predstave v Moerbischu na Neziderskem jezeru, ki letu bodo namreč že februarja pričeli s televizijsko kampanjo jih letno obišče kar 220.000 obiskovalcev. Seveda ne more- in kampanjo v tiskanih medijih na nemškem, italijanskem, mo mimo opernih festivalov, Haydnovega festivala in ostalih britanskem in madžarskem trgu. manjših festivalov, ki jih letno skupaj obišče 600.000 obis- Kot eno najmočnejših orodij so pripravili prodajni priročnik kovalcev. Tako je Gradiščansko največje letno prizorišče v »Sales Manual Mozart 2006« v šestih jezikih; ki vsebuje vse Avstriji. aktualne informacije s tega področja. Podatke tudi aktualizi- Kje vprašani vidijo prednosti, kje slabosti? Na Dunaju meni- rajo, in sicer preko že navedene internetne strani. jo, da je mesto stavilo na pravega konja, s tem, da že več Predstavljajo se tudi s posebno stojnico, in to na vseh naj- let poudarja v prvi vrsti vitalnost mesta. V Spodnji Avstriji pomembnejših turističnih borzah (BIT, 1TB, WTM). Vzpostavili prisegajo na izrabo sinergijskih učinkov. Njihova turistična so sodelovanje z velikimi televizijskimi in radijskimi hišami organizacija namreč odlično sodeluje z oddelkom za kulturo kot tudi z znanimi opernimi hišami. Posebno sodelovanje pri deželni vladi (le-ta bi pri nas ustrezal kulturnemu minis- poteka z že uveljavljenimi Mozartovimi festivali v San Diegu, trstvu). Na Gradiščanskem jim ponekod primanjkuje sredstev New Yorku in Londonu. za marketing, vendar so tudi tam prepričani, da najboljše JAN CIGLENEČKI, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA rezultate daje dobro sodelovanje med turizmom, športom NA DUNAJU, JAN .CIGLENECKl@SLOVENIA·TOURISM.AT in kulturo. JAN CIGLENEČKI, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVN[ŠTVA NA DUNAJU, JAN.CIGLENECKl@SLOVENIA·TOURISM.AT Mozart kot blagovna znamka Leto 2006 so v Avstriji razglasili za leto Mozarta. Promocijske aktivnosti tečejo že kar nekaj časa in kot kažejo prvi izračuni, BEMCIJA Manj potovanj z avtobusi Delež potovanj turistov z avtobusi se je v letu 2004 zmanjšal z 10,3 % na 9,5 % vseh potovanj . Nekateri organizatorji avto- busnih potovanj so že podvzeli prve ukrepe, kot je kombina- cija storitev nizkocenovnih letalskih prevoznikov s ponudbo avtobusnih prevozov. Tako nastaja ponudba, kot je na primer izlet z avtobusom iz Stuttgarta v Neapelj in vrnitev z letalom. Z istim letalom v Neapelj poleti druga skupina potnikov, ki se bo v Nemčijo vrnila z avtobusom. V ta namen organizatorji potovanj letalske karte kupijo šest do devet mesecev vnaprej, seveda na lastno tveganje, zato pa imajo možnost pravočas­ ne kombinacije dveh načinov potovanja in oblikovanja pri- vlačnih ponudb. Zagovornik oblikovanja tovrstnih produktov na osnovi kombinacije različnih p_revoznih možnosti je tudi JUrgen Weber, član nadzornega sveta Lufthanse in iniciator Star Alliance. »Konkurent, s katerim ste se pred nedavnim še 'tepli', mora postati vaš partner,« pravi. Kombinacije več načinov potovanj so le eden od ukrepov za izhod organizator- jev potovanj iz krize. Ponudniki teh potovanj v svojo ponudbo vse bolj vključujejo tudi organizacijo dogodkov in si priza- devajo za dvig kakovosti ponudbe. »Kdor začne zniževati ceno, je že izgubil bitko,« pravi predstavnik enega od večjih tovrstnih ponudnikov. Nemški organizatorji in ponudniki avtobusnih potovanj pa se morajo spoprijeti še z enim trendom, ki negativno vpliva na njihovo poslovanje: vse manj se te vrste potovanj poslužuje njihova glavna ciljna skupina: seniorji. Medtem ko so med leti 1993 in 2004 še beležili rahel porast povpraševanja s strani ciljne skupine, starejše od 60 let, je dra~tično upadlo povpraševanje gostov, starih med 50 in 59 let. S tem organi- zatorjem avtobusnih potovanj grozi izguba najpomembnejših gostov. Vzrok za tak upad: današnji starejši so na področju možnosti potovanj zelo dobro informirani in se v veliki meri poslužujejo alternative, kot na primer potovanj z nizkocenov- nimi letalskimi prevozniki. ITALIJA Slovenija resen konkurent lta!iji PRIREJENO PO FVW Po uradnih podatkih, ki jih je ENIT razglasil med BMT v Neaplju, je italijanski incoming turizem v letu 2004 zaslužil za 28,4 milijarde evrov, kar predstavlja v primerjavi z letom prej zavidljive 3 odstotke. Za tekoče leto predvidevajo, da bodo presegli prag 30 milijard evrov, zahvaljujoč predvsem kitaj- skemu trgu. Ob tej priložnosti je predsednik ENIT-a Amedeo Ottaviani poudaril, da je kar 89 % kitajskih turoperatorjev potrdilo, da razmišlja o Italiji kot destinaciji, ki bi jo uvrstili -V svoje kataloge. Jasno je, da ni moč natančno določiti, koliko bo kitajskih turistov dejansko, gre pa gotovo za pomemben dodatni delež gostov v italijanskem turizmu. Z namenom, da bi podprli ta ugodni trend, je ENIT objavil, da bo začel s po- sebnim načrtom promocije, vrednim približno 20 milijonov evrov, s katerimi bodo spravili v tek promocijske akcije. Med najbolj razvnetimi konkurenti turistične destinacije Italija je ENIT navedel Hrvaško, Slovenijo(!) in baltske države, ki šele prihajajo. BORIS BAJŽELJ, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA V MILANU, E·POŠTA: BORIS.BAJZELJ@SLOVEN IA·TOURISM.IT Padec števila nemških turistov, ki se odločajo za ponudbo organizatorjev avtobusnih potovanj z 4,8 milijonov 1993 na 4,3 milijone v letu 2004 1,2 -1-- ------------------,---- 0,9 +-- -----------------1 .3 ·;;: (l) M o,6 - 1-- ------- --1 0,3 0,0 50-59 starost 60-69 ,, 70+ VIR: FVW 1 UTRIP TURISTICNIH.TRGOV • T\J~!Z~M • 15 • • • • • C-- • ~ • . - • - · •• - ~ >~$';: -.,~• .. ·• • . • Raje peš na Kitajski zid kot z gondolo po beneških kanalih ROKV. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD·TOURISM.ORG Zdaj je uradno: Kitajska je na seznamu desetih najbolje obis- upadli kar za šest odstotkov - na katastrofalnih 37,1 mili- prehitela tudi Španijo na drugem mestu. Oh, do prve stop- ničke je nato samo še majcen korak. kanih držav na četrtem mestu je prehitela Italijo. Mračna napoved za nekatere pristaše tradicionalnih destinacij, a raz log za slavje v Pekingu, kjer ne skrivajo svojega navduše- nja, je, da postaja Kitajska vodilna sila tudi v največji sveto- jona. ZDA torej pred Kitajsko vodijo le še za štiri milijone. Če bodo prihodi v ZDA tudi letos naras li recimo za 10 odstotkov, bodo leto končale z dobrimi 50 milijoni prihodov. Če pa bodo Kitajci tudi letos privabili, denimo, 20 % turistov več kot lani, kar sploh ni nemogoče, saj se dežela Velikega zmaja prodaja za med, pa bo Am~ičane že ujela za rep, leta 2006 pa krepko Zadaj se dobro držijo Britanci (na šestem mestu in s kar 12 % rastjo v 2004), sledi, kot rečeno, Hong Kong s sanjskimi 40 % rasti, nato Mehika, Nemčija in naposled celo Avstrija. Prvih deset destinacij je lani skupno zabeležilo kar 363 milijonov mednarodnih turističnih prihodov ali skoraj pol- ovico od vseh 760-ih. vni industriji . Če ne bi bilo SARS-a, bi se ta premik verjetno zgodil že lani. A raje kasneje kot nikoli, še posebej, ker se je na lestvico desetih (na bajno sedmo mesto) uvrsti l tud i Hong Kong, ki je kitajska provinca, vendar z avtonomnim statusom. Nekje med dese- Svetovne top turistične destinacije tim in dvajsetim mestom je tudi Macau, tudi kitajska provinca in nekdanja portuga lska število prihodi na sprememba(%) povprečje odstotek kolonija. prebivalcev 100 glede od Sicer pa se na prvih treh mestih ni nič spre- u.a!!!n!b.-______ ,.i!.!,lll!!.- ~::i- ~~~ =1.o...a=!l-~l:(J.L=-=----------20_0_4_(m_i_lii_0_ni) __ Pr_eb~iv_a_ls_tva 1995-2004 trga (%) 2000 200 200 * 200 2002 200{1* 200 2004* menilo. Francija še vedno vodi z 75,1 mili- Svet 6.376 545 686 691 760 -1,7 10,0 3,8 100 jona mednarodnih turističnih prihodov leta 2004 (rast 0,1 %), sledi ji Španija s 53,6 mili- jona (kljub terorističnemu napadu v Madridu, 2 TF 60,0 34,9 l/3,5 75,1 51,8 53,6 51,2 ljl,2 46,1 -2,6 0,1 2,5 9,9 ·1,0 3,4 4,9 7,1 11,8 o,6 6,1 na te smo se sicer že navadili, z več kot 3 % 4 1,299 3 TF 20,0 31,2 33,0 41,8 -10,4 26,7 8,5 5,5 povečanjem), tretje pa so ZDA, ki so zaosta- 5 58 6 TF 31,1 1,2 9,6 7,1 -0,5 -6,4 2,0 '+,9 nek lani - s 46,1 milijonom prihodov- neko- 6 60 46 VF 23,5 25,2 24,7 27,7 2,2 12,1 1,8 3,6 liko zmanjšale (12% rasti). 7 318 VF 10,2 13,1 15,5 21,8 -6,2 40,4 8,8 2,9 Kitajska se je na četrto torej zavihtela s pet- 20 TF 20,6 18,7 20,6 -5,1 0,2 2,7 ega mesta, zabe ležila pa je kar 27-odstotno Nemči j a 24 19,0 18,4 20,1 2,4 rast glede na leto 2003 in 42 milijonov med- _ 1_o_ A_v_st_ri'--ja _____ TC_E __ 1-'-7,_2 _ __ __:;___....:;_;__ __ -=-----=------=--------------2-=-37 18,0 19,1 19,4 2,5 1,5 1,3 narodnih turističnih prihodov. Ti so v Italiji Vir: Svetovna turist i čna organizacija ©lPodatki WTO, maj 2005 Turistični barometer Na slovenskem borznem trgu vlagatelji v zadnjem mesecu niso imeli prav veliko raz- logov za veselje. Ob nizkem prometu so teča­ ji praktično vseh pomembnejših delnic drseli navzdol. Borzni indeks SBI 20 je v zadnjih tridesetih dneh izgubil dober odstotek in pol svoje vrednosti. Sredi maja je njegova vred- nost tako znašala 4.657,59 indeksnih točk, kar je za dobrih pet odstotkov manj, kot je bila njegova vrednosti v začetku tega leta. V zadnjih štirih tednih so se močno pocenile delnice Term Čatež (TCRG), in sicer kar za 4,57 odstotka. Od začetka leta so delnice izgubile 3,30 odstotka svoje vrednosti. Terme Čatež so tudi že objavile poslovne rezultate prvega četrtletja. Tako je družba v prvem tromeseč­ ju leta 2005 realizirala 1,1 milijardo tolarjev prihodkov od prodaje, kar predstavlja v pri- merjavi z enakim obdobjem preteklega leta 12-odstotno rast. Dobiček iz rednega delova- nja se je povečal za 8,8 odstotka in je tako znaša l 131 milijonov tolarjev. Realizirali so 108-971 nočitev (lani 99.599), kar predstav- lja 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Re lativno velik padec so zabeležile tudi delnice Save (SAVA) in Istrabenza (ITBG). Delnice gorenjskega podjetja so izgubile 3,30 odstotka svoje vrednosti, medtem ko so delnice Istrabenza utrpele 3,32 odstotni padec. Delničarji Istrabenza to leto gotovo niso zadovoljni z donosi, saj se je tečaj del- nice v zadnj ih petih mesecih znižal za več kot 10 odstotkov. Nekaj raz logov za vese- lje so imeli delničarji Aerodroma Ljubljana (AELG). V zadnjem mesecu se je tečaj poveča l za dober odstotek in pol. Nič bolje pa se ni v zadnjem mesecu godi- lo investitorjem na hrvaškem kapitalskem trgu. Zagrebški borzni indeks CROBEX je v zadnjem mesecu izgubil slabe tri odstotke in pol. 13. maja je njegova vrednost znaša- la 1754,34 indeksnih točk. Po izjemni rasti tečajev v začetku letošnjega leta so se teča­ ji močno ohladili predvsem zaradi znanih težav Hrvaške ob začetku pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Kljub polit i čnim in eko- nomskim težavam, s katerimi se srečuje Hrvaška, pa ne smemo pozabiti, da ima ta država izjemen potencial prav v turističnem se~torju. Hrvaški trg kapitala je bogatejši za novo turistično podjetje z imenom Maistra. Gre za naj~čjo hrvaško turistično družbo (tržna kapital izacija 1,68 milijarde kun), ki je nastala s spajanjem Jadranturista in Anite Vrsar. Obe podjetji sta v večinski lasti družbe Adria resorts, le-ta pa je v lasti skupine Adris. Gibanje tečajev OTA -•-f-- f-. 1--f-· ... ,-... -·· ,,,. "'~ -· -· ... :,,; .J ,. !'II„ "9~ . . " . J ·, r „ 1 - 1 - 50 -· 1 o 1 ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. """ ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o N ::i N N N N N N N N N .... " " cA cA cA ~ ~ .;., .;., .;., ~ " ~ .... 0 °' ;:i '° ~ ~ N N N - • • • SBI 20 (Slovenski borzni index) - Gre za eno izmed največjih in najuglednejših hrvaških podjetij. Sicer pa v zadnjem času privabljajo največjo pozornost investitorjev uspešna turistična podjetja, ki so še vedno v večinski državni lasti. Hrvaška vlada načrtuje odprodajo svojih lastniških deležev ustrez- nim strateškim partnerjem, ki bodo zagotovili ustrezno strokovno in finančno podporo. Med zanimivimi podjetji v državni lasti je hotelsko turistično podjetje LiburnLa Riviera hoteli, ki ima v svoji lasti kar 15 hotelov, 5 luksuznih vil in turistični kamp. Podjetje je še vedno v 85-odstotni lasti države. Zanimivo je, da se za opatijske hotele zanima ugledno hotelsko podjetje Kempinsky, ki je pripravljeno ponu- -f- -f- ditLtako svoje znanje upravljanja z velikimi hotelskimi podjetji kot tudi blagovno znam- ko. Trenutno se cena giblje med 2200 kunami in 2300 kunami. Drugo zanimivo podjetje pa je hotelska družba lmperial z Raba, ki je prav tako v večinski lasti države. Svojo dejavnost izvajajo preko štirih hotelov, dveh hotelsko- turističnih naselij ter dveh modernih avto- kampov. Trenutno se z omenjeno hotelsko družbo trguje na nivojih med 220 in 240 kun. Prav gotovo bo v prihodnosti izjemno zanimi- vo spremljati, kako bo potekala napovedana privatizacija v nekaterih podjetjih v turistič­ nem sektorju in kako bo to vplivalo na borz- ne tečaje. 1 1 1 ~ 1 ,,. ' ,.... -1. ... .. , ·~ l~ /' ~'r ~'f .. "" 1.1""'i,,, It -~ ~ ,r- :.. , .. I +-1,1 ,. ,. ... , :iii 1 ' ~ -• lr 1•1..,.. ... -·~ ·· r r .. , __ -1' ... .. . .. "i ! · -. :.1 .. . . ·1 . 1 i .. 1 1 l = 1 l 1 : i' l 1 i ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N '° ~ ,..:_ ,..:_ 00 00 00 °' °' ~ ~ :::: :::: ;:i ;:i .... .... .... " " cA cA ~ ~ .;., ,..:_ .;., ~ " ~ o ~ ,..:_ cA ~ .... i 00 i 00 :::: .;., °' N M N .;., 00 " '° o M N N N N N N datm - AELG (Aerodrom) ITBG (Istrabenz) - SAVA (Sava) - TCRG (Terme Čatež) ,- ,.-/ ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 16 . •• • •-::••••~ • •:-:-:.:, : ... , ;;_;,._ • • • - • • ~-~ ~t~M- ~-. •• - ._ ;.,~•--• ~, •-._._,._ • , • -- -r PRED KRATKIM IZSLO Nov k@talog PRIJAZNO PODEZELJE - cenik 2005/2006 Slovenska turistična organizacija je v partner· skem sodelovanju z Združenjem turističnih kme- tij Slovenije izdala katalog slovenskih turističnih kmetij »PRIJAZNO PODEŽELJE - cenik 2005/ 2006« v skupni nakladi 84,000 izvodov (15,000 v slaven· skem, 27,000 v nemškem, 25,000 v angleškem in 17.000 v italijanskem jeziku). Katalog vsebuje številne vsebinske dopolnitve in oblikovne spremembe; s fotografijo in krajšim opi· som ponudbe je na 48-ih straneh kataloga predstav- ljenih 172 turističnih kmetij, na zadnji strani pa so v seznamu navedene vse ostale registrirane turistične kmetije v Sloveniji. Naslovnica je usklajena z novo celostno podobo prvega nivoja brošur STO - ceniki. Zanimanje tujih turistov za turizem na kmetijah iz PRIJAZNO PODEZEWE 51,.11 leta v leto raste. Katalogi v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku so turistom doseg· ljivi na predstavništvih Slovenske turistične organizacije v.tujini, na mednarodnih turi· stičnih sejmih in borzah, lahko pa jih naročijo tudi preko elektronske pošte ali interneta. Kata logi so turistom v veliko pomoč pri iskanju slovenskih turističnih kmetij, še posebej veliko zanimanje za ta katalog pa je zaznati ne le s strani gostov iz sosednjih evropskih držav, ampak tudi Angležev, Američanov, Francozov, Izraelcev, Dancev, Švedov, Špancev, Rusov, Avstralcev in Japoncev. Za kmetije, predstavljene v katalogu, ima skupni katalog velik pomen. Raziskave, ki jih zdru- ženje izvaja med kmetijami, kažejo, da 61 % kmetij ocenjuje prav predstavitev vtem katalogu kot najpomembnejšo aktivnost med vsemi promocijskimi aktivnostmi. S pomočjo kataloga kar 95 % gostov turistične kmetije obišče direktno, brez posredovanja turistične agencije. Na osnovi novih podatkov, ki so zajeti v katalogu, so bile v aprilu ažurirane spletne strani že obstoječih turističnih kmetij , izdelano je bilo 20 novih spletnih strani za nove turistične kmetije v okviru slovenskega turističnega portala www.slovenia.info/touristfarms, ki beleži veliko število obiskovalcev. Zainteresirani lahko katalog dobijo na sedežu Združenja turističnih kmetij Slovenije v Celju, na distribucijskem centru Slovenske turistične organizacije v Ljubljani, v turistično-informa · tivnih centrih in v večji ti turističnih agencijah. Katalog je brezplačen in ga lahko z dopisnico naročite na naslovu Združenje turističnih kmetij Slovenije, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje oz. preko e-pošte na naslovu: ZTKS@siol.net. E-prodaja DVD Slovenija poživlja &...OVEt\ it SIUVt..'lllJ OVO lru1li\h Slovenska turistična organizacija je v sode· tavanju z Menart Records vzpostavila pro· dajo DVD Slovenija poživlja preko spletnih strani ali na kratko e-prodajo. Povezava je narejena s spletne strani Slovenske turistič­ ne organizacije na stran Menarta, tako da lahko obiskovalci naše spletne strani pod rubriko Naročilo publikacij najdejo link za nakup DVD-ja. DVD Slovenija poživlja ni reklal'!Ja, je sproščena in strokovna, pre- gledn~ in obširna predstavitev Slovenije kot raznorodne in živopisne dežele izjem- nih možnosti doživljanja in poživljanja. Po uvodnem filmu, ki je bil nagrajen kot naj- boljši predstavitveni film dežele na festivalu tovrstnih filmov, je pregledni menu, ki sledi področjem človekovega zanimanja in doživlja· nja. Torej sledi uporabnikovim željam od kulture, kulinarike, adrenalinskih športov, naravne, gospodarstva, kmetijstva in naravnih posebnosti ter znamenitosti. Z vseh področij vas do potrebnih informacij in podrobnosti pripeljejo povezave z internetnimi stranmi. Iskanje je izgubljanje časa, zato je DVD Slovenija poživlja veselje ob odkrivanju. ·-·--- TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske turistiCne organizacije - Izdaja Slovenska tu ri slilna organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/5891 840, E-mail: info@slovenia.info - Glavna in odgovorna urednica: Uvija Koval Kos1antinovil - Obl ikovanje in priprava za tisi<: Divizija d.o.o. - Tisi<: Delo tiskarna, Ljubljana. - Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odlolbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplalno. - N aročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info - Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Temin Vulkovil), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik). Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantil), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger}, Univerza y __ _ Ljubljani - Ekonomska fakluteta (dr. Tanja Mihalil), Visoka šola za turizem turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled Uana Špec). Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s podro(ja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Janlil) , predstavnika turistilnega gospodarstva Uanez Pergar in Zdravko Polivalšek). predstavnika Slovenske turisrllne organizacije (Bojan Meden. MBA in mag. Maja Pak)). - Č lan i uredniškega odbora (not ranje llanstvo v sestavi STO): Bojan Meden. mag. Maja Pak. Jernei Zajec, Majda Dolenc, Tinkara Pavlovlil, Janez Repanšek, Jan Ciglenelld in Boris Bajielj. ITHAS 2005 V okviru specia li stičnega študija turizma na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so se v času od 7. do 14. maja 2005 študentje udeležili Mednarodne akademije ITHAS (l nternational Tourism and Hospita lity Academy at Sea). Enotedenskega intenzivnega študijskega teča· ja, ki je poteka l na floti lesen ih bark, se je udeleži lo deset slovenskih študentov skupaj s 120 študenti turistični h šol iz petih evropskih držav, Udeleženci ITHAS so v dopoldanskem času plu li na barkah in pod vodstvom profesorjev iz ZDA, Avstra lije in Evrope sodelova li na delavnicah iz managementa, razvoja turizma, medkulturn ih razlik ter oblikovanja tu risti č­ nega imidža destinacij. Popoldne so na obali in otokih diskutirali s predstavniki javnega in zasebnega turističnega sektorja. Na Hvaru je potekala živahna diskusi ja o pro'blemih priva· tizacije hrvaškega hotelirstva, na Korčuli o trajnostnem turističnem razvoju, v Dubrovniku o pomenu Atlasa za hrvaški receptivni turizem, v Makarski o uspešnosti tamkajšnjega hote· li rstva, na Mljetu pa so si študi jsko ogledali narodni park. Podrobno so se seznanili tudi s poslovanjem nemškega organizatorja potovanj Riva Tours. Akademija je poveza la znanje, ki ga dajejo turist i čne institucije ter izkušnje, ki jih nudi turi st i čna praksa. Hkrati se je okre- pilo tudi mednarodno sodelovanje Ekonomske faku ltete in povečala njeno prepoznavnost, študentje pa so pridobili tud i od li čno strokovno tu ri stič n o in medku lturno izkušnjo. Vsi študentje Ekonomske faku ltete so prejeli certifikat o udeležbi na mednarodni akademiji. Naslednje leto bo ITHAS 2006 ponovno poteka l na Hrvašem (Managment narodnih parkov), v letu 2007 pa se seli v drugo državo, mogoče v Slovenijo. Ekonomska faku lteta ostaja eden od petih stalnih partnerjev projekta. Akademija naj bi posta la del novih Bolonjskih študij· skih turističn i h programov. DR. TANJA MIHALIČ, EF t Podeljene letošnje 'Modre zastave' Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji - DOVES je v okviru DNEVA OKO LJA, ki ga že trad iciona lno pri reja na mednarodnem salonu INTERNAUTI CA v Portorožu, pode lilo 9 letošn jih 'modrih zastav', mednarodnega znaka za ekološko neoporečna in zelo urejena naravna kopališča ter marine, Prejemniki 'modre zastave' so morali tudi tokrat izkazati izpol· njevanje 27 kriterijev mednarodne Fundacije za okoljsko vzgojo• FEE za naravna kopa li šča in 22 meril za marine. Kriteriji obravnavajo kakovost kopa lne vode, okoljsko vzgojo ter informiranje, okoljski menedžment ter varnost in storitve. Med naravnimi kopališči bodo 'modre zastave' v juniju zaplapolale na osrednjem kopališču Okolja v Portorožu (osmi č), na kopa li šču Zdravilišča Krka Strunjan (osmič), na kopališču Simonov zaliv v Izo li (četrtič), ter na koplišču Žusterna (tretjič) in v Mestnem kopa li šču Koper (tretj i č) pa na kopališču Šobčev bajer - Lesce (pet i č) in na Grajskem kopa l išču na Bledu (četrtič). 'Modro zastavo' sta prejeli še Marina v Izoli (šesto) ter Marina Portorož, ki je na ta dan tud i dvignila svojo, že enajsto 'modro zastavo' , Sicer pa je Mednarodna žiri ja za podeljevanje 'modrih zastav' pri FEE letos z njimi nagradila 2-442 naravnih kopališč in 632 marin v 28, državah severne poloble. Podrobnejše podatke bomo lahko našli na sp letnih straneh programa MODRA ZASTAVA: http://www.blueflag.org po 5. juniju letos. B. ŠušMAK, DOVES, PROGRAM MODRA ZASTAVA Kdo kam kje • Z mesecem junijem se je ekipi Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo pridružila mag. Mateja Tomin Vučkovič, do sedaj vodja odnosov z javnostmi in oglaše- vanja v tujini na STO, Marca leta 2003 je na Ekonomski fakulteti magistrirala z delom, katerega glavna tema je ugotavljanje zadovoljstva gostov s storitvami turistične agencije. S fakulteto sodeluje še naprej in sicer kot asistentka za področje turizma v okviru pred· meta Trženje v turizmu. Od leta 1994 je bila s krajšimi presledki zaposlena v turistični agenciji Globtour, d.o.o., kjer je prehodila pot od samostojnega referenta preko vodje zimskega oddelka do vodje marketinga. • V Krkinih Zdraviliščih je po odhodu Petre Florjančič na porodniško, mesto vodje regije za romanske, anglosaksonske in skandinavske trge prevzela Suzana Štembergar, bivša vodja prodaje v Zdravilišču Strunjan. V aprilski številki TURIZMA nam jo je tiskarski škrat kar dvakrat zagodel. V članku "Kako spletno mesto približati uporabnikom?" Izpadlo ime avtorice Mateje Bergant, kateri se za to neljubo napako opravičujemo. V članku "Analiza zadovoljstva sodelovanja s STO v letu 2004" sta pri Grafu2 zamenjani barvi v legendi: pri kvadratku rdeče barve bi moralo pisati "ne" in pri kvadratku rumene barve "da".