GEOGRAFSKI OBZORNIK lepote. Sam ali skupaj z družino je prepešačil naše številne planinske krožne poti (transverzale). Skozi dolga leta je bil dejaven v odborih mariborskega pla- ninskega društva in nekaj časa tudi njegov predsed- nik. Njegova zavzetost za raznovrstne dejavnosti ni ostala brez odziva v javnosti. Za svoje delo je do- bil mnoga strokovna in družbena priznanja. Le- ta 1976 mu je Geografsko društvo Slovenije pode- lilo Pohvalo in dobil je državno odlikovanje Red de- la s srebrnim vencem, v kasnejših letih pa še prizna- nje Zavoda SRS za šolstvo, in sicer za uspešno in zav- zeto svetovalsko delo na področju geografije in zgo- dovine. Ob stoletnici slovenskega kmetijskega šol- stva je prejel posebno priznanje. Za delo v planin- stvu je leta 1967 prejel srebrni in leta 1974 zlati čast- ni znak Planinske zveze Slovenije, leta 1982 pa je postal častni član Planinskega društva Maribor - ma- tica. Ob tem »okroglem« življenjskem jubileju se tudi slovenski geografi zahvaljujemo prof. F. Mariču za njegov bogat prispevek, ki ga je vložil v vzgojo in izobraževanje našega mladega roda. Obenem mu želimo, da bi še tudi v prihodnje spremljal in s svo- jimi bogatimi izkušnjami pomagal usmerjati in boga- titi vsa nova prizadevanja za kakovosten dvig in raz- cvet šolske geografije na Slovenskem. VODE V SLOVENIJI Anton Gosar Prispevek k razumevanju planetarne obnove je razmišljanja ob izidu knjige Vode v Sloveniji avtor- jev Matevža Lenarčiča in dr. Dušana Pluta, ki jo je izdalo podjete EPSI. Po prvem pregledu slikovno in vsebinsko boga- te monografije o vodah na Slovenskem se zdi, da so tri prvine knjige še posebej izstopajoče: • grafično in uredniško oblikovanje, • umetniška vrednost slikovnega gradiva in • bogata, ponekod celo enciklopedična informativ- nost spremnega besedila. Urednik Vojko Strahovnik je vedel in znal pove- zati izrazno moč slike z besedilom, ki mu ga je av- tor dostavil. Ne glede na vsebino teksta, povsod je vedel umestiti pravo prvino elementa vode oziroma prikazati ustrezno pokrajinsko podobo ob njem. Mla- da oblikovalka Ivanka Kadivec, ob tem bi opozoril na stran 205, je inovativno uporabila vedenja o so- sledju barv, velikosti in vsebini slik, napisov in gra- fičnih prilog. Ob strani ji je stala Jerneja Fridl z Geo- grafskega inštituta ZRC SAZU, ki je izdelala zemlje- vid, in ilustrator Jaka Modic. Vsem, ki se bodo nav- dušili nad fotografijami in tekstom ter se bodo žele- li sami preizkusiti, je na strani 202 in 203 v pomoč kartografska priloga z oznako krajev oziroma podob. Tej so dodani še kratki opisi slik v angleškem in slo- venskem jeziku. Ne gre namreč prezreti, da so pov- zetki prevedeni v odlično angleščino, kar je bila do- slej redkost naših strokovnih publikacij, in da gre zah- vala za to domačinki Mojci Soštarko ter t. i. »native speaker-ju« lanu Wraightu. Prevode je v enako od- lično nemščino prispeval Wolfgang Zitta. Splošno znano je, da profesionalni fotografi ra- di ščejo motive, v katerih je voda eden od elemen- tov kompozicije. Voda in odboj svetlobe v njej po- pestrijo sliko! Nedvomno velja to tudi za to knjigo. A v njej je še nekaj več! Ne, ne mislim na vse mož- ne oblike agregatnega stanja H20, ki poteka vzpo- redno s spremnim besedilom. Ne. Mislim predvsem na številne barvne odtenke vode, ki jo ima voda na fotografijah v knjigi. Voda je tu rdeča ali vijoličasta, a je tudi rumena in oranžna. Dejali bi, da se v njej odseva svet. Da: voda je zrcalo sveta! V dobesed- nem in prenesenem pomenu besede. Posebno sem navdušen nad sliko na strani 33, ki prikazuje, kako se vodna kapljica razprši na podzemnem stalagmi- tu. Slika je tako ostra, da smo kar razočarani, ko ne vidimo še minerala, ki se je na kamnu odložil. A, saj vemo: kapljic mora biti milijon in več, da v 20 letih spoznamo spremembo v višini kapnika za 1 milimeter. Za vso umetnost in znanost v in na fotografijah je bil odgovoren njih avtor, fotograf Matevž Lenarčič. In sedaj še k avtorju besedila. Prispevek Dušana Pluta je lahko ocenjen le z oceno: izjemno. Proble- ma voda se avtor besedila loteva iz planetarnega in kozmičnega vidika. Piše: »verjetno je Zemlja edini planet z vodo v našem osončju«. Pomenu vodnega krogotoka in samoobnove tega naravnega vira pos- veča v nadpovprečno veliko prostora. Avtor želi, da bi se bralec zavedal, da je ta prvina ena izmed naj- bolj dragocenih, ki jo ima človeštvo. V namočeni Slo- veniji temu argumentu v preteklosti nismo pretirano verjeli. Onesnaženja, od Dravskega polja do Ljub- ljanice, so v ljudeh, ne le strokovnjakih, vsaj deloma vzbudili topogledno skrb. V nadaljevanju avtor siste- matično in enciklopedično obdela slovenske vodne posebnosti: od podzemnih tokov ter nadzemnih sla- pov, rek, močvirij in jezer do morja. Avtor opušča pre- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK tirano negativistično vrednotenje našega vodnega po- tenciala, a vseeno opozarja na nujnost obnove vod- ne kvalitete po dolgoletnem obdobju zanemarjanja le-te in s tem, eventualno, nakazuje še drugi del stro- kovne obravnave slovenskih voda! Ravnanje z vod- nimi viri bo namreč ena od osrednjih sestavin naše nacionalne preteklosti. Ko človek odloži knjigo, si ne more kaj, da ne bi bil ponosen na slovensko inovativnost, kvaliteto de- la in tiskarsko preciznost. Zares, ponovno se poka- že, da smo na področju grafike, oblikovanja in barv- nega tiska med vodilnimi v svetu! To je ena najlep- ših knjig, ki sem jih kdajkoli imel v rokah. Kot Slove- nec sem ponosen nanjo. Prav tako pa sem ponosen na geografijo, mojo stroko (!), ki je dala strokovni pečat temu izjemnemu delu. UVOD V PERMAKULTURO Ana Vovk Avtor knjige Bili Mollison s Tasmanije je s sode- lavci napisal že tretjo knjigo o permakulturi. V slo- venskem jeziku jo je leta 1994 v Ljubljani izdalo druš- tvo Kortina. Težišče knjige je na zavestnem načrtovanju in ohranjanju optimalno donosnih kmetijskih ekosiste- mov, ki imajo značilnosti naravnih ekosistemov, ta- ko glede raznolikosti in uravnoteženosti kakor tudi prožnosti. Smisel permakulture je v harmoničnem od- nosu med ljudmi in naravo. Vsebina knjige je razdeljena na 7 glavnih pogla- vij in večje število podpoglavij. Tematika prehaja od delno teoretične k popolnoma praktični vsebini. Najprej so predstavljena temeljna načela permakul- ture. Permakulturo razlaga kot permanentno agrikul- turo, torej kot trajno kmetijstvo. Gre za način ustvar- janja uravnoteženega človekovega okolja, zato je predmet permakulture dvojen: na eni strani obravna- va posamezne pokrajinske sestavine, žive in nežive, na drugi strani pa odnos med njimi in načine umeš- čanja teh sestavin v pokrajino. Temeljno načelo per- makulture je, da izhaja iz opazovanja naravnih oko- lij, iz modrosti, ki jo vsebujejo tradicionalni načini kmetovanja ter upošteva sodobna znanstvena in teh- nološka spoznanja. Poglavitna misel, ki se je avtor oklepa in se nanjo navezuje prek celotne knjige, je: pri permakulturi gre za razmišljanje s celostnim po- gledom, s katerim lahko obstanemo na Zemlji tako, da uporabljamo energijo, ki je v sistemu kroženja in je razmeroma neškodljiva, da uporabljamo hrano in naravne vire, ki jih je v naši okolici dovolj, da nam ni treba stalno uničevati življenja na našem planetu. Za geografe je verjetno zanimivo poglavje o glo- balnem orisu razmer v pokrajini. Na razumljiv na- čin so opisane metode, kako se seznanimo s poten- ciali v pokrajini, ugotovimo obliko površja, podneb- ne razmere in mikroklimo, spoznamo osnovne last- nosti prsti, vode, kako načrtujemo infrastrukturo in se zaščitimo pred možnimi naravnimi nesrečami. Ob pre- biranju tega poglavja dobimo vtis, da permakultu- ra posega na področje geografije. Natančnejše ovrednotenja tega »poseganja« pokaže, da namen permakulture sploh ni razložiti součinkovanje in pre- pletanje pokrajinskih sestavin, temveč ugotoviti de- janske možnosti, ki jih nudi pokrajina za življenje. Naslednja zelo praktično usmerjena poglavja po- nujajo nasvete, kam postaviti hišo, kako jo zgradi- ti, kako si urediti vrt in sadovnjak v duhu permakul- ture, kakšno vlogo imajo živali v permakulturi in ka- ko se lahko prideluje hrana v mestih. In zakaj je knjiga zanimiva za geografe? Pred- vsem zato, ker avtor ne obravnava trajnega kmetijs- tva samo z vidika ene stroke, temveč povezuje kme- tijstvo z arhitekturo, biologijo, geografijo in poudar- ja različne temelje za uravnoteženo kmetijstvo. Last- nosti prsti so le eden, ne najpomembnejši temelj za zdravo in okolju prijazno kmetijstvo. Zdi se, da je najvažnejši temelj permakulture način človekovega mišljenja. Kmetijstvo že nekaj časa spreminja pokra- jino, ki je predmet proučevanja geografije. Težnje po uravnoteženem kmetijstvu pa se uveljavljajo tudi v Sloveniji, nenezadnje prek projekta »Uvajanje per- makulture v Slovenijo«, in prav je, da smo geogra- fi seznanjeni tudi s temi spremembami. Knjiga o per- makulturi je dober didaktičen pripomoček tudi pro- fesorjem, saj je opremljena z nazornimi, ročno izde- lanimi skicami, risbami in modeli, ki pojasnjujejo po- sege v pokrajino in njihove učinke. Dodani so sez- nami koristnih in uporabnih rastlin, njihova imena in slovarček izrazov, pomembnih tudi za geografsko ter- minologijo. MALI ATLAS SLOVENIJE Jerneja Fridl Mali atlas Slovenije, ki so ga naročniki Krajev- nega leksikona Slovenije prejeli kot darilo DZS ob izidu knjige, ni dobil imena zaradi manjšega forma- 29