510
Listek.
med Slovenci: Zuljan (furl. Zulian,  Gutliand), Zorzut (furl. Zorzutt, Zorz, Jurčič), Anzelin (furl.  Anzulin); z ima zgoraj  omenjeni Zvanut.
Konci svojega spisa je podal izdatelj tudi nekaj opomenj o oblikah krstnih imen, ki se nahajajo v našem rokopisu (234—235). Na priimke se ni oziral, škoda; morda bi ne bil potem v uvodu napisal meni popolnoma nedoumnega stavka, da naš rokopis obsega »Donationen und Stiftungen des einheimischen Adels<<: (193 4> 5) in pa (»Stiftungen verschiedener A deli ger« (193 13> 19). Iz česa neki je moči sklepati, da so bili v našem spomeniku imenovani ustanovniki plemeniti? Ako izvzamem morda v VI. 5. in XI. 2 imenovani osebi ^maria domina bi chchi d mari€, %Dona Crifna®, bili so pač vsi drugi ustanovniki navadni kmetje, podložniki raznih graščin. Da so si za dušo nekaj morda ne ravno prihranili, ali vendar volili, temu se pač ne more čuditi, kedor pozna pobožnost našega kmeta in njegovo skrb za večnost. Crnjevo samo je po Pironi še v prejšnjem stoletji spadalo pod sodno oblast braško (Brazza, Brazzaco pri Morluzzu na jugu od Glemone in blizu v sredi na zapadu od črte Trečežim - Videm). Kako je bilo v petnajstem stoletji,  to preiskovati prepuščam zgodovinarjem.
v
(Konec prihodnjič.)                                                        Dr.   K.   Strekelj.
LISTEK.
•j- Dr. Fr. Skofič. Zopet moramo zabeležiti izgubo vrlega prijatelja in sotrudnika našemu listu, dr. Fr. Skofiča, okrajnega sodnika v Škofji Loki, ki je po dolgem bole-hanji umrl dne" J. m. m. Pokojnik je bil porojen leta 1847. v Ljubljani, študiral v Ljubljani , pozneje na Dunaji, dosegel ondu doktorat, nato pa prakticiral pri sodišči ljubljanskem in novomeškem. Nekaj časa je bil sodni pristav v Kostanjevici, potem sodnik v Mokronogu in od leta 1886. sodnik v Škofji Loki. — »Ljubljanski Zvon« je poleg nekaterih manjših spisov leta 18S6. priobčil iz njega peresa zanimljivo dramo v petih dejanjih, naslovljeno »Gospod s Preseka«, in še nedavno smo prejeli od njega veselo igro v jednem dejanji »Mari«, katero pa smo morali zaradi nedostatnega prostora odložiti za jedno prihodnjih številk. Tudi sicer je rad podpiral našo književnost in priob-čeval poljudno pisane pravniške stvari v knjigah »Družbe sv. Mohorja«, strogo znanstvene pa v »Slov. Pravniku«. Dr. Skofič je bil blaga duša, vesten uradnik in odličen rodoljub; žal, da je umrl v najlepši dobi, ko bi bil lahko še mnogo koristil svojemu narodu, bodisi v leposlovni, bodisi v strokovni pravdoznaiiski književnosti. Vse svoje imenje je  ostavil  »Družbi sv.  Cirila in Metoda«.   Lahka bodi zemlja plemenitemu mdžu !
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Gospod Anton Kosi, učitelj v Središči, izdal je že drugi zvezek te knjižnice, o kateri smo ob svojem času govorili nekoliko obširneje. Jako nas je razveselilo, da se drugi zvezek v jezikovnem oziru sdsebno odlikuje od prvega zvezka, zakaj do malega se bere prav gladko in je tudi v obče pisan y pravilnem jeziku,    Ker mu je poleg tega vsebina   mnogovrstna in zanimljiva,   bode se