= Ithaji ob 4. »iatHii. «aa
Stane mesečno Din »5—; sa iot* icrastvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo •
Ljubljana, Knafiova ulica »ter. g/L Telefon Stev. 71, ponoči tu*}' itev. 34.
Upravnlštvet Ljubljana. Pitiaaow ulica St 54. — Telefon it jfi
inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica &L 4* — Telefon it 40»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Račnn prt poštnem ček. zavoda 1 Ltub-jana ŠL 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 103.141.
Današnja številka obsega 24 strani in stane 3 Din. Prihodnja številka «Jutra* izide v sredo zjutraj.
LJubljana, 27. junija. Rad sežem po rdeči knjižici, ki nosi
ponosni naslov »Ustav kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca». V lepem prostem našem jeziku so utrjena načela svobode in demokracije, ki naj vodijo državno upravo.
Kritika je krivična ustavi, ki smo jo zghsovali na Vidovdan 1. 1921. Pa saj to po večini ni kritika. To je sikanje onih. ki so bili ta dan poraženL Za kon-stitucijami od 1. 1869., 1888. in 1901. je vidovdanska ustava prvovrstno delo.
Malokdo se potrudi, da prouči ustavo. Postala je nekak političen <prugelkna-be». Niti izvedena ni in je vendar vsega kriva. Centralistična, reakcijonarna. nasilna, žandarska, tako jo označuje površna, a tembolj zlobna kritika. Pravkar čitam, da je kriva tudi gospodarske krize. Enako krizo so prebile ln jo preživljajo druge države. Pri nas pa se z vso resnostjo piše. da je nerazmernost cen. višina davkov v zvezi z — ustavo!
Že ponovno sem dokazal in vsa dr-žavtiopravna literatura trdi isto, da naša ustava nI centralistična. Nikjer ni rečeno. da geslo: En kralj, eno zakonodajno telo. ena vlada, ena vojska, pomeni upravni centralizem. Nikjer ustava ne predpisuje, naj se ministrstvom pridrži več kompetence, oziroma, da se je ne sme izročiti nižjim instancam in samoupravam.
Nasprotno. Kdor zna čitati, mora priznati, da je ustava z ustanovitvijo oblasti in srezov. ki so obenem državno-upravne instance, onemogočila ostrejši centralizem, ki bi morda se pojavil v nekakem dvoinstančnem sistemu. Ustava je postavila velikega župana kot steber uprave. Oblastim pa je dala tako ogromen delokrog, da se bodo, ako ga pravilno izgrade. razvile v nosilce gospodarskega pospeševanja, ki bodo močno tekmovali s centralo.' Na to se bodo morali organizacijski'zakoni vedno opirati.	-i
Ustava torej ni centralistična- Kje pa je vzrok, da jo ravno oni tako sovražilo. ki tudi sicer toliko divjajo proti Beogradu? Na to ni težko odgovoriti.
Ustava jim je pogodila njihove plemenske in druge zastarele separatizme v srce. Ne bo nič niti z Srbijo, niti s Hrvatsko in logično tudi z državo Slovenijo ne, kjer bi se plemenski maliki kovali v nebesa in umetno redili. Demontirati bo treba staro šaro zgodovinskih tradicij in novopečenih domišljavostL Potem, ko nas je stoletja vse vleklo narazen: vera, lokalni kulturni centri, tuji gospodarji, državne meje, slepo na-hujskano sovraštvo, je prišel čas sinteze, čas ujedinjenja.
Tudi v Sloveniji jih je še mnogo,: ki ta prirodni proces na vso moč tiščijo nazaj, lučajo, kjer morejo, kamenje pod noge napredujoči konsolidaciji, pa pesek v stroj našega novega državnega življenja. Mnogi delajo to nevede, ker jim je vsaka novost žrtev. A ustava jamči, da so ta stremljenja obsojena, da so izgubljena, da bodo ostala brez uspeha. Zadržuje se njena izvedba, a kdor misli, da se da njen unitaristični temelj brez potokov krvi še omajati, se udaja iluzijam. In tako bo ona prej ali slej vso upravo uravnala v smer svojih neven-Ijivih načel.
Vidovdanska ustava ima eno veliko pogreško. Ta pogreška je v tem, da ni bila proglašena in Izvedena že takoj leta 1918. ali vsaj leta 1919. po našem osvobojenju. Druga njena napaka je, da še do danes ni izvedena. Prve napake se ne da več popraviti. V strahu za formo smo zakasnili najboljša leta. Drucra pogreška pa se dala popraviti. In to bo morala biti glavna naloga vlade, ki nadomesti RR.	.
Naročnikom, ki fhn poteče naročnina s koncem meseca, smo priložili te dni položnice. Prosimo jih, naj plačajo naročnino vsaj za mesec julij, po možnosti pa za tretje četrtletje ali za drago polletje hkrati. Tako prihranijo skrb, čas in delo sebi in upravi lista. Razume se, da morajo biti poravnani tudi morebitni zaostanki iz prvega polletja. Plačila prosimo takoj za prve dni meseca julija.
Upravništvo «Jutra».
Prvi del beograjskih konvencij ratificiran
Ob sramotni pasivnosti vladine večine. — Velik govor poslanca Grisogona in medel odgovor ministra Ninčiča. — ServOna ponovna obsodba posl. Buča. — Prihodnja seja Narodne skupščine v sredo.
Ob zaključku prvega polletja vabimo vse prijatelje našega Usta, Icl niso Se naročeni, da pristopijo med oaSe stalne naročnike. Naročniki imajo to prednost, da dobijo Ost iz prva roke, da ga lahko čitajo v vsakem časa in da ga tudi lahko shranjujejo, ker nodi nai list toliko zanimivega čtlva, da seže vsakdo rad tudi v daljših presledkih znova
po njem.
Upravništvo «Jutra«.
Beograd, 26. junija, r. Med splošno po« zornostjo vse politične javnosti se je da. nes v Narodni skupščini nadaljevala deba. ta o beograjskih konvencijah. Seja je pri« čela nekoliko po 10. uri in je po opravlje« nih formalnostih prvi nast .-i! na govorni« škem odru hrvatski federalist dr. Ante Trumbič. Govoril je poldrugo uro in raa ekupšči« n* * napolnjenimi galerijami vred ga je ves čas mirno poslušala, le tuintam je od strani radikalov in radičevcev padel kak medel mcdklic. Govorni1: je svojo ost na« peri! proti dr. Ninčičevi politiki, ki je na« pram Italiji gervilnejša kakor češkoslova« ška in rumunska, kar se je spoznalo tudi po tonu, v katerem so ministri na Bledu govorili o odnošajih napram Italiji. Kon« vencije, o katerih zdaj mora razpravljati Narodna skupščini, so členki v verigi na« žih odnošajev z Italijo, ki počenja s san« margheritskimi konvencijami. Rodile bodo lahko katastrofalne posledice, ker ie po njih očitno, da si Italija odpira vsestransko prodiranje v našo državo.
Minister dr. Ninčič zavrača dr. Trumbi« čt, da je ktresal fraze brez vsake strokov« ne kritike. V Mali antanti ni nikake raz« dvojenostl, ona vodi enotno politiko na« pram Italiji. Dr. Ninčič porablja ponovno priliko, da obsoja »neresno kritiko« ter zborovanja in resolucije proti konvencijam z Italijo.
Dr. Trumbič kratko repliclra, a dr. Nin« čid ponovno reagira v polemičnem tonu. Sledi oster incident med opozicijo in pred« sedujočim dr. Subotičem. Opozicija prote« stira zaradi izključitve poslanca dr. 2-ani« ca. Dr. Ninčič obsoja zagrebške manife« stacije proti konvencijam, ponavlja, da »ulica ne more voditi zunanje politike*.
Vzkliki opozicije: cUlica je izvršila ve. lika dejanja v svetovni zgodovini!«
Sv. Pribičevič: »Italija ni zabranila niti enega zborovanja proti nam, niti ene de« raonstraeije, ki so tain vrlo česte.*
Dr. Ninčič .kratko zaključuje, da je se« danja zunanja politika nadaljevanje prej« šnje, a on ne more biti odgovoren za stare grehe — aludirajoč s tem na dr. Trumbi« čeve pogreške v zunanji politiki. Dr. Laza Markovič vzklika, da smo po dr. Trumbi« čevi krivdi izgubili Snežnik. V najbolj bor« benein razpoloženju se dopoldanska seja zakljvčuje nekoliko po 1. uri z napovedjo nadaljevanja ob 5. popoldne.
Ves dopoldan se je v javnosti nervozno ciskutiralo, ali bodo beograjske konvenci« je danes sprejete. Že dopoldne se je ve. dele, da je Stjepan Radič sporočil tvojim poslancem, da vsekakor morajo glasovati za konvencije. Nekateri pa so se uprli ia vodstvo radičevskega kluba jih je pred se. jo Narodne skupščine skušalo pomirjevati Na popoldanski seji je dobil besedo
posl. dr« Prvislav Grisogono (SDS).
Izjavil je: Minister Ninčič zahteva od zbornice stvarno debato. Toda pribiti je treba, da v prvi vrsti on sam ni strokov« njak. Strokovni minister, ki bi moral bra« niti to pogodbo z Italijo, je minister za trgovino in industrijo, ki ga pa nI v dvo. rani. Javna tajnost je, da njegova odsot« nost ni slučajna, ampak nameravana, sko. ro bi se lahko reklo, demonstrativna. Net. tunske konvencije, ki vsebujejo težke an« gažmane, so tesno zvezane z beograjskimi in bi jih bilo treba proučiti skupaj. Govor« nik naglaša, da je prvikrat, da za svojo osebo obžaluje, da je Dalmatine«. Nikakor ne želi, da se tu kaže lokalni patriotizem, ker je nad vsem interes celote. Dalmacija je pripravljena žrtvovati se. Ali te konvencije nam nalagajo težke žrtve in naravnost usodno {»segajo v gospodar« sko in narodno življenje vsega Primorja. Konvencije ustvarjajo nove konflikte, ki jih bo treba zopet reševati. (Tako je!)
Dr. Grisogono je potem navajal reper« kuslje, ki jih bodo imele konvencije v pr« vi vrsti za Dalmacijo, ki je najbolj udar« jena radi bližine Italije. Dalmacija je bila dolga stoletja izpostavljena najrazličnej« šim udarcem in vsaki vrsti podjarmljenja, pa je vendar ohranila svoj čisti narodni značaj. Posebno se je trudila za časa Av« strije Italija, da bi razvila v Dalmaciji svo« je delovanje, propagando in vpliv. Imeli smo priliko videti, kako je Italija uspešno uvajala gospodarsko odvisnost v naše po» krajine in svojo industrijo in s tem delala politiko. Na mirovni konferenci je bil
eden najmočnejših italijanskih adutov, s katerim so zahtevali Dalmacijo zase, da jo vsa industrija, ves kapital, vsa zemlja in ▼eleposestva v Dalmaciji v italijanskih ro. k ah. Ako pogledamo danes gospodarsko strukturo Dalmacije, moramo ugotoviti, da so razmere niso spremenile na bolje, ampak skoro bi lahko rekli na slabše. Država ima ogromno škodo od italijanskih podjetij v Dalmaciji, ki so tam investirala milijone in milijone. To velja zlasti za naš cement, ki ga kupujejo Italijani in ga potem pro« dajajo v Egipt pod svojo etiketo. S tem
množe Italijani svoj izvoz in se izogibajo naših dajatev. V najnovejšem času so pri« čeli Italijani v ogromnem obsegu nakupe vati zemljišča in druge nepremičnine Dalmaciji. Celi kompleksi zemljišč preha* jajo iz narodnih rok v italijanske. Italijan« ska politika je dosegla, da gredo cele sku« pine jugoslovenskega blaga v Trst, mi pa nimamo možnosti, da bi eno ali drugo svo. jih luk napravili za središče izvoza in uvo. za. Tako dobivamo danes vso kavo iz Tr» sta. Celo banatsko žito, ki ga potrebuje Dalmacija za prehrano, prihaja preko Tr. sta. S svojo tarifno politiko smo priili ta* ko daleč, da se cement Iz okolice Duh rov. nika danes prevaža z italijanskimi ladjami in po grških železnicah v Srbijo! Boljša tr« govinska organizacija, spretnost, zavzema, nje italijanske vlade in raznovrstne ugod« nosti, ki jih dajejo italijanska oblastva, to vse je vzrok, da naša industrija ne more konkurirati z inozemstvom in posebno ne s Italijo in da ni mogoče rešiti v Dalma« ciji našega gospodarstva iz rok italijanskih trgovcev v Trstu.
Ni dvoma, da ao potrebni v interesu obeh držav dobri odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. To pa ne sme iti le v našo škodo. Ne more se dovolj poudarjati
velika nevarnost, k! nam preti od italijaru
ske pene t raci Je. Tip italijanskega osvajanja je v prvi vrsti gospodarski. Italijanski element prodira na vsako polje, kamor vrže oči. Ta penetra« eija se vrši polagoma, a stalno kot v«da, postopoma ali gotovo. Izvaja se cela de« setletja in izgleda čisto nedolžna. Toda svoj nevarni značaj zadobiva šele kasneje. Vedno moramo imeti pred očmi, kar piše Italijansko časopisje, ki predstavlja poli« tiko vodstva Italije. Ne smemo pozabiti, kaj je napisal »Impero«, ki je dejal: »Ves narod čuti veliko potrebo, da se razširi preko svojih narodnih mej, in to s svojo produkcijo in izseljevanjem ter z industrij, skimi koncesijami v 5i.o.«instvu.» ."talija je vsa prežeta z imperijalističnim duhom. V Maroku prihaja v konflikt s Francijo in Španijo. Italijanska vlada naglaša, da je vprašanje Maroka tudi njeno vprašanje, ker se nahaja v severni Afriki nekaj tisoč ita« lijanskih delavcev, čevljarjev in krojačev, ki so se tam naselili. Paralela leži na dlani. Jutri bodo morda tako govorili o naši Dal« maciji! Na pariški konferenci so si že ustvarili precedens.
Z vso resnostjo je treba tudi opozarjan oa
sistematično italijansko naseljevanje.
Pred vojno so skoro vse države dovoljevale svobodno naseljevanje v svojih mejah inozerneem in priseljenci so imeli iste pravioe, kakor domačini. Po vojni pa so se razmere zelo spremenile. Vse države so Izdale glede priseljevanja prepovedi ali vsaj omejitve, začenši z Anglijo. Tudd ml imamo dovolj vzrokov, da ne dovolimo politike prostih rok. Ne moremo dovoliti, da se v Makedoniji svobodno naseljujejo Bolgari bi Orld, na severni meji Madžari ta Nemci, fa trudi ne moremo dovoliti, da se brez vsake kontrole naseljujejo pri nas liaBJoii. To vpraša®!« je sploh tako važno, da se z nJim bavijo po vojni vse države. Italija se trudi na vse kriplje, da bi Izvažala v čim večji meri svoje delovne moči in obrtnike v druge države in JI Je zato potrebna pogodba o naseljevanju. Mi srno država, ki mora zaposliti lastne ljudi in ne potrebujemo pogodbe, ki bi odpirala
vrata tujim delavcem. Govornik je naglašal oddvojenosit naše delegacije glede naseljevanja. Stališča, ki ga zavzema dir. Ninčič, ni nihče predlagal. Čudno je, da je blia ravno Italija ena prvih držav, ki je prepovedala naseljevanje ino. zemcev na svojem ozemlju. Res je, da tega naseljevanja Italijanov sedaj še ne občutimo. Toda Italija sklepa pogodbe za bodočnost, ko hoče vreči preko naše meje ogromne množine svojih delavnih sil. Tako se v okolici Splita nakupujejo velika zemljišča za neko italijansko tvornico. V tem se vidi italijanski sistem tihe peme-tracije. Zanimivo je, da je napoved svetovne vojne zalotila samo v Zadru nad 3 tisoč regnlcolov. Mi imamo določbo, da je prodajanje zemljišč inozemcem v pasu, širokem 50 km vzdolž državnih mej prepovedano. Toda to se glede Italijanov sedaj ne upošteva, ker smo privolili v gotove izjeme. In ravno te izjeme postanejo lahko zelo nevarne.
Rečna in obrežna plovba je povsod ln vedno pridržana domačemu brodarstvu. Pri nas je drugače. Italijani imajo svojo plovbo ob naši obali Ln tudi deioma po obrežnih rekah. Italijani so že !e*a 1915 s favoriziranjem Trsta in Reke načeli
vprašanje železniških tarifov,
to k nadaljevanje politike bivše Avstrije favoriziranjem teh dveh mest. Vse države se takemu postopanju upirajo in 'udi mi b; se morali. A mesto tega smo akceptirali Italijanske zahteve ta povrh smo se
ie obvezali, da mora n|ša kraljevina pristopiti k vsem pogodbam, ki jih Italija sklepa ali bo sklenila z drugimi državami g'e-de Jadranskih tarifov. Mesto aa smo si očavaii proste roke, smo se dal) vezati na Italijo ln njene Interese. Vlada bi bila lahko uveljavila v prometu z Italijo avtonomne železniške tarife ln bi s tem vodi. la interno avtonomno politiko. Zato ni raz-logrv, kj bi upravičevali, zakaj smo se mo'a'1 odreči naši avtonomni železniški politiki ln posegli po korakih, ki pomenJa-jo politiko vezanih rok.
Govornik Je razpravljal za tem še o vprašanju zadruge Garibakli, o železniški zvezi med ZadTom in Kninom ter o trgov ski zbornici v Zadru Svoj govor je zaključi' s pozivom na Narodno skupščino, naj ne sprejme konvencije, ki imajo toliko za nas škodljivih klavzul in katerih posledici morejo postati usodepolne. Govornik obžaluje, da se ie trg. minister dr. Krajač baš sedaj podal na turistične izlete v Južno Srbijo, ko se rešujejo življenjska vprašanja Iz njegovega resorta. Konvencije le treba vmlti odboru. Narodna skupščina Je dovolj dokumentirala svojo voljo in že lj), da uredi prijateljskim potom razmerje do Italije, a nikdo od nas ne more terjati neznosnih žrtev. Samostojni demo-kratje bodo storili svojo dolžnost ta bodo glasovali proti predloženim konvencijam.
Odgovor ministra Ninčiča
Dr. Ninčič zamerja dr. Grisogonu, da se tako zelo boji konvencij o naseljevanju, ki nikakor niso tako strašne. Sicer pa smo pred temi konvencijami vezani z Italijo s konzularnimi konvencijami, ki veljajo še sedem let in novimi na pet let. Pa tudi ako teh ne bi imeli, bi tudi stare konvencije veljale še sedem let. Bojazen opozicije pred italijansko penetracijo je zelo pretirana. Avstrijcem in Madžarom nismo dovolili teh pravic, ki imajo največ delavcev pri nas. Kaj pa nam more nekaj stotin italijanskih delavcev v Dalmaciji spričo 600.000 po polnoma čistih in zavednih Dalmatincev? V vseh primorskih krajih so naseljeni tujci Iz sosedstva. Vlada ne bo zanemarila Dal macije, ki Jo moramo vsi ščititi kot punčico v očesu. Vlada Ima voljo, da pomaga Dal maciji in pospešuje železniško zvezo s Splitom. Italijani, ki so pri nas, so večinoma Hrvatje in Slovenci, ki so pobegnili iz Italije ln ki so italijanski državljani, toda naše narodnosti. Drugih Italijanov Je malo. V Ita liji Je veliko več naših. Treba računati, z desettisoči naših delavcev, ki služijo svoj kruh v Italiji. Manifestacije proti predleže-čim konvencijam niso resne. Jadranska ta> rife favorizirajo Trst, toda tudi železniški tranzit preko naše države. Ako ne bi pri stali na Jadranske tarife, bi se zgodilo, da bi šel tranzit s severa, iz Avstrije in Češkoslovaške, Izključno po italijanskih železnicah, ki tečejo sporedno z našimi. Mi nismo preprečili, da se alimentira Trst, preprečili pa smo, da ostane južna železnica brez posla. Preklnlenje tranzita nam je nedavno v par mesecih napravilo 70 milijonov škode.
Zunanji minister Je energično protestiral proti govoru posl. Buča, ki ie dolžil vlado, da škoduje Hrvatom. Takega govora bi ne smelo biti. Minister je naglašal, veliko nevarnost takih demagoških govorov. Z Italijo imamo lahko politične spore, italijanski narod pa moramo spoštovati. Dr. Buč ne bi smel imenovati Italijane komedijante in muzikante. V imenu vlade in njene večine moram odklanjati take žalitve prijateljskega sosednega naroda. Kar se tiče opazk posl. Jovanoviča, o Italijanski nevarnosti, je treba naglašati, da Je ta bojazen pretirana. Predležeče konvencije urejujejo naše za-sebnopravne odnošaje in tvorijo podlago za poglobljenie gospodarskega razmerja med obema državama. Mi smo miroljuben narod in zato polagamo veliko važnost na gospodarske odnošaje z Italijo. Govornik mora zanikati, da goji le najmanjši del našega naroda kakršnakoli pustolovska stremljenja ali želje po razračunavanju. Minister ie pozival zbornico naj konvencije sprejme.
Davidovičevci in muslimani ter klerikalci so podali nato kratke izjave, da bodo glasovali proti konvencijam.
S tem je bila debata o prvem delu konvencij končana. Pri načelnem glasovanju je vladna večina sprejela konvencije z 122 proti 29 glasovom. Z istimi razmerji glasov Je bila prva serija konvencij z Italijo sprejeta tudi v poedinostih.
Predsednik dr. Subotič Je naznanil, da je Narodna skupščina ratificirala konvencije o povrnitvi imovine, pravic in interesov, o fondih, o posestvih zajednic in javno-prav-nih oseb, o zasebnem zavarovanju, o kon-kurzu, v pomoči onim osebam, ki so navezane na iavno podporo, o industrijskih podjetjih, trgovinskih družbah in drugih udru-ženj.
Pred sklepom seje je predsednik dr. Subotič še enkrat obsojal včerajšnji govor dr. Buča o Italiji, italijanskemu narodu, njegovih predstavnikih in vojski. Na podlagi člena 12S. poslovnika odreja, da se iz ste-negrafskega zapisnika Narodne skupščine črtajo vse tozadevne žaljive besede, ki jih je izreke! poslanec dr. Buč. Med enuncija-cijo dr. Subotiča je bilo mnogo ogorčenja. Klici: Na zahtevo g. Bodrera!
Seja je bila zaključena ob 9. zvečer. Prihodnja seja ie v sredo dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Za razpravo ostaja še troje serij beograjskih konvencij.
Pisatelj Bevk ostane do septembra v ječi
Tržaški sodni dvor je zavrnil prizir ln potrdil sodbo.
Trst, 26. junija, e. Danes se je pred tukajšnjim sodnim dvorom vršila razprava o prizivu pisatelja in urednika Franceta Bevka, ki je bil v aprilu radi nekega satiričnega članka v <čuku na pal'ci> obsojen na 4 mesece ječe in na 400 lir globe.
Karabinjerji so Bevka vklenjenega prignali v sodno dvorano. Dosedanje "dvomesečno trpljenje v ječi je Bevka že silno fizično izčrpalo in je na jetniku epažati znake najgloblje pobitosti. Na predsednikova vprašanja je izjavil, da je tisti dan, ko je urejal dotično številko «6uka na pal'ci> bil utrujen od celodnevnih naporov in je zatorej inkriminirani dopis priobčil, ne da bi ga bil prečital do konca in proučil v jkv drobnostih, v katerih je državni pravdnik našel žalitve italijanske armade.
Bevka je zagovarjal dr. Vinci, ki je povdarjal, da je Bevk jako miren človek in d« je v veliki utrujenosti radi preobilega dela proti svoji volji prezrl pravi smisel inkri-miniranega dopisa. Moralno je torej Bevk za svojo krivdo z dvomesečnim trpljenjem že davno prestal kazen in mu zatorej sodni dvor lahko izpregleda nadaljno»kazen.
Razprava je trajala jedva pol ure. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor potrdil prvotno sodbo in odklonil braniteljev predlog za izpustitev. Poleg tega pa ie pisatelju Bevku naprtil še novo kazen s tem, da mora Bevk plačati tudi sodne stroške ra if priziva. Materijelno, fizično in duševno ru-iniran bo torej pisatelj Bevk radi malenkostnega tiskovnega delikta še do septembra trohnel v smrdljivih tržaških zaporih.
Poslabšanje Pašičevega
stanja?
Beograd, 6. junija, r. V radikalskih krogih je precej vznemirjenja vzbudila vest iz Karlovih Vari, da se je zdravstveno stanje gosp. Pašiča nekoliko poslabšalo. Po svojem obisku pri prezidentu Masarjrku je g. Pašič takoj legel v posteljo in temperatura se je zvišala na 39°. Čeprav se v Karlovih Varih to stanje strogo zatajuje, vendar vsa tamošnja publika opaža, da goep. Pašid ce pride več iz svoje sobe.
V	Karlovih Vari ie mudi Radomir Simii ki je gosp. Pašiču kot kurir odneeel iz Beograda važna sporočila vodstva radikalne stranke in ožjih prijateljev gosp. Pašiča. A gosp. Simič doslej Se nI bil sprejet od g. Pašiča, kar se tolmači kot znak poslabšanega zdravstvenega stanja. Glasom raznih verzij ima gosp. Simič izročiti goep. Pašiču tudi nekatera sporočila velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki živi v Parizu. Baje se ta sporočila tičejo vprašanja roških emigrantov v naši državi ter njihovega vzdrževanja. Verjetno je, da gosp Simič zaenkrat odhiti v Pariz in da se vrne v Karlove Vari, čim se stanje gosp. Pašiča izboljša. O važnosti njegovih 6poročil se da sklepati iz tega. da je Radomir Simič zaupna osebnost gosp. Pašiča in obenem delegat naš« vlade za oskrbovanje ruskih emigrantov.
V	par dneh pride v Karlove Vari tudi Pašičev sin Radomir. In to dejstvo ee že v prav posebni meri pripisuje isiinitosti vesti o poslabšanju Pašičevega stanja.
Angleško-ruski odnošaji
Vtis Chamberlainovih izjav.
London, 26. junija, brezž. Današnji listi živahno razpravljajo o včerajšnjem Chani-berlainovem govoru v spodnji zbornici. cTimess pišejo, da je bil njegov govor v glavnem vzgojnega pomena. Lekcija ui bila nova. Podobno je govoril že bivši zunanji minister lord Curzon. Tudi Macdonaldovo poročilo se ni mnogo razlikovalo od obeh izjav. Vsi trije državniki so povdarjali nekorektnost sovjetske politike do Anglije. <Daily News> pravijo, da priča objavljena korespondenca o klavernih uspehih komunistične propagande v Angliji. Delavski voditelji sami se dobro zavedajo, da bi zmaga komunistične ideje pomenila tudi njihov konec in konec vseh svetovnih delavskih organizacij <DaiIy Telegraph> povdarja, da je Rusija v neštetih slučajih kršila glavne točke trgovinske pogodbe. Le obzir do nestalnega političnega položaja v Evropi je odvrnil Anglijo od ostrega nastopa proti Rusiji. Lis! pozdravlja Chamberlainov sklep, da se z Rusijo ne bodo sklepale nove pogodbe. Liberalni listi naglašajo, da dokazuje objavljena korespondenca uasprotstvo sovjetskih organizacij do oficijelne delavske stranke.
Pogajanja med Vatikanom in Moskvo
Berlin, 26. junija, d. »Germania« poroča iz Moskve, da so se v zadnjem času prekinjena pogajanja med Vatikanom in sovjetsko vlado zopet obnovila. Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena akreditirati vatikanskega diplomatskega zastopnika v Moskvi. Zastopstvo sovjetov pri Vatikanu pa naj bi vodil istočasno tamkajšnji ruski poslanik. Ruski poslanik v Rimu se bo v kratkem osebno predstavil papežu.
Nova tajna pogajanja med Rimom in Londonom
Pariz, 26. junija brezž. Vlada se živahno zanima za italijansko«angIeška pogajanja glede Abesinije. Listi zahtevajo natančno pojasnilo o smotrih teh pogajanj ter izra. žajo bojazen, da si hočeta Italija in Angli« ja v nasprotju s pogodbo iz L 1906. raz« deliti Abesinijo.
Žalosten dan v Narodni skupščini
Nove žrtve na predvečer Vidovega dne. — Zamujena dolžnost vladine večine. — Radikali obtožujejo Joco Jovanoviča.
Beograd. ">6 junija, p. Po dvodnevni j miroljubnosti ln svoje lojalnosti, vršijo
debate danes vladna večina sprejela 1	nad z,v,m delom
beograjske konvencije. Popoldansko se
jo je izpolnil govor samostojnega demokrata dr. Grisogona in izvajanje zunanjega ministra dr. Ninčiča. Dr. Griso-gonov izredno dokumentiran govor, kakršnega je redko kdaj cula Narodna skupščina, je napravil silno globok utis. Zbornica je poslušala govornika z največjo pozornostjo in napetostjo. Nin-čtčev odgovor je bil medel in ni mogel izpodbiti nobenega od tehtnih argumentov dr. Grisogona. Na koncu seje so še zastopniki davidovičevcev, klerikalcev in muslimanov prečrtali svoje izjave, s katerimi so se solidanzirali z izvajanji dr. Grisogona in izjavili, da bodo glasovali proti konvencijam.
Obnašanje vladne večine je bilo skraino mučno. Mnogi radikali m radičevci so ostentativno kazali svoj des-interessement in niti eden radikal ah ra-dičevec se ni oglasil Jc besedi- Vladna večina je imela priložnost a tudi prekleto dolžnost pokazati, da se navzlic dejstvu, da akceptira beograjske kon-venciie, zaveda težke žrtve, ki iih s temi konvencijami sprejema nase naš narod. Ona je mogla na pnmeren na-
čin izraziti, da jugoslovenski parlament
ni slep za usodo bratov v Italiji, kjer se baš v trenutku, ko jugoslovenski narod daje svoji sosedi nove dokaze svoje^
■ ■ .......".....feS
Politične beležke I
Ustav ali ustava?
T 1848 jc bilo skovanih veliko novih be-
najsramotnejša nasilja nad živim delom tega naroda. Nič od vsega tega. RR se
je tudi tu pokazal v vsej svoji nagoti in današnji dan pomenja zanj pravo naci-jonalno sramoto.
Edino kar so mnogi vladni poslanci storili, je bilo to, da so pred glasovanjem odšli iz zbornice in je vlada le s težavo vzdrževala kvorum. Opozicija je svoj protest izrazila z abstinenco pri glasovanju.	'	.
Ves interes političnih krogov je bil danes koncentriran na dogodke v skupščini, zlasti ker se je dopoldne razna-šala vest, da vlada nima večine.
Beograd, 26. junija, p. Ministrski predsednik Uzunovič je bil popoldne na dvoru, kjer ga je sprejel kralj v avdijenci.
Beograd, 26. junija, p. Svetozar Pribičevič se je nocoj odpeljal na svoj 100. shod, ki ga ima jutri v Modriču v Bosni. V pondeljek je njegovo 101. zborovanje v Kruševcu. .
Beograd, 26. junija, p. Skupina radikalnih poslancev s Kosto Aleksičem na čelu je predložila danes skupščini interpelacijo na zunanjega ministra ali pravzaprav obtožbo proti zemljoradniškemu poslancu Jovanu Jovanoviču. češ, da ni obračunal glede fonda 2 milijonov Din, ki ga je imel na razpolago kot svoje-časni poslanik v Londonu.
Odgoditev češkoslovaškega parlamenta
Interesantno glasovanje za izročitev komunističnih izgredni-
kov. — Senat sprejel zakon o kongrui.
sti so sprejeli izid glasovanja z velikim nemirom. To je bila zadnja seja spo-
Praga, 26. junija, s. Poslanska zbornica je ob treh zjutraj končala debato o imunitetni zadevi poslancev, ki jih zasleduje državno pravdništvo radi zadnjih izgredov v zbornici. Predlog imunitetnega odbora, naj se izročijo komunistični poslanci Harus, Kreibich, Safranko ter poslanec češkoslovaške socijalistične stranke Knejzlik, je bil sprejet s 151 proti 108 glasovom. Za ta predlog so glasovali narodni demokrati, češkoslovaška ljudska stranka, slovaška ljudska stranka, republikanska stranka, obrtna stranka, nemški agrarcl in nemškokrščanska stranka. Komuni-
Caillauxovi finančni načrti
Sprememba v vodstvu Francoske banke. — Sanacijski načrti bodo predloženi zbornici šele 6. julija.
Francoske banke bo imenovan ravnatelj Alžirske banke Moreau, ki bo prejel od vlade
mladanskega zasedanja. Prihodnja seja
bo sklicana pismenim potom.
Praga, 26. junija, s. Češkoslovaški socijalistični senator dr. Vesely je izjavil na današnji seji senata, da so vse trditve senatorja Dyka proti češkoslovaški socijalistični stranki neresnične. Stranka bo vedno odločno nastopala proti takim obrekovanjem. Nato je bil sprejet zakon o kongrui s 77 proti 56 glasovom v onem besedilu, kakor ga je sprejela zbornica.
prve letniKe	• Novičarji, v
Lokarjevo delo$ R številki Rlri-Nveisovem Z-borniKU. *	...
fvovte 1 1S4S je oče Bleiweis otvoril de.
r^C ko bomo konstitucijo Po sloven« Sko imenovali?. Bleivveisu se ne dopadeU ni »ustava« in -stav,, čel dasicertako pravijo Cehi. Poljaki in Hrvati, a da ta b eda ne pomeni nič gotovega, S oven
da" smo" izbirčnejši nego oni. Neto je začela debata. Korar Poklukar * predla«
pa
aal -sovlado.. Blehvcisu je ugajala ta be« sod. a .odločijo naj Slovenci«. Nekdo jc bil za «konstitucijo«, češ da m treba ob vsaki priliki kovati novih besed. «Občin« stvo« se je izreklo za ustavo, »standreehtu« pa se je reklo «stojna sodba«. Zakaj se je tkzv. .občinstvo, reete omizje izreklo za žensko obliko in ne za moško, ki bi nas udružila s Hrvati, ni možno dognati Morda bi ne bilo odveč, da popravimo izid glaso* vanja.	,
Klerikalci in «slovenacki dia!ekt»
Na ugotovitev, da je za Davidovičeve vlade, v kateri so imeli klerikalci Štiri mi« nistre izdal tedanji notranji minister Na. stas Petrovič naredbo, v kateri je označil slovenski jezik za dialekt, zagovarja »Slo« venec« klerikalne branitelje slovcnšcine, da se s pravilniki, .ki jih je izdajal notranji minister, ni bavila celokupna vlada in da zato tudi ne more biti odgovorna zanje. To pa jc prazen izgovor. Res je, da je v prvi vrsti odgovoren vsak minister zaukre« pe svojega resora, vendar predvsem celot, ni vladi. Mi ugotavljamo, da se nihče iz« med klerikalnih ministrov v Davidovičevi vladi niti spomnil ni, da bi zahteval v mi« r.istrskem svetu od notranjega ministra po« pravo pravilnika o nošenju orožja, v kate« tem je bil označen slovenski jezik za dia« lekt, zaradi česar so soodgovorni za ta pravilnik. Za to gre in vsa «Slovenčeva» zavijanja ne bodo nič pomagala, kakor ne morejo oprati dr. Kulovca očitka, da je objavil falzificirano pismo, v katerem so hile potvorjene besede o slovenskem pis« menem jeziku v slovenski dialekt.
Odgovor učitelja Kmetijskemu listu
Dalj časa je opažati, da se glasilo mini« stra Puclja z vnemo zaletavala v učitelj, stvo. Zadnji Kmetijski list je poln dema. goških zavijanj in napadov na naš stan. Iz« bruh njegove onemogle jeze je tako nesra« men, da mu ne moremo ostati dolžni od« govora.
V članku napada učiteljstvo radi njego vega političnega udejstvovanja, ki mu je po"i!stavi, ki bi jo moral poznati tudi Kme. ti j ski list. zajamčeno. Obenem daje učitelj« stvu nauke za njegovo prosvetno delo med ljudstvom. Gotovo je, da se nobeden stan ne udejstvuje pri delu za narod toliko, kot ravno učiteljstvo. Le vprašajte kmeta, kdaj je zastonj prosil pri nas pomoči in nas ve« tov. Krasni vrtovi, lepa živina, higijenska poslopja so po mnogih krajih sad vztTaj« nega dela prizadetega učiteljstva. Name« sto, da bi bil poljedelski minister zato uči« teljstvu hvaležen, dopušča v svojem listu nesramne napade nanj. Pokažite nam šolo, na kateri zanemarja učiteljstvo svoje šol« ske dolžnosti! Če nam ostane poleg vsega kaj prostega časa, ga smemo porabiti ra karkoli in tudi za »priganjanje k demo« kratskim shodom.. Da je učiteljstvo po večini organizirano ravno v SDS je logična posledica naše šolske politike. Kako naj utrjujemo v mladini zavest narodnega in državneg-a edinstva, če bi bili sami pri« staši separatističnih strank. Nobena stran« ka ni tako odkrito nastopala za naše edin« stvo kot ravno SDS in mislimo, da smemo in da smo tudi dolžni jo ▼ tem stremljenju podpirati. Seveda želite na tihem, da bi bi« !o učiteljstvo »priganjač. za Vaše shode in sestanke. Potem nas morda ne bi napa. dali.
Se bolj gorostasna je druga točka, v ka«
teri poudarja dopisun, da bi se samo v Metliki lahko prihranilo pri učiteljstvu let. no 250.000 Din. Dopisnik ptavi, da je da« nes tam 15 učiteljev, kjer jih je bilo prejo samo 5. Prav tako. Temu gospodu se zelo dobro pozna, da je hodil v šolo še takrat, ko jih je bilo samo 5. Vse države delajo nato, da se šolstvo povzdigne na najvišjo stopnjo, le pri nas tega ni treba. Če hoče« mo povzdigniti kmetski stan, dajte mu šol in učiteljev, ne pa praznih strankarskih ob. ljub. V svoji »veliki gorečnosti« za kmet. sko prebivalstvo ste mu slavni radičevci tudi nakazali cela 2 odst. državnega prora. čuna. Ne, gospoda, tako se ne dela. Če ho« čete ravno varčevati, poglejte, g. minister okrog sebe, morda bi se dalo pri ministrskih plačah tudi nekaj pridobiti. Kmetijski list sicer to ve, pa je mnenja, da je treba to ljudstvu povedati malo drugače.
Učiteljstvo je trpelo, a se ni uklonilo v Avstriji, ki je pritiskala nanj z vso silo, in ne bo tudi pred Kmetijskim lističem padlo na kolena. Svobodni smo in bomo to svobodo ohranili kljub vsem pritiskom.
Vašim »prijateljem« pa povemo na uho, da nas podobni člančiči v Kmetijskem listu nikakor ne bodo pridobili zase. Učiteljstvo je in bo prijatelj kmeta, za katerega je | storilo in bo še storilo več kakor SKS in Kmetijski list skupaj od svojega rojstva pa do smrti.	Učitelj.
Klerikalno slovenstvo
Ko je ob polomu Avstrije š!o za to, da se rehabilitirajo pred slovensko javnostjo zaradi svoje sramotne uloge, ki eo jo igrali pred vojno in pozneje z denunciranjem jugoslovensko mislečih ljudi, so bili naši klerikalci navdušeni Jugosloveni in tSlovenec> je v svojem izpreobrnjenju oduševljeno pisal o jug »slovenskem narodu in troimen-skem narodu. Svoje ustanove in zavode so hiteli klerikalci prekrščevati iz katoliških v jugoslovensike, da bi se vsaj nikdo ne stemnil na njihove prejšnje grehe. Takrat so se celo zganili škofje, ki 90 pooblastili zagrebškega nadikofa, naj čim prej v imenu vseh vloži na papeža prošnjo za dovolitev liturgije v narodnem jeziku, in sicer za maše v staroslovenskeai jeziku, za ostale cerkvene obrede pa v živem narodnem jeziku. Kakor hitro so prišli klerikalci dO spoznanja, da nikomur ne preti več nevarnost, se je njihovo jugoslovensko navdušenje takoj poleglo. Kot njegovi sledovi so ostala samo še imena na njihovih zavodih iu u-itanovah, sami pa so započeli najostod-nejšo separatistično gonjo. NajlepSe je pn tem. da so ti branitelji slovenstva in slovenskega jezika, ki eta šele v Jugoslaviji prišla "do oolne veljave kot sestavna elementa jugoslovenskega naroda, popolnoma pozabili celo na svečane obljube škofov o uvedbi liturgije v slovenskem jeziku. Kdaj bi že lahko imeli to liturgijo, ako bi se zanjo resno zavzeli pri Vatikanu! Danes je položaj tak, da ie slovenščina priznana v Jugoslaviji kot državni narodni jezik, kar ni bila nikdar v katoliški Avstriji, tam pa, kjer nima država odločilnega vpliva in kjer imajo klerikalni vodilni krogi prvo besedo, pa prevladuie še veduo našemu ljudstvu povsem tuja 'latinščina. In ti ljudje si upajo prisvajati pravico nastopati v imenu slovenskega naroda kot branitelji slovenstva? Saj so vendar po svojem čustvovanju mnogo bližji romanskemu fašističnemu Rimu, kakor pa slovenskemu ljudstvu!
Pariz, 26. junija, brezž. Na dopoldanski seji ministrskega sveta je bil notranji minister Durand pooblaščen predložiti zakonski načrt o redukciji prefekturnih uradnikov.
Finančni minister Caillaus bo po predhodnem posvetovanju z odborom strokovnjakov predložil zbornici 6. julija svoje komčnoveljavne sanacijske načrte. Vlada bo zahtevala, naj se vse interpelacije o finančnem položaju odgodijo do tega dne. Med drugim namerava Caillaux prevelike davke, ki povzročajo odnašanje kapitala v inozemstvo, znižati na pravo višino ter bo omejil izvoz. Po njegovem mnenju je stabilizacija franka odvisna od ureditve mednarodnih dolgov ter od dalekosežnih reform v upravi državnega denarja. Vlada bo v kratkem sklepala o ratifikaciji washington-skih dogovorov ter bo zmanjšala število čet v Maroku.
Pariz. 26. junija, e. Guverner Francoske banke Robineau je podal ostavko na svoje mesto. Kakor zatrjuje cQuotidien>, je_ vzrok njegovega odstopa v tem, da je proti Cail-Uruxovi zahtevi, naj bi se dalo zlate rezerve Francoske banke za zaščito franka. Caillaui je energično odločen, odstranili vse zapreke s strani Francoske banke.
Park, 26. junija, brezž. Za guvernerja
nalog, da mora trdno varovati gospodarsko neodvisnost Francoske banke, katere kredit mora ostati strogo ločen od državnega.
Parit, 26. junija, sk. Na »eji današnjega ministrskega sveta je ministrski predsednik Briand obrazložil smernice vladne izjave, ki se bo prečitala v torek. Natančno je orisal mednarodni položaj. Finančni minister Caillaux Je ponovil svoj ek3poze o finančnem položaju. Poljedelski minister je razpravljal o problemu preskrbovanja z žitom in kruhom. Po seji je Briand izjavil novinarjem, da se je sicer razpravljajo o vprašanju dogovora glede dolgov z Zedinje-nimi državami, vendar še ni prišlo do ni-kaikib sklepov, ker parlamentarna komisija za proučevanje dogovora še ni končala svojega dela.	. .
popoldne se je vršila v finančnem ministrstvu daljša konferenca pod predsedstvom Cail'auxa, katere sta se udeležila tudi pod-tajnik za proračun in za zaklad ter wa-shingtonski poslanik Berenger. Caillairs je imel nadalje daljši razgovor z Robineuauom ter z nekaterimi člani vodstva Francoske banke.
Vprašanje odškodnine za nemške kneze in kriza dr.
Minister Šuperina pojde v Prago?
Povodom vesti v beograjskih novinah, da bodo našo vlado zastopali na VIII. vseso« kolskem zletu v Pragi ministri gen. Dušan Trifunovič, Miša Trifunovič in dr. Benja« min šuperina, prinaša zagrebška «Riječ» članek z naslovom: Ali more dr. Šuperi« na v Prago? Ou je član tkz. Hrvatskega Sok-olstva, ki še nima mesta v slovanskem Sokolstvu. On je bil v prvih vrstah proti jugoslovenskemu Sokolstvu, on je bil nekaj časa tudi »starešina« hrvatskih Sokolašev. Radi njega je moral jugosl. Sokol v Slaku
mrsikaj pretrpeti v borbi za idejo narod« nega in državnega edinstva. Zadnje čase je ar. Šuperina započel nekako akcijo, da bi tudi tzv. «Hrvatsko Sokolstvo. šlo ▼ Prago. Verjetno je torej, da dr. Šuperina ne gre samo reprezentirat vlade, marveč ! ima bržčas tudi nameTe, da kakorkoli naj« de vratica, skozi katera bi pred slovansko javnost zrinil svoje separatistično «Hrvat« sko Sokolstvo.. A se lahko zaveda, da se bo osmodil. In z njim »Hrvatsko Sokolstvo. in vlada, ki ga pošilja v Prago
f, Berlin, 24. junija. Vse trt glavne zapadno-evropske^si-le stojijo v znamenju krize. Velika Britanija se bori s težkim gospodarskim in socijalnim vprašanjem. Rudarska stavka še ni končana, vendar je treba priznati Baldwinovi vladi gotovo dozo energije na zakonodajnem polju v svrho likvidacije industrijske borbe.
V Franciji je ministrska kriza trenutno sicer rešena s sestavo ministrstva Briand-Caillaux. S 11 m pa še ni izbojevana niti bitka za konsolidacijo tran-ka niti notranja borba med levičarskim kartelom in zmernimi republikanci. Upati pa smemo, da bo deseti Briapdov kabinet z uspehom nadaljeval svoje delo za ublažitev strankarskih nassrot-stev in da se energičnim in pogumnim ukrepom preizkušenega finančnega ministra CaiIIauxa posreči stabilizirati in dvigniti francosko valuto.
Nemčija ima tudi svoje velike gospo-darsko-socijalne težave, saj mora podpirati država okoli dva milijona brezposelnih. Vendar današnja parlamentarna kriza, ki jo preživlja Nemčija, ni niti gospodarske niti socijalne vrste, marveč je izrazito notranje politična.
Gre za vprašanje odškodnine bivšim nemškim vladarskim hišam. Kot je znano, zahtevajo ne samo Hohenzoliemci, marveč tudi vse ostale bivše vladujoče rodbine v Nemčiji od države, oziroma od posameznih dežel povračilo celokupnega svojega premoženja ali pa horend-no odškodnino. Nemški nacijonalci in državni predsednik Hindenburg so tem pretenzijam v polni meri naklonjeni, ne oziraje se na dejstvo, da je v času inflacije doživel katastrofo ves nemški srednji sloj. Vladarji, ki so v prvi vrsti zakrivili štiriletni svetovni pokolj. imajo po mnenju nemške desnice pravico na celotno odškodnino, dočim so se vsa bremena inflacije, reparacij in povojnih težav zvrnila na ljudstvo.
Stresemannova ljudska stranka in bavarska ljudska stranka stojita prav blizu temu stališču. Vendar so prvi kot vladna stranka pripravljeni, da nekoliko popuste v smeri h kompromisu, dočim je stališče bavarske ljudske stranke še danes negotovo.
Centrum in demokrati tudi nasprotujejo popolni razlastitvi nemških knezov, ker gledajo v njej nevarnost za načelo privatne lastnine. Niso pa pripravljeni ugoditi vsem pretiranim zahtevam vladarjev, marveč jim ponujajo kompromis.
Socijalni demokratje in komunisti so nastopili za popolno, brezodškodninsko razlastitev. Zbrali so med volilci 12 in pol milijonov podpisov za referendum v tem smislu. Ker parlament ni pravočasno sprejel kompromisne rešitve, je prišlo v nedeljo do ljudskega glasovanja. Za predlog socijalistov in komunistov je glasovalo 15 milijonov volilcev in volilk. Od 38 milijonov vpisanih volilcev Nemčije se je torej izrekio 40 odst. za popolno, brezodškodninsko razlastitev Hohenzollemcev in ostalih bivših nemških vladarskih rodbin. Pri tem številu je upoštevati, da je proti razlastitvi glasovalo samo 524.315 volilcev. Brez-odškodninska razlastitev je sicer propadla (ustava zahteva namreč, da pritrdi predlogu referenduma polovica vseh vpisanih volilcev), vendar sledi iz nedeljskega glasovanja ta-le nauk: Des-
ničarske, monarhistične stranke so rešile Viljema in njegove tovariše pred razlastitvijo samo z neudeležbo pri volitvah. Večina politično aktivnega nemškega naroda je glasovalo proti vladarjem. Poleg skrajne levice se je pridružilo temu stališču tudi več milijonov demokratov in centrumašev. Nedeljsko glasovanje dokazuje, da se republika v Nemčiji vendarle opira na dokaj široke sloje naroda. Zanimivo je, da so se velika mesta dobro odrezala. V Berlinu je 63 odst. vpisanih volilcev glasovalo za brezodškodninsko razlastitev knezov, v Lipskem 54 odst., v Hannovru 51 odst. Če ne bi cela državna uprava, velika večina mestnih županov, lastnikov industrijskih podjetij in veieposestva ovirala svobodnega glasovanja, bi zadeva morda izpadla neugodno za Viljema in tovariše.
Z odklonitvijo brezodškodninske razlastitve pa vprašanje še ni rešeno. Celokupni problem se je vrnil pred parlament. Vlada je izdelala kompromisni načrt, ki predvideva še vedno visoko rekompenzacijo za vladarje. Ker se smatra, da ta zakonski načrt izpremi-nja ustavo, se mora zanj zbrati dve-tretjinska večina v parlamentu. Ta veČina se more doseči samo tedaj, če poleg vladnega bioka srednjih strank glasujejo za kompromis še socijalni demokratje in gospodarska stranka ali pa de! nemških nacijonalcev.
Socijalni demokratje kompromisa ne odklaniajo a priori. marveč zahtevajo, da se vladni načrt čimbolj približa njihovemu načelu brezodškodninske razlastitve. Na četrtkovi (današnji) seji pravnega odseka so vladne stranke pritrdile socijaldemokratičnemu predlo?;-da se odkloni odškodninska zahteva vladarjev za fideikomise. S socijalisti so glasovali centrum, demokrati in celo nemška ljudska stranka.
Iz tega znamenja bi bilo sklepati, da vlada želi doseči podporo socijalne demokracije za svoj kompromisni predlog. Ni še gotovo, če pride do sporazuma med socijalisti in dr. Marsovim kabinetom, ki brez socijalistične podpore ne more živeti. In tudi v tem slučaju ostane nerešena grozeča uganka, kako se bo zadržala gospodarska stranka in onih 20 nacijonalcev, ki jih rabi vlada. Brez teh ni dvetretjinske večine v parlamentu.
Tako stoji Nemčija radi neverjetno pretiranih naravnost ciničnih zahtev svojih bivših vladarjev v znamenju težke notranje krize. Če ne prodre vladni kompromisni načrt, je odstop dr. Mar-xove vlade neizbežen, ali pa pride do razpusta državnega zbora in novih volitev.
Obsodba v zagrebškem ialzifikaiorskem procesu
Zagreb, 26. junija, n. Danes je razglasilo sodišče sodbo v procesu proti ponarejevalcem stodinarskih novčanic. Na tri leta ječe je bila obsojena Ilonka Glogovičeva, njen sin Jceip pa na dve leti. Ostali obtoženci so bili obsojeni na tri do osem mesecev zapora.
šoanska diktatura
Madrid, 26. junija brezž. Oblasti v Ara. goni so aretirale bivšega vojnega ministra Aquileu, ki je bil prepeljan v Madrid, kjer pride kot inicijator odkrite zarote proti direktoriju pred vojno sodišče.
Georgijev pogreb
Dunaj, 26. junija, s. Danes popoldne se
je z vojaškimi častmi vršil pogreb bivšega ministra za deželno brambo. generalnega polkovnika Georgija.
Slovanski svet
Poljska in Češkoslovaška
Ker je zaenkrat Rusija izločena iz aktivnega sodelovanja v evropski politiki in ker sedanji gospodarji 6ami Rusije ne štejejo med slovanske države, je med štirimi ostalimi slovanskimi državami Poljska tako j/o svojem teritorijainem obsegu, kakor po številnosti svojega prebivalstva največja slovanska država. Število njenega prebivalstva znaša okrog 40 milijonov duš. Poklicana bi torej bila, da bi bila prva med slovanskimi državami in vodila njih kolo. Toda neurejene notranje razmere tako absorbirajo njene sile, da igra v zunanji politiki ie podrejeno ulogo, takisto pa tudi aktivno ne sodeluje v slovanski politiki. V tem pogledu jo visoko nadkriljuje Češkoslovaška, da si je skoraj trikrat manjša po svojem ozemlju in po številu svojega prebivalstva. Češkoslovaška se ima zahvaljevati za svojo odlično pozicijo v mednarodni in slovanski pw> litikl v prvi vrsti trem okolnostim: 1.) da se je Češkoslovaška rnel v somi novimi državami najhitreje konsolidirala in da so bile v nji politične razmere zbog vlade takozvane 'narodne koalicije, ki je bila do letos na krmilu, naravnost idealne; 2.) da je vodil njeno zunanjo politiko mož tako izrednih državniških 'in diplomatskih sposobnosti, kakor je dr. Edvard Beneš, ki ji je dajal stalnost, smotrenost in sistematičnoot, in 3.) da je na čelu te države tako prosvitljena in politično in diplomatsko tako izvežbana glava, kakor je prezident dr. Masaryk.
Na čelu Poljske doslej ni bilo takih sposobnih državnikov, a tudi njeni politiki se doslej uiso odlikovali po posebni državniški modrosti in dalekovidnosti. Zato so njeno ogrodje pretresale neprestano krize, ki ji niso dovoljevale niti uspešnega notranjega razvoja, kamoli udejstvovanja na zunaj. Ali bo najnovejši prevrat pod maršalom Pilsudskim* spremenil dosedanje stanje. Kakor bi si kot Slovani in prijatelji poljskega naroda želeli, da zavlada na Poljskem sedaj doba mirnega in uspešnega razvoja, ki bi državi dovoljevala tudi aktivno uveljavljanje v zunanji politiki, se vendar bojimo, da bo imel nastop maršala Pilsudskega preje slabe, kakor dobre posledice za poljsko državo. Ni bilo ne politično, ne državniško modro, da se je potegnilo v metež strankarskih strasti in politične borbe tudi posvečeno osebo državnega poglavarja, kakor so to storili Pilsudski in njegovi pristaši. Vzgledi vlečejo, pravi prisloviea in kdo jamči, da ne bodo odslej na Poljskem prezidentske krize na dnevnem redu, kar bi pomenjalo pravcato katastrofo za državo. Veseli bi bili, ako bi se v tem pogledu motili, toda zaenkrat še ni nobenih znakov, ki bi kazali na dejansko ozdravljenje poljskih razmer.
Vse torej kaže, da bo Češkoslovaška tudi v bodoče med vsemi slovanskimi državami zavzemala najuglednejšo in najvažnejšo pozicijo, razen da bi tudi v tej državi krenili v smer, ki Je Poljski vzela vso aktivnost in ki tudi Jugoslaviji ne dovoljuje, da bi se uveljavljala v mednarodni politiki tako kakor bi se sicer lahko.
■}■ Karel Vaničeb, <plsmak eokolskis. kakor so ga imenovali, je 24. t. m. v Pragi umrl. Bil Ja brat načelnika ČOS Jindre Va-nička in kakor ta navdušen, idealen Sokol, kakršnih je dandanes malo. Živel je samo Sokolistvu. Rojen je bil v Pragi L 1860. Po VI. zletu sokolskem 1. 1912. je zaklical Nemcem: <Marki Gero, mi zmagamo!> Njegovo prerokovanje se je izpolnilo 1 Pogreb bo danes popoldne v Pragi. Upepele ga v kre-matoriju na Ol&roeh. Slava mu!
— cSlor&nski Pfehledv Izšla je 6. številka te edine slovanske revije 8 to-le vsebino: Dr. Milan Hysek: I. K. Tyl in slovanska vzajemnost; Evg. Vvrovvj: Praško izdan ie gevčenkovega <Kobzarja»; Dr. Ant. Hartl: Slovanstvo Frant. Palackega; dr. Marijan Szyjkowski: Najnovejše stroje v sočasni poljski poeziji; Dr. Ivan Slavik: Študija k zgodovini ruske revolucije; Dr. Em. Janoušek: Poljska in svetovna vojna, dr. Drag. Proha-ska: Srbohrvatska moderna drama. Razgled po slovanskem svetu: Jugoslavija, Bolgarska, Rusija, Poljska, Slovanski narodi v tuji državi in Slovanske manjšine. Knjige in zborniki. Časopisi. Slovanske akademije. Pisatelji. Jubileji. Slovanski grobovi, tu je tudi nekrolog pokojnemu dr. Karlu Triller-ju. Trije portreti predstavljajo dr. Boža Lovriča, našega eotrudnika, Branislava Nuši-ča ln lužičkosrbskega književnika Mateja Urbana. <Slovansky Pfehled> se opominja tudi 851etnice našega Ivana Franketa.
_ Izložba lepijonarskega dela je bila dne 23. L m. otvorjena v Pragi v šoli v Kar-melitski ulici na Mali Strani v bližini Tvr-ševega doma. Namen te zanimive razstave je, podati sliko o delu češkoslovaških legijo-narjev med vojno in po vrnitvi v domovino. Razstavo je otvoril min. svetnik Danie-lovskv, prisotni pa so bili poleg načelnika generalnega štaba G ajde zastopniki vseh ministrstev ln mnogo odličnega občinstva. Razstava ostane otvorjena tudi za ča=a sokolskega zleta. Ker je velezanimiva, naj si je nihče, ki pride v Prago, ne zamudi ogledati.
— Prevod srbskih pesmi na češki iczik. Češkoslovaška akademija znanosti in umetnosti v Pragi je pravkar izdala v zbirki •tSvetska poezija* četrti del <Xarodne srbske eoike> v prevodu starine Josipa Holeč-ka. Prevod je prav iep ia se čita, kakor da bi bil izvirnik.
_ Prosla-fa Vidovega dne r Pragi. V proslavo Vidovega dne 28. junija uprizori mestno gledališče na Kral. Vinohradih znano dramo Iva Vojnoviča <Smrt majke Jugovi-ča> kot slavnostno predstavo. Glavne uioge igrajo najboljši igralci in igralke. Naslovno ulogo igra Leopold ina Dostalova. Igra bo najsijajnejše opremljena, dekoracije pa napravil mojster \Venig.
Katastrofalna poplava v Mehiki
Mexiko, 26- junija, s. Kakor poročajo iz Villa de Leon, znaša število žrtev pri poplavi približno 1000 oseb. Ena četrtina prebivalstva je brez strehe ter ie izgubila vse svoje premoženje. Škoda se ceni na 4 milijone pezet. Na hribovje okoli mesta je pobeglo nebroj rodbin. Otroke so spravili na varno v cerkve. Na kraj nesreče je odšlo vojaštvo.
Qwen rtoore
svetski komik pride v
Kino «Dvor».
Na Vidov dan
Solnce je zanetilo danes nad našo južno zemljo ves svoj dolgotrajni, zlati sijaj. Žarko in zmagovito je proni-klo v zgodnje jutranje zarje in bo v večni lepoti klonilo s voznim dnem. Ej, saj je Vidov dan.
Noč se je plaho umaknila njegovemu zmagoslavju in se skromno stisnila krog polnočnih tir.
ln cvetje dehti v prve poletne dni, odpira čase, srka luč in toploto, žari in rdi v barvi, krvi in ljubezni. Ej, saj je Vidov dan!
Po vrtovih gore žametni plameni vrtnic in plapolajo živordeči zublji nageljnov, goreči mak se iskri v žitnem zlatu in vse Kosovo je rdeče, valovito morje čudotvorne rože bošur, rože smrti, krvi in vstajenja.
Oj. Kosovo! Ti sveta Kalvarija, trpljenja in bolestni polna, vsa bičana in grozna!
Ranjeno — mrtvo Kosovo! Ti nedosledna žetev smrtnih kos. izpraznjeni kelih najtrpkejsega ponižanja. Zarobljeno Kosovo! Ti najjačja bol svobodne duše, zrušeni križ ponosne svobode, pni tisočletni klic maščevanja in osvete.
In ko je triumfiral polumesec nad ponižanim križem, ko je zrplakala v robstvu do smrti užaljena svobodeželj-na srbska duša, je Srb pade! in vstal hkrati. Srb je padel in vstal. Trpel ie, delal, čakal in ljubil. Ljubezen pa je zmaga in vstajenje.
Netil je čustvo pravične osvetnosti, iz domoljubja rojene iz roda v rod pol tisočletja in več!
Maščevano osvobojeno Kosovo! Ti najglasnejša, najsijajnejša epopeja pravične zadostitve, ti mlada zarja naših novih sreč!
Rdeče žarijo vrtovi v barvi krvi in ljubezni. Naj zavlamene z njimi vred, v Vidov dan, kresovi naših src.
Ljubezen je zmaga in vstajenje!
M. Grošljeva
Odhod direktorja dr. Borka
Novi direktor inž. Kneževič je prevzel vfrdstvo ljubljanske železniške direkcije
Direktor ljubljanske žel. direkcije dr. Borko je. kot smo poročali, premeščen v isti funkciji v Subotico, kjer prevzame vodstvo organizačno baje najbolj zaostale železniške direkcije. Od vseh najmerodajnejših strani se povdarja,
da je bil dr. Borko izbran za Subotico baš radi svojih velikih zmožnosti, in da ima njegovo premeščenje značaj največjega zaupanja v njegovo neumorno energijo in ustvarjajočo voljo, kakor jo je pokazal v Ljubljani. Subo-ti.ška direkcija preživlja sedaj zelo kritične dneve. Preiskave, ki se že dalje časa vrše med uradništvom direkcije, so po malem porušile disciplino in zares je potreba, da zavzame vodstvo tako važne ustanove mož, ki mu more zaupati najvišja uprava kakor najnižji uslužbenec, predvsem pa tudi javnost. V dr. Borku dobi Vojvodina moža, ki bo vse svoje sile založil za veliko delo regeneracije tamkajšnje železniške uprave. Za naše pokrajine pomeni odhod direktorja Borka, ki si je v kratkem času svojega uradovanja pridobil mno-£o zaslug za naše železnice in tudi simpatij vseh krogov v Sloveniji, veliko izgubo in upravičeno bi se protivili njegovi premestitvi. Tako pa mu želimo, da svoje velike skušnje, ki si jih je tukaj izpopolnil, uporabi na novem službenem mestu v prid upravi in v čast svoje ožje domovine.
Včeraj je izročil direktor Borko svoje posle svojemu nasledniku ing. Kne-ževiču, ki se je pripeljal iz Sarajeva. Ob tej priliki je novi direktor nasproti zbranim načelnikom povdaril, dn se šteje srečnega, da prevzame dedščino za direktorjem Borkom, ker mu je znano, da so železniške proge v Sloveniji prve in najboljše v državi, za kar si je tudi direktor Borko pridobil ne malo zaslug.
Radi malo časa se je poslovil odhajajoči direktor le od načelnikov in šefov odsekov s kratkim nagovorom, zahvaljujoč se njim kakor vsemu urad-ništvu za krepko in vztrajno sodelovanje v prid organizaciji železniške uprave in domovini. Pozval jih je, naj nadaljujejo delo s svojo izredno požrtvovalnostjo tudi pod novim direktorjem. Za bridkosti, ki so mu jih pripravljali tekom njegove tukajšnje službe nekateri malenkostni duhovi izmed uradni-štva, pa izjavlja, da jih hoče pozabiti. Imel je vedno samo eno željo, delati
za državo in skrbeti za vse osobja po najboljši moči. V imenu vsega uradni-štva se mu je iskreno zahvalil inženjer Krick za vse njegovo delovanje v prid uradništva in osobja.
Pred odhodom je izdal direktor dr. Borko vsemu osobju še to okrožnico: Dolžnost me kliče na drugo službeno mesto ter predajam danes vodstvo direkcije svojemu nasledniku gospodu inž. Kneževiču.
Ob slovesu izrekam vsem in vsakemu svoje polno priznanje in zahvalo za zvesto in požrtvovalno sodelovanje z iskreno željo, da služi vsakdo tudi v naprej z isto vdanostjo ustavi, državi in kralju. — Direktor dr. Borko.
Šestdesetletnica Ane Fodkraišek - Harambaševe
Na srečo se moremo Slovenci ponašati z odličnim številom rodoljubnega ženstva, ki le že v polpretekli dobi visoko dvigalo prapor narodne zavednosti in po-džigalo ljubezen do prelepe rodne grude. Niti v dneh najbesnejšega sovražnega navala na vse, kar je nosilo pečat slovenstva, ni klonila vrla slovenska žena. S podrobnim in tihim delom, z bodrečo in zaupno besedo je netila iskro, v kateri je neomajno verovala, da vzbukne izpod pepela in se razžari v sijajen plamen odrešenja, ko dozori čas, ki je že očitoval nevarljiva znamenja. Da se domislimo samo zgodovinske mainiške deklaracije, ki je bila v pretežni meri delo naših najboljših žena. Med temi in vsemi, ki so pripomogle, da so »vremena Kranjcem se zjasnila«, je stala žena naših žena, Ana Podkrajšek - Harambaševa, ki obhaja danes v zelenem vencu Rogaške Slatine če-stit jubilej: šest križe v plodonosnega življenja.
Rojena pred Vidovem leta 1866. uglednemu kamnoseškemu mojstru Tomanu v Ljubljani, je posečala mala Nuška nunsko šolo, za tiste čase najboljše odgajališče ljubljanskih deklet. V dvaindvajsetem letu jo je popeljal pred oltar šentpeterske žup-ne cerkve železniški uradnik in znamenit rodoljub Fran Podkrajšek - Harambaša, ki mu je tako sreča naklonila idealno družico. V vzornem družinskem življenju sta izpopolnjevala drug drugega do tistih najvišjih vrlin, ki morejo odlikovati slovenskega moža in ženo. Odgojila sta v strogo narodnem duhu trojico dobrih otrok, vrhu tega pa sta se tudi bogato udejstvovala na polju narodne prosvete, on s peresom, ona v društvih. In še več. Bila sta tudi prepričana slovano-fila, česar nista prikrivala niti v najopas-nejših prilikah. Pravcati čudež je bil, da jima je ostal prihranjen križev pot po zloglasnih taboriščih, če ne celo na Suhi bajer. Kakor v izzivajoč posmeh so vlačili avstrijski rablji mimo njunega doma na Res-ljevi cesti nesrečne žrtve s kolodvora na Grad in spet z Grada na kolodvor. Harambaša, ki je bil mož ravne črte in je že takrat glodala na njem težka bolezen, se ni mogel ob teh jadnih karavanah premagati, da bi ne dajal celo pri odprtem oknu glasnega izraza užaljene narodne duše. Kolikokrat ga je morala ob takih prilikah brzdati današnja jubilantka in mu šiloma zapreti okno, da se je zgnjevil med molčečimi zidovi. Ona je pač razumela, da mora zoreti ta žalostna žetev, kakor je že usojeno in ji je samo čas gospodar.
Med številnimi društvi, v katerih ie delovala Ana Podkrajškova že davno pred vojno, naj omenimo samo šentpetrsko CM. žensko podružnico, ki je že od vsega po-četka tesno zvezana z njenim imenom. Bila ji je dolgoletna predsednica ter jo urnela dvigniti s svojo neugnano požrtvovalnostjo na najvzglednejše mesto. Lepše od vseh besed osvetliuje njeno živo ljubezen do CMD dogodek, ki je vreden, da se zabeleži: Nekoč je potrkala naša jubilantka pri znanem ljubljanskem trgovcu, da bi posegel malo v denarnico za njeno podružnico. Našla pa ga je slabe volje, zato je zrobantil nad njo v ne baš izbranih besedah. Ona je povesila glavo in mirno čakala, da se je »iztreskalo«, nato pa je prav tako mirno dejala: »To je bil moj delež, zdaj pa prosim še nekaj za Ciril-Metoda«. Osupel nad tako diplomatsko zaušnico, je odrinil trgovec še več nego Je pričakovala.
Nepregledna je vrsta njene dobrovoljnosti med vojno. Od jutra do večera je bila na nogah, da porr.ore lajšati trpljenje ranjencem. Znosila jim ie, da ie skoro sama trpela pomanjkanje. Najbolj pa so ji bili pri srcu zapuščeni in zaničevani ruski in srb-sk' ujetniki. Na nek pravoslavni božič si je izposlovala dovoljenje, da je smela obiskati večjo skupino srbskih ranjencev. Stopila je mednje z veliko košaro raznovrstnih okrepčil, postavila jim • na mizo drobne jaslice in prižgala nekaj lučic: »Hristos se rodi! Sretan božič!« Siromaki,
ki se jim niti sanjalo ni, da se jih bo kdo tako prijazno spomnil k fcadajaku, so skoro jokali ganotja. »Povrni ti Bog, dobra žena!« so klicali za njo, ko je zopet izginila med vrati.
Mogli bi nanizati še celo vrsto takih ganljivih epizod iz medvojnega dela Ane Podkrajšek-Harambaševe. Še več bi jih znala povedati ona, pa jih najbrž nikoli ne bo, ker jo je vselej vodilo geslo, da naj ne ve levica, kaj dela desnica. Zato se bojimo, da jo bomo celo s to drobtino žalili v njeni preveliki skromnosti.
Ko so minile grozote vojne in je zopet vzniklo društveno življenje, je bila jubilantka prva med prvimi, ki so hiteli gradit naš svobodni dom. Kljub temu, da ji je za nameček vsega gorja iztrgala bela smrt v par kratkih mesecih nepozabnega moža, ljubljeno hčerko in oboževano mater, ter ji je bila še vedno neznana usoda edinega sina, ki je romal čez albansko Golgoto, ni klonila duhom. Vse to jo je sicer močno potrlo, da je še sama opasno zbolela, a streti je ni moglo. Preselila se je k svojemu tastu tovarnarju Bizjaku v Rogaško Slatino, kjer se je v dobri oskrbi kmalu popravila Tako ji je bilo namenjeno, da je mogla zapreti trudne oči-našemu Borisu Miranu, ki ga je ves čas njegovega bivanja v Slatini uprav materinsko negovala. V srcu pa ji je slej ko prej lebdela Ljubljana in posebno šentpeterska CM ženska podružnica. Ostala ji je zvesta in skrbna podpredsednica vse do danes in se je po možnosti udeleževala vseh njenih prireditev. Zlasti pa ni zamudila njenega Jur-jevanja na Gradu. Ob tej priliki je vedno pripeljala s sabo ogromen in zvrhan jer-bas Bizjakovih piškotov, ki jih je nudila otrokom cel klobuk za par dinarjev; baš toliko, da sta imela nekaj od tega tudi Ciril in Metod. Da ste videli dečad, kako se je prerivala okrog jerbasa! Kako bi se pa tudi ne; saj take prilike ni vsak dan.
Letos pa je ni bilo. Žalostno so spraševali otroci za staro »slatinsko teto« s piškoti. Saj jim je postala še tako domača in ljuba kakor pravljična mati iz devete dežele. Zato so jih zalile debele solze. ko so doznali, da je »slatinska teta« hudo bolna. Španska jo je položila v posteljo in zdravnik je že resno obupal, čeprav jo je prej že dvakrat reši! iz enake opasnosti. Kdo ve, ali ni morda pomagala prevesiti tehtnice tudi nevidna moč tisočerih hvaležnih spominov širom sveta? — Ana Podkrajšek - Harambaševa praznuje danes v dobrem zdravju svoj čestit jubilej. Goreča želja nas vseh, ki jo poznamo, vre k vsemogočni Sili, naj nam ohrani vrlo jubilantko v najboljšem razpoloženju še na mnoga leta!
Za praznike
2 velefilma sveta: V nedeljo ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9. uri in v ponedeljek samo
ob pol 11., 3. in pol o.
(rni angel
£146
Vilma Banky — Ronald Colman.
V ponedeljek ob 6., pol 8. in 9. uri in v torek firntt«»o
ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri UlUIltd JTldlltd
Harry Liedtke — Vivian Gibson,
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon štev. 730.
Pozor Sokoli pred odhodom v Prago!
Češkoslovaška - jugoslovenska Liga v Pragi priredi lep in prisrčen sprejem naši mladini v Pragi in ostalim svojim prijateljem med Sokoli. Zato. je dolžnost vsakega Sokola, zlasti pa mladine, da se skuša na primeren način Ligi oddolžiti. Ker ima Liga svojo posebno knjižnico jugoslovenske literature, ki nosi dično Strossmayerjevo ime, bi bilo umetno, ako bi vsak Sokol prinesel tej biblioteki v dar vsaj eno knjigo. Knjiga, darovana biblioteki, je lahko stara in že odložena ali nova, na-učna, šolska, pesniške vsebine, povest ali roman. Nič ne škoduje, ako več oseb prinese isto knjigo, ker jo knjižnica lahko zamenja za drugo ali Pa j'o daruje enakim knjižnicam, ki delujejo po drugih mestih na Čehoslovaškem. Naj nihče ne prečita te prošnje, ne da bi je ne sporočil svojim prijateljem in toA^arišem in ne da bi jih pozval, da tudi oni vzemo seboj v Prago kakšno knjigo. Ako bi vsak Sokol prinesel vsaj enn knjigo, bi jih bilo več kakor 5000. s čimer bi se Strossmayerjeva kniižnica potrojila, ker ima že danes nad 2000 knjig. Knjige bo Liga sama prevzela tam, kjer bodo Sokoli imeli svoje stanovanje. Postavimo se s to pozornostjo pred češkn - slovaškim narodom, ki se pripravlja, da nas gostoljubno sprejme kot svoje krvne brate. Tudi ostalo občinstvo prosimo, da daruje pn kako slovensko, hrvatsko ali srbsko knisro za justoslov. Strossma-verjevo knjižnico v Pragi. Knjige sprejema Jugoslov. - češkoslovaška L'ga v Ljubljani v uredništvu »Jutra«, v Knaf-Ijevi ul'ci 5 II. Knjige se naj prineso v sredo 30. junija.
3c5cničoni! Ccreriiei!
Vsi na sokolsko tombolo dne 29. junija 1926 na Jesenicah. — Dobitki vredni nad Din 30 000'— 4687-a
Z vsesokolskega zleta v Pragi
Preteklo nedeljo so nastopile na telovadišču vse sokolske župe praške. Nastopi so sijajno uspeli in so nudili v malem sliko velikega zleta, ki se prične dne 3. julija. — Gledalcev je bilo na tisoče, ki so pozorno sledili izvajanjem Sokolov in Sokolic ter jim prirejali navdušene ovacije.
Pridite, da vidite,
kaj vse nudi tovarna „Mirim" čokolade. Nanizane so na velesejmu tako fine stvari, da bi človek kar sedel in jedel.
Razstava ročnih del v mariborski „ Vesni"
Maribor, 26. junija.
Deloma mestna občina in deloma držav« va vzdržujeta v Mariboru enoletno go« spodinjsko in triletno obrtno šolo v «Ves« ni». Tiho in mirno vrši šola pod sedanjim vodstvom svojo nalogo. Zdi se včasih, da premalo slišimo in zvemo o zavodu, ki je bil nekdaj ustvarjen pač nalašč za meščan« ske hčerke, danes pa ga pozna le maloka« tera rodbina iz mesta. Ob zaključku teko« čega šolskega leta je napravil tudi ta za« vod svojo razstavo, ki je pokazala, koliko resnega stremljenja ima šola in do kako lepih uspehov lahko privede sistematsko navajanje pod vodstvom spretnih učiteljic in umetnic; da, tudi umetnic, kajti razsta« va kaže toliko finega okusa in zdravega umetniškega pojmovanja, da moramo to naglasiti v prvi vrsti. Isti se kaže tudi v prisrčnem uporabljanju starih slovanskih narodnih motivov na ročnem delu.
Razstava je razvrščena v treh sobah. V prvi je delo gospodinjske šole, preprosto in fino perilo, bluze, krila, obleke in vmes ročna dela. V drugi sobi je razstavila obrt« na šola predmete, ki kažejo razvoj spret« nosti preko obeh letnikov obrtne šole in ateljeja, torej v treh letih: od vajenke pre« ko otroškega, ženskega in moškega perila do dovršenih izdelkov, enako v šivanju oblek od preprostih šivov do gumbnic, že« pov, bluz in kril do krojaških kostumov. Ob stenah lastni osnutki učenk za vezenje perila, kroji za obleke v naravni velikosti, na mizah krojni zvezki za perilo in obleke. V tretji sobi so ročna dela in risbe, ki za« stopajo razne tehnike. Tu vidimo poskuse oživeti stare slovenske, hrvatske, dalmatin« ske, srbske in češko«moravske • narodne motive. Na žepnih robcih, zavesah in po« dobnem se pojavljajo motivi s peč naših starih mater. V barvah se najdejo ti slo« vanski motivi na raznih modernih predme« tih, kakor kasetah, podstavkih, knjižnih ovojih, blazinah, preprogah itd. Moderno ornamentiko najdemo na šalih, robcih, ka« setah in blazinah, celo lepe gobeline kot slike in vstavke v zlati pletenini Začeta preproga v okvirju nam kaže način doma« čega tkanja, na stenah pa vidimo razvršče« ne osnutke k omenjenim ročnim delom. «Nošeznanstvcw>, ki je poseben predmet ateljeja, predstavljajo tri zelo lepe risbe slovenskih avb.
Nujno bi bilo želeti, da bi si bile naše gospe in gospodične ogledali razstavo, da bi znale ceniti tudi domače delo in ne mi* slile, da so samo izdelki, ki pridejo preko meje lepi in okusni, šoli pa moramo na uspehih le čestitati.
V torek ob pol 4. popoldne
priredi na dirkališču Jugoslovenski Sokol-, ski Savez
JAVNO TELOVADBO
za nastop v Pragi izbranih telovadcev vseh ljubljanskih sokolskih društev.
Nastop Sokolic: Vaje na gredeh
i


Dan praških žup: Proste vaje s palicami
imnfinm
Velika


zaloga
in modni atelje	v©
-xVk deške
JOSSP &GJINAi Ljubljana, Aleksandrova 3
Odkritje spomenika junakom Karagjorgjeve vstaje
Iz Niša poročajo, da se bo 12. julija odkril na svečan način na Cegri pri Kame-nici spomenik Števanu Sindjeiiču ter hrabrim Resavcem, ki so padli na tem mestu v boju za osvoboditev izpod turškega rob-stva dne 1. junija leta 1809 v Karagjorgje-vi vstaji Za postavitev spomenika na Čegri se je osnova! že lansko leto poseben odbor na inicijativo niškega episkopa Do-fiiteja. V odboru so zastopniki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi raznih drugih korporacij. Blagoslovitev temeljnega kamna se je izvršila že lani dne 1. junija Spomenik je izdelan iz kamenja porušene rimske Sahat-kule, ki je bila zgrajena v Nišu še v času Rimljanov. Spomenik je visok 16 m. Podstavek je visok 10 m, na njem pa stoji 6 m visoka piramida z belim orlom na vrhu. Na spomeniku je tudi kip Steva-na Sindjeliča, ob strani pa dva topa. Največ prispevkov za spomenik je dala naša vojska. Sedaj se vrše zadnje priprave, da se odkritje spomenika izvrši na najbolj svečan način. Odbor bo poslal te dni v Beograd posebno delegacijo, da povabi na svečanost tudi dvor in vlado.
Danes — ponedeljek In torek
Pat in Patachon
v burki
£144
Preds^ve dop. ob: pol 11., pop. ob: 3., pol 5, 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
Odgovor ljubljanske akademske omladine ministru dr. Ninčiču
»Svet slušateljev ljubljanske univerze« je poslal včeraj ministru dr. Ninčiču nasledi nje pismo:
Go>podu ministru zunanjih poslov d>r. M.
Ninčiču,
Beograd
Ljubljanske novitie so prinesle dne 25. Junija t. 1. naslednjo izjavo gospoda ministra, ki jo je izdal tiskovni oddelek zuna? njega ministrstva:
.»Povodom protesta dijakov ljubljanske univerze mi je žal, da ne morem direktno odgovoriti na brzojavko, ker nimam podpisnika. Konvencije z Italijo so bile skle-njeme Po dolgem in vsestranskem poučevanju. To so storili naši najpristojnejši strokovnjaki, ki jim gotovo ni mogoče odrekati kompetenoe ali patrijotizma. Sporazumi so bili sklenjeni v interesu ene in druge države. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako zelo je neutemeljena in najbrž tudi škodljiva ta kampanja, ki so jo začeli popolnoma neinformirani ljudje ali pa jo narekujejo razlogi notranje politike.«
Nadalje ste po poročilih novia, gospod minister, izjavili novinarjem, da se čudite ljubljanskim demonstracijam in da mislite, da izvirajo iz tiodranje-političnih spletk in da so jih pravzaprav izzvali klerikalci. »Ti mladeniči niso poučeni. Nihče od njih nI prečital konvencij.«
Z ozirom na očitek »neutemeljene in naj-gospodu ministru odgovoriti sledeBe:
Brzojavni protest ljubljanskih visokošolcev se zaključuje s podpisom »Svet slušateljev ljubljanske univerze«, ki Je vrhovna reprezentanca ljubljanskih visokošolcev, prijavljena rektaratu, torej dovolj točen naslov. Čudimo se gospodu ministru, da ne ve za uas,- ko ležijo na ministrstvu tudi druge naše vloge.
ozirom na očitek »neutemeljene in naj-br?. tudi škodljive kampanje, ki so io začeli popolnoma neintormiram ljudje , . .«, Izjavljamo, da nismo bili prvi, ki smo protestirali proti konvencijam, temveč so to storili pred nami še mnogi občinski ln mestni zastopi, važne gospodarske institucije brez razlike strank širom kraljevine ter zastopniki več parlamentarnih skupin v Narodni skupščini sami.
Ako so vsi navedeni faktorji nedaiornu-ratti ljudje in nepoučeni mladeniči, sprejmemo te izraze gospoda ministra minilm srcem na znanje.
Kar pa se tiče »demonstracij« nam je čast ugotoviti, da so se manifestacije spremenile v demonstracije šele radi brutalnega dejanskega napada policije na manHe-stsntc«
izvolite sprejeti, gospod minister. Izraze našega spoštovanja.
Svet slušateljev ljubljanske univerze. Viktor Maček. Miro Schenk, Ciril Golouh, prods.	tajnik	podpreds.
LJubljana, 26. junija 1926.
julija. Udeleženci uživajo ugodnost poio« vične vožnje. Jugosl. akad. dr. Triglav.
Zrakoplovi krožijo na velesejmu, nad stolpom JKirim" čokolade.
.........danes" ""
- IGRALSKI DAN -
V LJUBLJANI
Žrtev razbojniškega napada
Gledališki repertoarji
Zamenjana mrliča
V beograjski vojni bolnici je pred dnevi umri žandarmerijski kaplar Miloš Ilič, ki je vršil službo v notranjem ministrstvu. Kei je rodbina v Predvorici želela, naj se pokoplje v domačem kraju, so krsto s pokojnikom caložili v Beogradu ua vlak, da bi jo potem iz Smederevske Palanke prepeljali v rojstno vas umrlega.
Slučajno so z istim vlakom Cran&poHirali še nekega drugega mrtveca, ki je bil namenjen v Malo Piano. Na kolodvoru v Mali Plani so ga že pričakovali njegovi sorodniki, ker pa je vlak stal le gaj hipov, niso imeli dovolj časa, da bi pogledali na naslov, ki je bil na krsti, pa so namesto svojega pokojnika dvigniti iz vagona nje* govega sopotnika na poslednjem potu, žan-darmerijskega kaplarja Iliča.
Že na kolodvoru je nastala takoj na to velika zmešnjava. Krsto so namreč o tvorili, ua bi videli sorodniki še zadnjič svojega dragega. Nastalo pa ie veliko presenečenje, ks; so v njej zagledali povsem tujega ip, neznanega človeka. »Kdo je to?« so začeli vpraševati in si otrli solze. »Ta vendar iti uaš!«
Kondukter je med tem zažvižgal in vlak je že vozil iz postaje. Ko so sorodniki natančno ogledovali mrtveca in krsto, so odkrili na njej rai-.s: Miloš Ilič, Predvorica, Smederevska Pa'anka.
»Seveda tii naš,« so vzklikali presenečeni sorodniki »Kje pa je on?« — »Odpotoval je v Smedarevsko Palanko,« sp odgovarjali drugi. Viak ie med tem vozil že daleč izven kolodvora »Kaj naj storimo? Oni bjde našega p-.kcjiiika pokopali v Predvoriei,* so se ra?«lurjali sorodniki.
V stiski se 'e kmalu pojavil tudi d<ibar svet. Hitro so natpvorili krsto z neznanim mrtvecem na vez iu oddirjali po cesti v Predvoiico. Pred vozom je jahalo v nah večji nagljei nekoliko seljakov na konjih', ki sr. še pravočasno dospeli na mesto, da j su preprečili pogreb.
i »Stojte, ni to vaš Miloš, to je naš pomnik iz Male Kane!« so klical} pogrebcem že od daleč. V kratkem je za njimi dospel tudi voz s krsto, obe rodbini sta izmenjali svoja pokojnika, ki sta po čudnem posmrtnem beganju in dirki končno vendarle našla mir vsak na pokopališču svojega rojstnega kraja.
V zagrebški bolnišnici je umrl 36letni se* ljak Mirko Poznanovič, ki so ga na potu s sejma obstrelili razbojniki. Poznanovič je bil s svojim očetom na sejmu, kjer sta prodala par manjših volov, da bi ob prihodnji priliki kupila par večjih.
Ko sta se vračala s sejma domov, so ju na cesti med Kutinieo in Mikleuško napadli razbojniki, izmed katerih je eden ustrelil v sina z revolverjem ter mu prizadel nevarno rano v trebuhu. Oče ie v trenutku napada dvignil proti razbojnikom palico in zaklical; »Ubijte rajši tnene, ne pa sina, ki ima pet otrok!-<
Sin je posta! žrtev razbojniškega napada, dasi ni imel pri sebi izkupička za prodane vole, temveč oče. Ker so kmalu na to prišli po cesti drugi ljudje, ki so se istotako vračali s sejma, so razbojniki pobegnili, ne da bi odnesli s seboj kak plen, ker pri sinu Mirku niso ničesar našli.
Polet Jugoslov. akad. društva »Triglav*
Veliko dejavnost in mladostno ogajevi« tost nam kaže svobodomiselna mlacfina, zbrana okoli Častitljivega triglavanskega prapora. Ravnokar stoji tik pred dejansko
izvedbo velikopoteznega načrta, za katere, ga se je intenzivno pripravljala ves letni semester.
Idealni načrt je bil zami^jen tako: Tri. glav naj poleti na slovanski Balkan, poseti naše srbske brate in sosedne Bolgare. JAD. Triglav je oživil in ojačil svoj pevski zbor; slovenska pesem naj združi bratska srca v vzvišeni ideji pravega jugosloveastva. Za. črtana pot bi vodila Triglavane skozi se. vemo Srbijo, kjer bi se ustavili v Žabcu, Beogradu, Kragujevcu in Nišu. Namen te ekskurzije ni samo ta, da si Triglav ogleda južni del naše širne domovine, njen pomen tiči zlasti v tem, da se razlega slovenska pe sem nad srbskimi brdi v znamenju svobo. de, ujedinjenja, kar bo gotovo le še utr« dilo vezi, ki nas vežejo. To bo sploh prvi polet slovenske pesmi, pomešane med srb. ski del našega naroda od akademske omla. dine.
Nato pa bi naj bil »Triglav« nadaljeval pot v Sofijo in dalje do Črnega morja. Baš akademska omladina naj bi bila tista, ki bi pomagala premostiti one težkoče, ki še razdvajajo slovanske sosede na Balkanu. Samo potom medsebojnega spoznavanja se moremo drug drugemu približati in že s tem bi samo po sebi odpadlo mnogo pred. sodkov. Pri tem posetu v Bolgariji bi se gotovo navezali tesni stiki s slovansko ori. ientiranimi bolgarskimi kulturnimi krogi oziroma bi se že obstoječi stiki poglobili. »Triglav® je hotel s tem tudi na zunaj po« kazati, da želi pospeševati zgodovinski raz« voj, ki bo šel v bodočnosti nedvomno v smeri čim tesnejšega sodelovanja Jugoslo« venov z ostalimi Slovani na Balkanu.
Sredi najintenzivnejših priprav za izved« ho načrta pa je «Triglav» zadel na nepred« videne in nepremostljive ovire, radi česar mora turneja po Bolgariji odpasti. Zato je »Triglav* drugi del svoje ekskurzije pre. okrenil tako, da bo šla pot sedaj do NKa po prvotnem načrtu, od tu pa preko Cač* ka v Sarajevo. Mostar in dalje v Daima. cijo.
L'ver jeni smo, da bo naša javnost po« zdravila stremljenje naprednega Triglava, ki že nad 50 let vrši veliko kulturno in
nacijonalno delo.
Dne 3. julija se vrši v veliki dvorani Ka« zine Triglavanski večer, na katerega so vljudno vabljeni vsi gg. starešine in prija« tel ji društva. Pri tej priliki nastopi dru» štveni pevski zbor z pestrim programom narodnih in umetnih pesmi; na sporedu so tudi pevske točke odličnih solistov. Po pevskih točkah se vrši ples.
Glede udeležbe gg. starešin pri društveni ekskurziji prosimo interesente, da nam ja« vijo event -Ino udeležbo najkasneje do 1.
Zlet lipslamte gasilske k ?
11. Julija 1926. Modni salon in konfekcija
za gospode in deco
Ložar & Bizjak
LJUBLJANA, Sv. Petra o št 20.
Prodaja vseh vrst oblek za čas velesejma po izdatno znižanih ceHah._<988
Ljubljanski nabori
Ljubljana, 26. junija. Letošnji nabori so se vršili primeroma mamo in se naborniki menda niso egfafeli po gostilnah v toliki meri, kakor prejšnja leta Na ulicah se je sicer nudila enaka slika kakor vedno ob takih prilikah. Fantje, okrašeni z naselji in drugimi cvetkami, so se majali v to ali ono smer, v večjih in manjših gnučah, peli in vriskali ter vpili <tai*lih>, vmes pa so udarjali hrešceči glasovi harmonike. Vmes so tudi kakšno hn-pavo zapel!, da je bila pesem všeč le njim samim
Po ulicah so se ustavljali ljudje, >in gledali in se smejali, pakimavali z glavami, pa šli zopet naprej, dokler niso srečali za vogalom enake gruče. Med vsemi mirnimi in "razposajenimi naborniki pa se jih je našlo vendarle nekaj, ki so izzvali hud incident.	. ...
Okrog pol 2. popoldne se je primajala p® Sv. Petra cesti gruča 12 močno pijanih fantov, ki so prihajali iz Mestnega doma. Mir mogrede so se ustavili v več gostilnah, slednjič pa obstali pred hišo št. 66 na Sv. Petra cesti, kjer so se vstopili v krog in zapeli. Naenkrat je eden izmed njih udaril z golo roko pp šipi okna, da se je razdrobila na drobne kosce. Fant je roko seveda potegnil hitro nazaj, bilo pa Je vendarle prepozno. Roka je bila vsa krvava. Fantje se za to niso mnogo zmenili, zapeli so se eno, nato jpa se urnih krač umaknili pred kričečimi ženskami ter stražnikom v bližnjo Cernetovo gostilno. Menili so že, da Be bo izteklo vse dobro in da prevelika ko-rajža ne bo imela drugih posledic razen nekaj curkov krvi, kar je prihitel z njuni zasledujoči jih stražnik. Ko je hotel izmed njih poiskati najhujšega razgrajača, so se oglasili tudi drugi: Ne boš! Nekaj ]ih je sicer odletelo, zato pa so se tem bolj postavili neki I>rašček, Skrk, Marko Kastelie, France in Tone Tekavc in Ivan Delavec, vsi iz Sela, ki so se zagugali v stražnika Jakoba Pavloviča, ga vrgli na tla, pretepali, suvali, da so ga močno poškodovali na glavi in po vsem telesu, mu raztrgali obleko, pohodili službeno pSČalko in čepico in ga sploh povaljali po tleh, kakor pri pretepih na deželi. Slednjič je prihitel Pavloviču na pomoč nadstražnik Ogrin z revolverjem v roki in šele tedaj se je posrečilo obema, da sta jih -dBOtfla. Pretepači so bili kmalu zvezani in povorka je odšla mesto dalje na <biksanje» v policijski zapor.
Ljubljansko dno
Ljubljana, 25. junija. Črna in žalostne je to ljubljansko dno. Vsa bolna in turobna štrli i* njega ubija* joča revščina.
Po mestnih ulicah &e klati redno vse pol« no polodraslih otročajev, ki prihajajo v sredino mesta iz vseh predmestij in o ka« terih človek ne ve, kaj iščejo in kam ho. čejo. Sučejo se okrog že v zgodnjih dopol. danskih urah, sklepajo znanstva s tem in onim, se pode od enega konca mesta na drugi konec, prenašajo r;a kolodvoru razne kovčke, pa se zbirajo zopet pod kostanji v drevoredih v skukptnah in ugibajo o vseh mogočih stvareh. Kmalu se znajdejo na trgu in oprezujejo okoli stojnic, da si prilaste na ta ali oni način, kar jih mika, čez pol ure pa so že zopet drugod v po« govoru s sladoledarjem. Policija ima s ta« kimi malimi izgubljenci velik križ, ker skoro ne mine dan, da bi jih ne polovila par radi manjših in večjih tatvin. Te so večinoma otroci revnih delavskih staašev, ki v borbi za vsakdanji kruh ne morejo do« volj paziti Ha vzgojo naraščaja in ki se ne menijo, kje se otrok zad#zuje čez dan. Iz takih paglavcev se večinoma rekrutira tu« di ljubljanski apaški zarod, ki dek po ne« kaj letih svoji okolici ter oblastim vse mo« goče neprijetnosti.
Iz vrst mladostnih pohajačev izkajajo ta« tovi, vlomilci, ki poznajo meste do zadnje« ga kotička, po hišah vse mafloče luknje in v bližnji okolici vsa mogoča skrivališča. Potepajo se okreg tudi pon®5, noč pa ima svojo moč, ua ulicah zadonep na člo« veka z negošfenjlai nameni, ki jjh včasih porabi za pomežji instirament, jih zapelje v to ali »n« jp^gaost, im mladi lofiov je najejen. ABpohajfcovsitci pitdejo s starejšimi mojstri po prveta shrčaju v ožje stike iti tatvina jite pitMe v navado. Zlo« činski mstiiflrt je vzbisjen po njihovem pr« vem deki in poskusu, njihove tipalke po« stanejo občut0j*/ejle in naenkrat tiče v blatu, iz kaie»tga jih ne dvigne nikaka grožnja in nobena kasm. Apaško 2ivlje« nje jih zajame z ne«dolino silo ip tej sfli služijo z vsemi nagnetfR. izitffJ^Bfivos^o in vsemi svojimi zmožnostmi. Take raste« jo poSasi od slučaj cb slučaja v gsehu in apaški modrosti. Enako je s siromašnimi zapuščenimi dekleti. Kje se vidijo? Ko. maj 141eteie, pal z pele ia že &te grehu na. sproti. Hot pofdezoBela jabolka padejo z drevesa, stogijo iz temijih zatdfelfe steno« vanj, kjer dfsi p« a!koh«ti, na uH&o. Iz bu. be se razraste ličinka, pasfasne p® zaslugi razmer in ljubezni plačujpčega moškega elementa lep pisan metulj, ki pa zabledi po letih v ogabno ponočno veščo s poletni je« nimi krifi. Bto, in prične se posedanje po beenieah, od t-am potovanje v noč, na po« licijo v zapore in frfotanje i?	v kraj,
dokler ne obtiči v BegsmJŠi. Konec, no kakšen je ko»ec...?
Ljubljanska opera
Nedelja, 27.: »Grofica Marica«. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 28.: »Boris Godunov*. D. Torek, 29.: ob 15.: »Grofica Marica«. Ljud« ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Sreda, 30.: »Tosca«. A. Četrtek, 1.: Zaprto radi oratorijskega kim« certa Glasbene Matice.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 27.: «Marija Stuart«. V korist aUdruženja gledaliških igraleev.». Pondeljek, 2b.: »Ojdipus«. V proslavo Vi«
dovega dne. B. (Kuponi.) Torek, 29.: «Fra Diavolo«. A. Premijera. Sreda, 30.: «Fra Diavolo«. Č. (Kuponi.) Četrtek, J.: «Fra Diavolo«. B. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni.
Komična opera ^Fra Diavulo> na mariborskem odru. Dejanje te zabavne opere je zelo pestra, živahno polna avantur. V glavnem se suče zadeva okoli proslulega poglavarja razbojnikov Fra Diavola, ki nastopa pod krinko de S. Marco ia kot tak meša vseui ženskam glave in ropa vsevprek. Končno ga zasačijo in ubijejo.
Predstave v korist cUdruieuja gledaliških igralcev* Ha mariborskem odru: <Ma-rija Stuart» in iOgnjenik>. Pododbori tUdru ženja gledaliških igraleev* vseh gledališč v Jugoslaviji prirede vsako leto dve predstavi, katerih inkaso gre v korist tUdruženja gledaliških igralčevi t j.: vee čisti dobiček je namenjen v organizacijske svrhe. Ni še dolgo, odkar si je tudi igralski stan cele Jugoslavije ustanovil svojo prepotrebne organizacije. Mlada je še ta organizacija, a baš zato je treba, da ji priskočimo na pomoč, da jo podpremo s tem, da posetimo obe predstavi, ki se vršita v prid cUdruže-nja». Gledališko cUdruženje» si je izbralo za ti dve predstavi dveje izmed najpriljub-Ijenejših in najprivlačnejših dramskih komadov, in sicer Schillerjevo pretresljivo, do srca segajočo žaloigro cŠarijo Stuart> in pa velezabavao Fuliovo veseloigro «0gnjenik» (Marija Stuart» bo že v nedeljo 27 t. m. ob 8. zvečer, «Ggnjenik» pa okoli 1. julija.
OaCDBCDBC3«C3BCDlC31CDlCDiO
V čefcrtek, dne 1. iirfja 1926 koncert Glasbene Matice
Izvaja se oiatorij za zbor, soli in orkester
„Abrahamova žrtev"
Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
3IC3l01C3BCZ>g0B0BC3BC3BCk
Največja Izbira
Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki
0. Bernatovič
LJUBLJANA.
Vsak
ki pride v Ljubljano, naj si ogleda
„MaH stedfcelj", r. z. z o. z.
Resni gospodarski položaj in pa splošna želja vseh faktorjev, naj se tudi pri nas prične z malim sledenjem, so dali pred kratkim povod za ustanovitev nove zadru. ge pod imenom »Mali šteditelj«. Posebne prednosti, ki jih nudi «Mali šteditelj« so v prvi vrsti žrebanje štednih listov in nagra. de, ki jih zadruga deli vsem onim članom — štediteljem, ki se zanimajo za njene ei« lje s tem, da propagirajo štedaaje;
»Mali šteditelj« sprejema mesečna vpla« čila po 25 Din, za katere vrača štediteljem po preteku petih let znesek 1600 Din. Kot posebno nagrado pridnim štediteljem pa je uvedla zadruga žrebanje štednih listov ta« ko, da izžreba letno vsak 250. štedni list. Siečnemu dobitniku izda nato zadruga brez plačno še en štedni list, na katerega mu iz« plača ob zapadlosti njegovega štednega ii« sta še 1600 Din Torej namesto 1600 Din prejme šteditelj 3200 Din. Vsem onim štediteljem pa, ki pokažejo svoje zanimanje za zadrugine cilje s propagando za štedenje in pridobivanje novih članov, daje zadruga nagrade na podlagi posebnega sistema.
Vsled te obširne propagande ne potrebu« je zadruga nobenih agentov in akviziterjev ter razdeljuje med svoje šteditelje«propa> gatorje zneske, ki jih druga društva s po* Sobnimi cilji trosijo za provizije. Te mate* rijelne prednosti pa so lahko zelo znatne in morejo tvoriti postranski zaslužek za vsakogar, ki se potrudi pridobiti nekaj no* vih štediteljev. Organizacij, kakor je »Mali šteditelj«, je na Francoskem že vse polno Največja izmed teh organizacij šteje že 106.000 članov. Naglasiti je treba še, da 1 »Mali šteditelj«, ki so ga ustanovili spodaj navedeni gospodje, nima ničesar skupnega z organizacijami za zavarovalno štedajo, ki so se ustanovile v zadnjem času in ki se od naše zadruge bistveno razlikujejo po obliki in po namenu.
Člani prvega načelstva so: načelnik dr. Janko Žirovnik, podnačelnik Milan Bogadv, člani: Josip Costaperaria, Milan Dular, Stanko Jesenko in inž. Veljko Nedeljkovič v Ljubljani ter Vinko Vab« v Žalcu. 472 n
Darujte za sokolski Tabor!
Sejmske vesti
s— Jubilejna razstava tehnične srednje šole na velesejmu vzbuja splošno pozornost ia občinstvo ne more verjeti, da so vsi ti razstavljani predmeti lastni šolski izdeiki, izvršeni po učnih programih v šolskih delavnicah in ateljejih. Tako n. pr. so razstaviieni stružnice in vrtalni stroj, ki so izdelani za tekni3no srednjo šolo v Beogradu. Poleg tega vidimo lovsko omaro, stojmo svetitjko, vezenine in drugo. Veliko pozornost vzbujajo tudi izdelki keramične šole, ki je zaključila šele svoj prvi letnik.
s— Poskusni a s »Fl-anuneatodom«. V torek, drne 29. t. m. se bo vršila gasilna poskušnja l gasilnim aparatom »Flatnmea-tod< na prostoru velesejma ob 4. popoldne.
s— Jugoslovenski Zerkovič, d. d. Maribor. Splošne pozornost vzbuja aa Ljabljaa-skerp velesejmu razstavni prostor H 4.55— 437, kjer je prirejena vzončaa razstava dražestnfh stvari. Oko se naslaja na pestrih barvah ia mnogovrstnosti proizvodov čipk, tjabov, tre s, okraskov v svili, vrini 0avoH itd, skoro vse le za mežnl spol, za deiavske žeae in mestne gospe, pisaalh okraskov za naše barve ljubeče kmetsko Hus*vo, obšivov za perilo in obleke, povojev za otroke, blišče č nakit za tur<ške žene, stenja, trakov za čevlje, perteljeev, ir&Rž in ttmogo dimigega. Lepa, velika tovarna sia Te®au pri Mariboru deluje od leta 1P24. T«lko je bilo to mmogostransko fabrikacMo, ki Je doma aa Dunaju, Welper-tu hi BasnaHti, presaditi k nam. Težave pa so premagane in naši velet/govci kratke robe laftkti krijejo svoje potrabe teh predmetov pri domači iwchiswiii. Tovaraa zaposluje 290 delavcev ist uradnikov v 2 šlh-tah in ne zaostaja za moaemskiml podjetji te stroise. tem lastno barvarno, apretmro, bdilnico in Izdelovalo želeaiatega sukanca. Brezdvoamo Je raastavni prostor Jugi.sloveaiske žetkovič, d. d., med najza-zanimivefštal in najlepšimi veteseiiaa, kakor pravijo obiskovalci. Ob tej priliki opozarjamo »a oglas te tvrdke v današnji šte-vBki.
s— Doaača tvrdka Chemotechua, diruž-ba z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 10, razstavlja že drugič v lfeism lastnem paviljonu razne preparate za daaniekcfio in sredstva za pokonfevanje sadnih škodljivcev. Sadjarji poznajo tvrdko po Arborinu, ki prekaša vsa da sedaj znana konkurenčna sredstva. Tam dobite navodila za uporabo zaščitenih dezinfekcij skih sredstev Sanitol in Saneolin ter splošne posebno pri damah priljubljenega desiniekeijskega in toaletnega sredstva SanoSorm. Priporočamo cenjenim obiskovalcem, da si razstavljena sredstva ogledajo.	915
na Krekovem trgu št. 10, pri Tek-stiibazarfa, v pritličju in prvem nadstropju.
Da dokažemo nizke cene, navedemo tu cene nekaterega blaga:
Modni batist. . po Din 5 mtr. prav dobra kotenina „ 8 „ fino belo platno po „ tO „ močni kambrik „ „10 „ močni cefir . . „ „ 10 „ Štofi, kamgarni in drugo blago
cenejše kakor povsod.
Tekstilbazar
v Liubljani
Krekov trg štev. 10. 5133
UU81I4MA
ancrjmraaDraaDmm
Henidorf-pribor
v kasetah
F. ČUDEN,
Prešernova ulica štev. 1 aaoapaDooppDcraria^^
Ob priliki LJUBUANSKEuA VELESEJMA posetite tvrdko ^
I. PREMELC
L3UBL3 AN A,
DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 13.
Specijalna veletrgovina volnenih in svilenih robcev, šerp in modnega blaga. 4772
Žarnice
129
J. Goreč,
O »ram — vsakovrstne najceneje
oalača Kreditne banke.
1
namreč to. da prvači tvrdka DRAGO SCHWAB v Ljubljani glede kakovosti, elegantnosti oblačil, kakor tudi v nukih cenah na čelu oblačilne industrije. Ogledati v I, prva hoja, desno
Pisalni stroj „Continental"
na Ljubljanskem velesejmu, paviljon E 24, 26. IVAN LEGAT, speci-jalist pisarniških strojev 48i>0 Maribor, Vetrlnjska ulica 30, telefon 434.
iDIJOBd"^
M\m Države ia Mo
Hitra in udobna vožnja v
Canado in Ameriko
Hian PaclIU
Tedenski odhodi p a mikov Iz Hamburga, Aotwerpena Cherbourga, Kavre, Ltverpola. s,6i a
Vse informacije daje zastopstvo za Slovenijo:
Josip Zidar
Liabliana, Dunajska c. 31.
Mw Jip i-ffl

Domače vesti
V 8. leta edinstva
(1918 — 1926)
V enoto nas zvezala čvrsta zatika: osmica osemnajstega je leta. In vozel nov sedaj nas že zapleta: osmica skupna našega obstanka.
Kaj novega prinaša stara znanka? Skoz pentlji nje nadčnic nam obeta modrost odličnega se zdaj nasveta, ki v njem leži uspehov vseh uganka:
Du bodi Sindielič, junaški borec, du bodi Tesla, bistri bliskotvorec, učeni Miklošič, okretni Šumi,
karkoli — primi pa se te resnice: "Žrtvuj se vesh in gosti ko kresnice med nami zažari se veleumil
Niko:
♦	Volni minister se le vrnil v Beograd.
Z Inšpekcijskega potovanja po Dalmaciji le vojni minister general Dušan Trifunovlč predvčerajšnjim z admiralsko ladjo prispel v Split ter se zvečer z vlakom vrnil v Beograd.
♦	Promocija. G. Peter Zavrtanik !z Solkana pri Gorici bo v sredo, dne 30. t. m. ob poi 1. popoldne na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.
♦	Z ljubljanske univerze. Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je dosedanji kontraktualni profesor Teodor Grudinski Imenovan za rednega profesorja v 3. skupini I. kategorije.
♦	Inženjerski izpit je napravil prošli teden na visoki šoli za šurnarstvo na Dunaju Z. Franjo Virnik iz Jezerskega nad Kranjem. Čestitamo!
♦	Diplomiral je za gozdarskega inžer.jer-ia g. Milan Šter iz Tržiča na Gorenjskem dne 24 t. m. na gospodarsko-šumarski fakulteti v Zagrebu. Čestitamo!
♦	Novi železniški direktor ljobljanskl hO. Kneževič se je včeraj dopoldne pripeljal z državnim podtajnikom v prometnem ministrstvu inž. Košutičem v Ljubljano ia prev zel vodstvo direkcije. Novi direktor je rodom iz Pančeva in star okoli 43 let Služboval je okoli 16 let kot železniški inženjer mašinske stroke v Bosni ter bil zadnje 4 leta pomočnik direktorja pri direkciji v Sara-levu. Osobje sarajevske direkcije ga je zelo čislalo.
♦	Rout Ljubljanskega velesejma. Uprava
Ljubljanskega velesejma je priredila povodom njegove otvoritve snoči v krasnih prostorih Ljubljanskega kluba v Kazini rout, ra katerega ie povabila predstavnike oblasti ter kulturnih in gospodarskih korporacij. Goste med -njimi ministra Puclja, le pozdravil predsednik Bonač, povdarjajoč pomen Ljubljanskega velesejma za naše r.acijonal-no gospodarstvo. Večer je poteke! izredno priietno
♦	Izpreinumbe v državni službi. Na predlog prometnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenujeta Friderik Schmidinger za šeia arnitektskega odseka, Maks Sardelič pa za šefa administrativno-komercijalnega odseka v gradbenem oddelku omenjenega ministrstva. — Dr. Vikt. Peterlin. profesor realke v LJubljani, le pomaknjen v 6. skupino I. kategorije, Andrej Plečnik, profesor gimnazije v Kočevjn, pa Je trajno upokojen. Poštni pripravnik Adolf Pipan pri glavni pošti v Beogradu ie imenovan za uradnika v 4. skupini II. kategorije.
♦	Minister za socijalno politiko ln novinarji Delegati Jugoslovenskega novinarskega udruženja so predvčerajšnjim posetl-li ministra za socijalno politiko g. Simono-viča ter zaprosili, naj se novinarji ne Iz-vzamejo od zaščite po stanovanjskem zakonu. Minister jim je odgovoril, da so po novem načrtu stanovanjskega zakona izvzeti od zaščite vsi razen državnih uradnikov, a od maja 1927. ne bo nikdo več zaščiten po stanovanjskem zakonu. V ostalem le minister obljubil, da ne bo tej zahtevi nasprotoval, če jo sprejme skupščinski odbor. Delegati JNU so nato poselili predsednika odbora za stanovanjski zakon ter nekatere člane vladne večine ia opozicije, ki so obljubili. da bodo delovali na to, da se novinarji zaščitijo v stanovanjskem zakona.
♦	Meštrovič zopet v JugoslavlJL Sloviti Jugoslovenski kipar Ivan Meštrovič, ki se je nedavno iz Amerike vrnil v Jugoslavijo, je predvčerajšnjim prispel v Beograd. Pri tej priliki ie stopi! v stik z umetniškimi krogi naše prestolice in z nekaterimi člani vlade, da uredi neka vprašanja, ki so v zvezi z udeležbo naših umetnikov na svetovni razstavi v Filadelfiji. Včeraj je Meštrovič odpotoval v Zagreb.
♦	Ostavka beograjskega rektorja odklonjena. Akademski svet beograjske univerze je na svoji seji v petek po živahni disku-ziji o odstavki rektorja g. Pavla Popovida sprejel naslednjo resolucijo: »Akademski svet po doznanju rektorjeve izjave popolnoma odobrava rektorjevo delo ter mu soglasno izraža prisrčno hvaležnost, da se Je zastavil za pravice univerze. Akademski svet obžaluje, da kompetentnl činitelji niso upoštevali avtonomije, ki jo Je beograjska univerza dobila z zakonom leta 1905. in katere univerza dolgo vrsto let nI z ničemer oskrunila. Akademski svet ne uvažuje rektorjeve ostavke, marveč ga toplo prosi, naj nadaljuje svoje započeto delo za obrambo doseženih pravic beograjske univerze. Te pravice univerze smatra Akademski senat za eno najdragocenejših pridobitev, dobljeno z delom in borbo mnogih naraščajev stare Velike šole ia današnje univerze, — pridobitev, v katerih Je beograjska univerza odgojena in v katero se Je vživela ter bi brez nje bil njen pravi nčnl napredek v bodoče nemogoč«.
♦	Napredovanje v šolski službi. Na predlog ministra prosvete Je profesor na moškem učiteljišču v Mariboru Ivan Prijatelj pomaknjen v 6. skupino I. kategorije. Na osnovnih šolah so napredovali: v 1. skupino II. kategorije Olga Tavčar-Cvahte, uči-
teljica na Krki; Terezija Juvanec, učiteljica v Škofi! Loki in Ana Fajdiga, učiteljica na Ježici; v 2. skupino II. kategorije: Ivana Runovc, učiteljica v Grižah; Antonija Mau-ke-RebelJ, učiteljica pri St. Tomažu; Antonija Rijavec, učiteljica v Mariboru; Angela Schalda-Lebar, učiteljica pr! Sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah; Bmiliia Ažman, učiteljica v Beltincih; Jerica Visenjak, učiteljica v Pobrežju; Franja Passek-Verhunc, učiteljica v Podzemlju; Lovro Lovšin, učitelj v Sodražici; Angela Znidaršlč-Nežima, učiteljica v Moravčah; Berta Lapajne, učiteljica v Sodražici; Matilda \Veber, učiteljica v 2l-reh. In Amalija Erker, učiteljica v Stari Cerkvi.
♦	Iz zagrebškega občinskega sveta Zagrebški občinski svet ie na svoji zadnji seji pristojbino za tuje posetnike v prvovrstnih hotelih znižal na 5 dinarjev, v drugovrstnih hotelih pa na 3 dinarje dnevno.
♦	Srezka oprava finančne kontrole v Brežicah ukinjena. S 1. iulijem bo prenehala po slcvati navedena uprava, ker se njen delokrog razdeli. Oddelki Brežice, Rajhenbnrg, ln Pišece pripadejo srezki upravi finančne kontrole v Krškem, oddelka Kozje in Sv. Peter pod Sv. gorami pa srezki upravi v Šmarja pri Jelšah. Iz srezke uprave finančne kontrole v Krškem se izloči oddelek Radeče ln prideli srezki upravi v Laškem.
♦	Konferenca z družbo Južnih železnic.
šef tarifnega odseka v prometnem ministrstvu g. Cugmus je predvčerajšnjim kot zastopnik ministrstva odpotoval na Dunaj, kjer se bodo vršile konference z zastopniki družbe Južnih železnic v svrho, da se doseže sporazum glede tarifnih medsebojnih postavk v potniškem prometu in pomnožltve tovornih vagonov ob priliki sezone izvoza in uvoza.
♦	Sežiganje naših bankovcev. Pred komisijo, sestavljeno Iz članov Nardone banke, glavne kontrole in finančnega ministrstva Je bilo prošli četrtek v Beogradu sežganih starih bankovcev za 47255.000 dinariev te sicer: bankovcev po 10 Dla (ameriških) za 690.000 Din, bankovcev po 10 Din tretje izdaje za 2,600.000 Din, bankovcev po 5 Din za 365.000 Din, bankovcev po 100 Din (baač no izdanie) za 16.200.000 Din, bankovcev po 100 Din (državno izdanje) za 8, 400.000 Din. bankovcev po 1000 Din za 19,000.000 Din. Sežiganje se ie vršilo v pečeh Narodne ban ke, ki so bile v to svrho zgrajene.
JAVNO PRIZNANJE VILFANOVEMU ČAJU. Laboratorij Mr. O Vilfan. Zagreb. Iiica 204. Po uporabi Vašega izvanrednega čaja izgubila sem v 8 mesecih 11 kilogramov na svoji težinf, ter sem se prepričala o njegovem izbornem delovaniu in ga vsakemu toplo priporočam. — Gertl Smičiklas, Zagreb, Lipna c. 40._174 2
♦	Posebni vlak z Bleda. Z Bleda nam poročajo: Po slavnostni razsvetljavi na Ble du v proslavo Vidovega dne vozi z Bleda ob 1. zjutraj v Ljnbliano posebni vlak, na kar opozarjamo vse Izletnike. V informacijo občinstva navajamo cene za vožnjo po jezeru: vožnja v plitvicah (velikih čolnih) sta ne za 1—10 oseb 100 Din, za vsako nadalino osebo 10 Din več, vožnja v malih čolnih za 1—3 osebe 50 Din, za 4—6 oseb 80 Din.
♦	Osrednji odbor Slov. planin, društva v Ljubljani naznanja, da so od sobote 26. t. m. naprej otvorjene vse njegove koče v Kamniških in Julijskih Alpah razen obeh koč na Črni prsti. »Triglavski dom« na Kredarici bo odprt !e v slučaju lepega vremena. V julijskih Alpah Je zapadlo te dni precej snega, potrebna je torej zimska oprema.
♦	Zdravljenje vojnih Invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične dne 6. talila t. 1. za vse Invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Zdravljenje obsega radioemanacii-ske kopeljl, po potrebi mehanoterapijo. za ves čas zdravljenja pa brezplačno popolno oskrbo (hrano In stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja ima vsak vojni invalid po določilih čl. 10. invalidskega zakona: 1.) oni. ki ie radi revmatičnih in sorodnih bolezni oglašen za vojnega invalida, brezpogojno, 2.) vsak drugi le pod pogolem. če predloži potrdilo pristojnega davčnega urada, da oe plača nad 20 Din neposrednega davka la če predloži zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da Je radi revmatičnih bolezni zdravljenja v toplicah neobhodno potreben. Prošnje opremljene z navedenimi dokazili, je predložiti velikemu županu ljubljanske oblasti neposredna Invalidi, ki so prošnje že vložili, lih niso opremili v gornjem smislu, nai nemudoma naknadno predložijo pogrebna dokazila. Dobo zdravljenja določi v
vsakem posameznem primeru kopališčni zdravnik povodom prve preiskave. Opozarja se končno na to, da ie nastanitev le v invalidskem domu, ker dosedanji ločeni prostori (v baraki) niso več na razpolago.
♦	Na državni gimnaziji v Kranju ie bilo koncem tekočega šolskega leta 330 učencev med njimi 75 deklic. Uspešno Je razred ab-sclviralo 268 učencev in sicer odlično 15, prav dobro 46, dobro 117, zadostno 90, zaostalo pa jib le 11. Ponavlialni Izpit Iz enega predmeta sme delat! 34, Iz dveh predmetov 16 učencev. Po bivališču staršev Hh Je bilo 148 Iz mesta Kranj, !z kranjskega sreza iz-vzemši mesto Kranj 103, iz radovljiškega sreza 54 in iz drugih kraiev 25. Iz okoliških vasi Je hodilo v šolo 50, po železnici se Je pa vozilo 30 učencev. Nad 18 let Je bilo starih 32. Starši od 123 dijakov so bili Intelektualci, 103 trgovci in obrtniki, 52 kmečki posestniki in 72 drugih stanov. Zrelostal iz-
Krasne damske poletne plašče najno vejše bluze, ter velika izbira dežnih plaščev najbolje in najceneje samo pri
Fran Lukic
Pred Škofijo itev. 19.
Trgovino F. Heriol nosi.
se nahaja sedal % i Wol!ova ulica 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C preje ta bom-boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del. — Ustanovljeno 1887
Koncert
v nedeljo, Vidov dan lo Petrovo od 20. do 24. are
v gostilni ln kavarni
Mahnič, Novi Vodmat
Točijo se pristna in pitna vina.
»»» »»» ..............
pit v poletnem roku ie delalo 14 ablturijen-tov. 1 ie napravil izpit z odliko, 5 s prav dobrim, 5 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom, 2 pa sta bila reprobirana za 3 mesece. Izpit so položili: Bajd Franc iz Kranja, Baj-želj Franc iz Trsta, Brilly Hinko iz Kranja, Fortuna Franc iz Kranja, Majdič Kornelij iz Kranja, Načič Albert iz Zabrda pri Gorici, Opeka Anton iz Kranja, Pintar Karol Iz Sv. Duha, Prosen Boris iz Grahovega, Skrt Ljubivoj iz Sv. Lucije, VVilfan Jože iz Trsta (oproščen ustnega izpita) in Zmerzlekar Franc iz Sp. Bernika. 9 abiturijentov se namerava posvetiti študiju na vseučilišču ln sicer študiju prava 1, filozofiji 2, medicini 2, tehniki 4, 2 vojaškemu stanu, 1 pa uradniški službi
*	Pomorski tečaj. »Jadranska Straža« pri red) v času od 15. juliia do 15. avgusta t. I v Splitu pomorski tečai, v katerega sprejme 20 kandidatov: učitelii, duhovni, dijaki itd. V tečaju bodo predavali priznani strokovnjaki Iz Prlmorja. Udeleženci bodo obiskali različne ustanove ta potovali po mor-lu. Stroške nosi centrala »Jadranske »Stra-že« v Splitu, tako tudi za potovanje do Splita. Za ta tečaj ima glavni odbor »Jadranske Straže« v LJubljani oddati 2 mesti, oni v Mariboru pa eno mesto. Udeleženec se mora obvezati, da bo prirejal predavanja in delal propagando za cilje »Jadranske Straže«. Prijave sprejema do 6. julija glavni odbor »Jadranske Straže« v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
♦	Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V prvi tečaj pomorske vojne akademije v Dubrovniku se sprejme letos do 40 gojencev. Pouk se prične dne 1. oktobra in traja tri leta. Kandidati moraio biti jugoslovenski državljani, popolnoma zdravi in dobro razviti, v starosti od 17 do 20 let, z zrelostnim izpitom na srednji šoli (gimnaziji, realki ali realni gimnaziji) al! maturo na navtičal akademiji. Opraviti pa morajo tudi sprejemni izpit. Prošnje se pošljejo po pošti komandi pomorske vojne aka demije v Dubrovniku, najkasneje do 15. avgusta. Interesente opozarjamo na razpis v 58. številki »Uradnega lista«, ki obsega po goje za sprejem v akademijo in določbe o sprejemnem izpitu.
Otvoritev
nove trgovine
modno blago, manufaktura
ji. poiokar, Ijubljana,
Vcdnikov trg štev. 2
Podružnica: Šolski drevored B Noto blago, nore najni2j'e cene!
► _5042 a_
*	1'udi oficirji ogroženi po novem stanovanjskem zakonu. Med projektiranimi izpre aiembaml v stanovanjskem zakonu se naha-la tudi določba, ki bi sprejeta težko zadela oficirje. Po tej tzpremembi lamorejo premeščeni uradniki, dosledno torej tudi oficirji obdržati stanovanie v starem kraju službovanja samo tri mesece po razrešenju od službe v starem kraiu bivališča. Iz prakse ie znano, da se v mnogih kralih mora čakati na stanovanje po pet do šest mesecev. Kaj nai oficirji store v tem času s svojo rod bino? V novo hišo se ne moreio vseliti, ker bi za tako stanovanje morali dalatl po 60 do 80% svojih dohodkov. Ker le mano. da se morajo oficirji Iz službenih ozlrov pogosto seliti, bi lih taka odredba težko zadela. Oficirji ta beograjski uradnfkl so vsled tega apelirali na Narodno skupščino, naj se nameravana določba primerno izpremenl
♦	Razstavo fotografij priredi od 15. Julija do 15. avgusta v Splitu »Primorska zveza za pospeševanje turjpna«. Obiskovalci te razstave imaio 50% popust na železnici In na ladji. Legitimacije za obisk razstave se dobe v Tourlst-Otficn v LJubljani.
*	Težke kazal proti pijancem In pohotne-žem. Parlamentarna sekclla odbora za kazenski zakon ie predvčerajšnjim razpravljala o 22. poglavju, ki govori o kaznlivih dejanjih proti splošnemu zdravju, Javni morali in časti. Poglavie obsega težke odredbe pro ti pliancem. Tako odreia zakon, da se more pijanec kazaitl na ta način, da se mu ne sme dajati pllače; kaznovati pa se sme tudi oseba, ki pliancu dale alkoholno pliačo. Precej stroge so odredbe za zaščito časti 2ena In deklet. Sprejet Je bil predlog, da se kaznuje vsak čta proti ženski časti, ki ga kdo zagreši, da zadovolji svoil pohoti
♦	Upravo slovenske revije »Razgled«, razpošiljanje ia zbiranje naročnikov po vseh državah razen Češkoslovaške, ie prevzela knjigarna »Vera«. Vsa naročila in vprašanja upravnega značaja je naslavljati torej v bodoče na knjigarno »Vera«, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Zastopstvo glavnega ure<k
ništva »Razgleda« za kralievtao SHS pa je v Ljubljani, Križevniška ulica 6-1. 929
♦	Naša planinska flora. Z Vrhnike nam pišejo: Na malem hribčku, 560 m morske višine sem našel med travo poleg njive, na kateri raste krompir, lepo planinko v polnem cvetju. Meni ni čas dopuščal, da bi dognal, ali ima ta planinka kaj tovarišic. Lastnik posestva mi je povedal, da že deset let opazuje tamkaj rastoče planinke. Planinka ie oddaljena 1% ure od Vrhnike v bližini stare idrijske ceste, ki pelje iz Vrhnike v Zaplano. Planinko sem zavaroval, kolikor sem mogel, da bo še za naprej v miru cvetela in da morebiti še kakemu drugemu prijatelju narave napravi toliko veselja, kakor ga le meni.
♦	Novo postajališče ua železniški progi Ormož-Liutomer-Murska Sobota. V torek, na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. iunija se otvori na novo zgrajeni železniški progi Ormož-Ljutomer ob 10.35 v Pušencih pri Ormožu postajališče. Vlak, ki se prvič ustavi v Pušencih, odhaja iz Ormoža ob 10.28. K otvoritvi so povabljeni g. veliki župan mariborske oblasti ta g. direktor državnih železnic v Ljubljani ter mnogo drugih zastopnikov državno-politične in železniške uprave. Otvoritev se bo izvršila na kolikor mogoče slovesen način ter bo združena z veliko iiudsko veselico na vrtu Jak. Vrhov-ščakove gostilne ne daleč od postajališča. Pripravljalna deia vodi tamkajšnji župan M. Skoliber in so porazdeljena na več odsekov
Okoliške občine se udeleže otvoritvene slavnosti v čim večjem številu. To postajališče bo najbližja izhodna točka za izlete na vinogradni Hum, odkoder imaš lep razgled na Medjimurje, Varaždin in Ivančico.
♦	Slovenci na Ruskem. V našem včerajšnjem članku o Slovencih na Ruskem je omenjena naselbina »italijanski hutor« ob Vladikavkazu. Med tamkajšnjimi Rezijani Je bil glavni posestnik Rutar. To naselbino le posetil leta 1899 gosp. Lj. Stiasny in Jo opisal v koledarju družbe sv. Mohorja leta 1900. Potem Je bil v tej naselbini dr. Knific In le opisana v »Dom ta Svetu« menda leta 1906 aH 1907. Neki slovenski oficir ie pripovedoval, da je bil v Vladikavkazu pri Rutarju. ki mu je pripovedoval, kako je bila naselbina Izropana od sosedov.
Bisernobel sijaj Vaših zob, razkuženje dlesne in ustne votline, prijeten vzduh, odpravo zobnega kamna, ta svo/stva ima zobna pasta in ustna voda.
150 a
Tuba zobne paste DR PItRRA.
*	Slovenski skavti v Inozemstvu, Danes v nedeljo dne 27. junija oziroma dne 12. julija priredi skupina slovenskih skavtov poučni izlet v inozemstvo. Prva skupina odide že danes po noči na Dunaj in v zlato Prago, kjer bodo stopili v stik s tamošnjimi skavti. V Pragi si bodo tudi ogledali velike sokoiske svečanosti in druge važne znamenitosti Dne 12. Julija pa se odpeljejo preko Plzna, Marljanskih Lažni, Heba tia Hof, kjer se snidejo s slovenskimi skavti, ki odidejo iz Llubljane 12 Julija. Na postaji Hof bodo čakali nemški skavti pod vodstvom brata Hel imuta Haubalda naše, s katerimi bodo potovali po južni Nemčiji in v Jeno, kjer si bodo ogledali Zeissove tvornice, Weimar, kjer bodo prisostvovali slavnostnim Schil-lerjevim igram, v Erfurt, Gotha, Eisenach, WCrzburg, Nflrmberg. Miinchen, odkoder se povrnejo dne 1. avgusta v LJubljano. V Nemčiji bodo Slovenci gostje tamošnjih skavtov, kajti lansko poletje so bili nemški skavti gostje ljubljanskih skavtov; bili so na našem lepem taboru ob Bohinjskem ie-zeru kjer jih Je očarala lepota naših kraiev. Zato so se revanžirali ter povabili naše skavte Iz Slovenije. Med udeleženci izleta bodo skavti tudi iz Maribora in Kočevja. Vodja ekskurzije bo tov. »Previdni Pingvin« talnik ljubljanskega stega. Želimo vrlim skavtom obilo sreče v Nemčiji ln upamo, da bodo častno zastopali v inozemstvu jugoslovenske skavte.
*	Naraščanje Save. Kakor poročajo iz Zagreba, le Sava začela zopet naglo nara-ščatL Včeraj dopoldne je bila že 95 cm nad normalo. To ie seveda še vedno mnogo pod 2.50 m nad normalo, ko Sava pri Zagrebu prestopi bregove, ker pa prihajajo znatne vode Iz Slovenije, ni izključeno, da bo narastla še boli. Močno naraščajo tudi Drava ta druge reke.
*	Velika eksplozija v Splitu. Kakor nam lavliaio Iz Splita, ie predvčerajšnjim popoldne pogorela tamkajšnja ladjedelnica »Just« vsled ekplozije motorja. Ladjedelnica je popolnoma pogorela, škoda znaša več milijonov dinariev. Velika nevarnost Je pretila ne samo sosedni palači Katalinlčevi, marveč tudi velikemu delu mesta vsled tega, ker se Je v neki mali barki poleg ladjedelnice uahalalo 45 cilindrov s komprimlranim plinom. Da se ni pripetila še večja nesreča, se ie zahvaliti samo požrtvovalnosti gasilcev, ki so vkllub nevarnosti za lastno življenje odstranili cilindre in tako preprečili eksplozijo, ki bi lahko Imela nedogledne posledice.
*	Evbaristlčna procesija v Chicagu razbita. Iz Newyorka prihaja brzolavao poročilo, da le ob zaključku evharističnega kongresa, ld se ga Je udeležilo tudi mnogo Slovencev, nastal silen orkan. Po kongresu se le vršila procesija, katere se Je udeležilo približno 800.000 oseb. Nalivu Je sledila gosta toča. Udeleženci procesije so bili do kož
ročna dela v reliefnem vezivu. Velesejem paviljon „J" št 590. 4894
BfAlirEDT se vršl za čas ve,e"
KVllVEK I sejma v restavraciji .rod Skalco*. Mestni trg 11. — Ig.a prvo vrstna godba od 20. do 1. ure ponoči.
Vabijo se tudi vsi obiskovalci velesejma. Dobra pijača in jedila na razpolago.
Se priporoča za oblien obisk restavrater
_Jos. Uran,
premočeni. Mnogo udeležencev se je onesvestilo. Procesijo so morali zaradi splošne zmešnjave prekinti. Vse je oblegalo kolodvor. Ker je bil prekinjen tudi električni tok, železnica ni mogla voziti. Med silnim navalom k blagajnam Je bilo poškodovanih več sto oseb, zlasti žensk in otrok.
*	Pri tatvini ponesrečil. Kakor poročajo iz Rogatice v Bosni, ie tamkaj pri neki tatvini ponesrečil zloglasni Stevan Zoranovič. Oborožen z ročno granato je Zoranovič prišel v hlev seljaka Mehmedoviča ter mu ukradel kozo. Ko je ukradeno žival vleke! skozi vrata, je z granato zadel ob vrata: granata je eksplodirala ter na kosce raztrgala Zoranovida in ukradeno kozo.
*	Nezgoda z aeroplani. V četrtek zjutraj so iz Novega Sada poleteli štirje avijoni proti Sarajevu. Eden se moral zaradi defekta na motorju spustiti v Sremski Mitrovici, drugi je padel pri Bosovači; pri tej priliki sta bila težko ranjena oba pilota, zlasti pa pilot kapetan Gutman, ki se je nabodel na mašinerijo. Dvomijo, da bi okreval. Ostala dva aeroplana pa sta srečno prispela v Raj-lovac pri Sarajevu.
*	Tatvine na oošti v Mostarju. Na pošti v Mostarju so prišli te dni na sled mnogim tatvinam, ki kompromitirajo mnoge poštne uslužbence. Kakor doznava beograjska »Po litika«, znaša poneverjena vsota nad 100 tisoč dinarjev. Poštni uslužbenci so nosili pisma domov, jih odpirali ta jemali iz njih denar in čeke ter črtali vsa poročila, ki so se nanašala na pošiljke denarja. V Mostar ie prispel poštni inšpektor Ivančič iz sarajevske direkcije, ki ie odkril nepravilnosti tudi v oddelku za manipulacijo. Trije uradniki so bili takoi suspendirani.
*	»Slngerc. Brezplačen učni tečaj za šivanje In umetno vezenje. Tukajšnja podružnica imenovane tvrdke bo priredila v Ljubljani, Sp. Šiška, Gasilska ulica, v mestni dekliški šoli od 5. Julija t. 1. dalje svojim cenj. odjemalcem tečaj za šivanje in umetno vezenje, ker je tvrdki mnogo na tem, da bi njeni odjemalci spoznali čini točneje uporabo vseh aparatov, pridejanih obiteljsldm Singerjevim šivalnim strojem. Smatramo, da je omenjeni tečaj za vsakega potreben, ker največji del lastnikov Singerjevih šivalnih strojev za domačo uporabo, posebno oni, ki posedujejo nove izume, ne poznajo vsestransko uporabljanje aparatov In rabijo šivalni stroj v glavnem samo za običajno šivanje perila in obleke, ne da bi izkoristili aparate. Singer-jevi šivalni stroji so danes že tako popolni, da se morejo uporabiti razen za šivanje tudi za vezenje ter za mnoga druga dela, ki se mnogo lepše in lažje ter točneje delajo kakor z ročnim delom, s katerim se zamudi mr.ogo dragega časa. Tečaj Je brezplačen ter se ga lahko udeleže vsi lastniki Singerjevih šivalnih strojev, kakor tudi oni, ki reflektirajo na SIngerjev šivalni sftoj. Prijave za tečaj se sprejemajo v prodajalni v Ljubljani, Šelenburgova ulica št 3. Vsakdo naj izkoristi to priliko 290
*	Sredstva za deslnfekcljo In za pokonča-vanje sadnih Iu vrtnih zajedalcev, kakor tudi zoper drug mrčes proizvaja tvrdka Che-motechna d z o. z. LJubljana, Mestni trg 10. Oglejte si ca velesejmu paviljon št. 711.
921
♦ Zlatnike so našli v Zlatorog-terpen tinovem milu: Karolina Glažar, Ljubljana Hrenova ulica, Martin Luzar, Ljubljana Gruberjevo nabrežje 16, Mici Sitar, Sto-žice št 6 pri LJubljani, Angela Belec, Sto-žice pri Ljubljani, Ivanka Belič, perica Koseze pri Ljubljani, Marija Pilih, Brester-nica pri Kamnici, J. Mautner, gostilničar Radvanje, J. Dolenc, Studenci pri Mariboru, M. ibšek, Marija Lurd, pri Rimskih Toplicah, Justi Uratnik, Št. Andraž pri Velenju, Klara Šmigovc, Slatina Radenci, Neži-ka Šušteršič, Staaežice pri št. Vidu, Ivanka Radšel, Šmartno pri Slov. gradcu, Marija Breuer, Zagreb Kustošlja 114, Ana He-gol, Zagreb Ilica 207, Danica Jovič, Bania-luka, Štefica Brozovič, Varaždin, Bis/ku-pačka ul. br. 20.
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (3S° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura ie tudi okrepčevalna in omlajevaina. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komiort Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
*	Razmnoževanje cenikov, okrožnic, jedilnih listov, not, risb, naprava tiskovin itd. se zgodi najbolje z razmnoževalnim apa-tom »Opalograph« s stekleno ploščo. — Sa-moprodaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opalograph« in originalni!] potrebščin Ant. Rud. Legat & Komp., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100.
*	V zaščito zoper okuženje rabimo Sano-ferm. Izvrstno desiniekcijsko in toaletno sredstvo za dame! Sanoform odstranjuje nc prijeten vonj ia učinkuje zoper premočne znojenje. Zahtevajte Ie steklenice z originalno zaščitno znamko! Prodaja se v vseh trgovinah in drogerijah.	158
*	Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja odslej v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinagg), zobni ate Ije Frana Radovana pa se nahaja še vedno v Ljubljani VII, Celovška cesta 14., nasproti velesejma.	932
*	Penzlon Vila Lucia v Aleksandrova na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste.
*	Valovanje krvi, tiščanje pri srcu, tesnoba, razdraženost živcev, migrena, nespečnost se dajo lahko kmalu odpraviti z uporabo naravne »Franz-Jožefove« grenčice.
Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se upo rablja »Franz-Jožefova« voda pri vsakor-šnih zapekah z najboljšim uspehom. Dobi se v lekarnah ia drogerijah.	65
♦	Vojni invalidi in člani Zveze slovenskih vojakov. Pojdimo vsi v sede!jo 27. i. m. v Kamnik s posebnim vlakom, ki odhaja ob 11.47, z gl- kolodvora in se vrača ob 22. uri. Odbor Z. S. V.
♦	Tkanina »Eternum« nedosegljiva! 178
♦	Oglejte si paviljon O 284—290, O. Žužek kjer so razstavljeni najnovejši modeli avtomobilov »Peugeot« »Bugatti« Amilcar mo-tocikli« Harley- Davidson. Peugeot biciklj znamke Lev s pušica	945
♦	Za društvene prireditve potrebne okra ske, konfeti, serpentine, srcčolov, žaljivo pošto, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust.
♦	Najboljša štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma paviljon Fr. Kham, delikatese, špecerija in vinarna. Miklošičeva cesta 8.	S90
♦	»Čajanka«! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19.
♦	V najrazličnejši obliki in najboljši kakovosti boste videli »PEKATETE« ua letošnjem velesejmu v paviljonu H.	940
-> pozor izletniki na Šmarno goro! V Mednem ie prevoz čez Savo po prihodu vsakega vlaka.	945
♦ Vsem varčnim! »Voika« čevlje so garantirani elegantni in najcenejši. Zato naj se nihče ne pusti premotiti po še nižjih cenah, -ker malovredno blago je vedno dražje od dobrega.	946
na današnji obširni oglas
Elitnega Kina Matica
najlepšega kina v Sloveniji!
Iz Ljubljane
u— Trgovine oa Vidovdan. Z ozirom na notico mestnega magistrata o praznovanju Vidovega dne sporoča načelstvo Gremija tr govcev v Ljubljani, da velja za ta praznik že objavljeni sklep načelstva po katerem morajo biti trgovine v pondeljek, na Vidovdan, ves dar. zaprte, dočim so v torek na praznik sv. Petra in Pavla lahko odprte samo v dopoldanskih urah. — Načelstvo.
u_ Groharjevo razstavo v Jakopičevem paviljonu so obiskali včeraj, v soboto, ugled ni gosti. V večji družbi parlamentarcev, diplomatov in zastopnikov trgovskih zbornic so se nahajali m. dr. minister Pucelj, poljski poslanik Okenski, poljski konzul v Zagrebu dr. Maywalt, češkosiov. konzul v Ljubljani dr Resi, podpredsednik Nar. skupščine Pasarič, vel. župan dr. V. Baltič, predsednika g. Bonač in A. Praprotnrk ter mnogo drugih odličnjakov in dam. Gospodo je sprejel predsednik Narodne galerije Ivan Zorman ter ji razložil pomen razstave. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali umetnine prerano umrlega slovenskega slikarja ter iz razili svoje občudovanje.
u— V slovo. Ker nama ni bilo mogoče se osebno posloviti od vseh naših ljubljenih pri jateljev in znancev, se zahvaljujeva tem potom vsem za vso prijaznost in naklonjenost in kličeva iz dna srca: »Z Bogom!« Na mnogostranske želje še naznanjava, da se odpeljeva v torek dne 29. ob 12. opoldne. Ljubljana, 26. junija 1926. — Evangeljski župnik Herbert Lange s soprogo.
u_ Proslava Vidovega dne. Dodatno k
zadnji notici o praznovanju Vidovega dne se objavlja, da se vrši svečan pravoslavni obred za Vidovdanske junake dne 20. junija ob S.30 dopoldne na garnizijskem vežbališču severovzhodno od Ljubljane. Po obredu se bo vršila revija in parada vojaških čet ljubljanske garnizije.
u— Vidovdanska proslava HI. drž. gimnazije v Ljubljani se bo vršila v pondeljek, dne 28. junija ob devetih dopoldne v dvorani kina Matice na Kongresnem trgu. Na sporedu so trije kratki govori (en član učiteljskega zbora, en abiturijent in en nižje-gimnazijec), tri deklamacije in nekaj glasbenih in pevskih točk. Ves spored bo trajal z razdelitvijo nagrad in spričeval vred približno eno uro Vabljeni so starši in sorodniki učencev, prav tako tudi bivši učenci in učenke tega zavoda in prijatelji šolske mladine. Za kritje stroškov se bodo pri vho du pobirali prostovoljni prispevki.
u— Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Na mestni ženski realni gimnaziji je vpisovanje gojenk za I. razred in za one, ki želijo na novo vstopiti v ostale višje razrede dne 30. junija ob 9. Sprejemni izpiti se vrše die 1. julija ob S. Na gospodinjski šoli Mladika« se vrši vpisovanje gojenk za šolsko leto 1926-27 dne 30. junija ob 10.
u_ Vpisovanja na VI. deški osnovni šoli v Ljubljani, VIL, se vrši za šolsko leto 1926 in 1927 dne 30. junija od 8,—12. in od 14. 17., dne 1. julija pa od 8,—12. Novinci naj prineso s seboj rojstni list ali kak izpisek iz rojstne knjige ter izpričevalo o cepljenju koz.
u— VI. deška osnovna šola v Ljubljani,
VIL. priredi na Vidov dan ob sklepu šolske ga leta za šolsko mladino, starše in prija telie mladine proslavo s petjem, prizori in igro všola v nebesih«. Proslava se vrši dne 29. junija ob 15. v šolski telovadnici na Ga silski cesti.
u— Zagrebški Sokoli v Ljubljani. Na javni telovadbi, ki jo priredi Sokolski Savez v torek popoldne ob pol 4. na dirkališču nastopi tudi devetorica telovadcev zagrebškega Sokola pri točki »U boj!« V Pragi bo to reprezentančno točko našega Sokolstva izvajalo 27 Sokolov in sicer po 9 iz Ljubljane, Zagreba in Beograda.
u_ Poziv Primorkam. Danes je semkaj prispela hazena družina slovenskega šport nega društva Adrije iz Trsta in igra ob 16.45 proti družini ASK Primorje (igrišče Dunajska cesta). Vljudno pozivamo vse Pri
V TOREK od 9. do 11. ure
bo sprejemal oglasni oddelek Jutra" v Prešernovi ulici štev. 4 oglase za ostale sejmske številke „Jutra".
Na VELESEJMU
pa sprejema oglase redno vsak dan ekspozitura oglasnega oddelka „Jutra".
Glavni vhod, desno.
morjanke in ostalo ženstvo, da v počast prihoda slovenskih sportašie prisostvujejo tekmi polnoštevilno. — Odbor ASK Primorje.
_— Mestni delavci pri magistratu so si ustanovili »Podporno društvo magistratnih delavcev«. Za predsednika je bil izvoljen Martin Orehek, za tajnika J. Mnnda, za blagajnika pa J. Gorkič.
u— Nabavljalna zadruga dr ž. nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane k nadaljevanju rednega občnega zbora, ki bo v sredo 30. junija 1926 ob pol 20. uri v Mestnem domu v Ljubljani.
_—- Ljubljanska opera v praznikih. V dneh 27., 28. in 29. Junija so v ljubljanski operi sledeče predstave. V nedeljo zvečer ob pol 20. se poje priljubljena Kalmanova opereta >Grofica Marica« z gospo Poličevo v naslovni vlogi. Ista opereta se ponovi zadnjikrat v tej sezoni na praznik sv. Petra in Pavla (v torek) ob 15. popoldne. Uprava je določila poslednjo uprizoritev »GroIIce Marice« kot popoldansko predstavo radi tega, da omogoči obisk tudi izven-Ijubljanskemu občinstvu. Predstava bo končana ob pol sedmih, tako da je zunanjim gostom omogočen odhod z večernimi vlaki. Obe predstavi >Grofice Marice« sta ljudski in veljajo za nje znižane cene. Na narodni praznik, na Vidovdan, pa se poje po-slednjikrat v sezoni velika slovanska opera, delo skladatelja Mursorgskega »Borie Go-dunov«, koje dejanje je vzeto iz ruske zgodovine iu ld nam plastično slika rusko življenje, pred dobrimi 300 leti. Predstava »Borisa Godunova« se poje za abonente reda D. V sredo 80. t. m. pa se poje opera »Tosca« z gostom v vlogi Scarpije.
u— Rihard Wagner: »Tannhauser«. V nedeljo 4. julija se poje na našem odru Wagnerjeva velika opera »TannhSuser« pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. V operi sodelujejo vse naše operne moči; delo je popolnoma na novo našludirano in tudi inscenirano. Režijo vodi g. Zdenko Knittl. Z uprizoritvijo »Tannhauserja« zaključi Narodno gledališče v Ljubljani gledališko sezono 1925-1926.
u— ID. javna produkcija gojencev konser vatorija Glasbene Maticc. Za sklep šolskega leta 1925-26. priredi tukajšnji konservatorij jutri v pondeljek, na Vidovdan, ob 20. uri v Filliarmonični dvorani javno produkcijo svojih najboljših gojencev, med njimi 4 letošnjih absolventov. Spored te javne produkcije, katero bi z vso pravico imenovali lahko tudi komorni večer je zelo pester. Ravnateljstvo vabi vse občinstvo, da se te sklepne produkcije konservatoristov udeleži v največjem številu. Eno uro pred pri-četkom produkcije, se dobivajo v veži Fil-harmonične družbe sporedi po 5 Din, ki veljajo tudi kot vstopnica.
u— Krasni češki film, ki so ga predvajali v čeartek v Kino Matici, kaže v naravnost dovršenih slikah, kako izborno skrbi češkoslovaška republika za svojo obrambo in kako na višku je izvežbanost češkoslovaške vojske. Posebno zanimive so slike aerodroma avijonov, pred vsem pa tankov, katerih porazno delovanje si človek težko more predstavljati, ako ne vidi teh nazornih slik. Film le živa priča, kako ogromna moralna in fizična moč le v češkoslovaški državi. Predvajal se bo v Ljubljani in drugih mestih in večjih krajih meseca oktobra. Namenjen je predvsem Sokolstvu, doraščajoči mladini in vojaštvu. Vsi, ki so imeli priliko videti ta izredno dovršeni film so polni navdušenja in občudovanja zapuščali predstavo.
b— Otroško igrišče * Atena, pod Tivoli-jem naznanja, da se dne 30. junija prične vpisovanje za počitnice. Otroci bodo pod nadzorstvom odbornice-učiteljice, ki nam je porok, da bo igrišče odgovarjalo njega ciljem. Sprejemajo se otroci obojega spola do 12 let. Mesečni prispevek le 20 Din, tako, da je igrišče pristopno vsem slojem. Prijave se sprejemajo na igrišču.
u— Danes vsi v Hribarjev gaj na veselico pevskega društva *Krakovo-Trnovo«. Začetek ob 15. V slučaju slabega vremena se preložle veselica na Petrovo dne 29. junija.	941 u— Veliko ljudsko veselico priredi olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo 4 julija na Strelišču pod Rožnikom. Zelo zanimiv in bogat spored. Godba ples in prosta zabava. Začetek ob 15. (3.) uri Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo potov v Rožni dolini in na Rožnik, se priporočamo za mnogobrojni obisk. 947 u— Splošnoznana tvrdka Jullo Melnl, ovoz kave priredi v svoji podružnici v Ljub ljani, Selenburgova ulica 3 v sredo 20. junija, v četrtek 1. julija, v petek 2. Julija to v soboto 3. iulija t. I. brezplačno poskusno kuhanje kave. Tvrdka vabi najvljudneje k posetu vse ter prosi naj pripeljejo seboj tu di znance. 933 u— Trlglavanskl družabni večer priredi dne 3. iulija ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine JAD Triglav v Ljubljani. Na spore da je nastop triglavanskega pevskega zbora, ki mu sledi prosta zabava s plesom Po sebna vabila se ne razpošiljajo. Vljudno se vabijo vsi ?g. starešine in ostali prijatelji društva. — Odbor. 949 u— Napredno polit, in gospodarsko dru štvo za Vodmatski okraj se ne straši dežja in vztraja pri napovedi svoje veselice na i-Petrovo« v gostilni gc. Flegarjeve, Zalo
ška cesta 7. Če ne bo moč na vrtu, Jo pa udarimo v notranjih prostorih. Pristoja nam ta dan po vsej pravici par veselih uric, zato ne odjenjamo. Godbe, petja, plesa, smeha bo dovolj, dobre jedače izvrstne pijače tudi ne bo zmanjkalo razne praviee so podaljšane. Vsak, kdor pride dobi še ea štrukelj po vrhu. Ne zamudite lepe prilike! Se priporočamo. Zdravo! — Odbor.	950 a— Koncert v restavraciji na glavnem kolodvoru prvovrstnega salonskega orkestra priredim v nedeljo in torek. — Se priporočam Jos. Majdi«. 948
Na Vidovdan dne 28. Junija vsi na telovadišie ljubljanskega Sokola v Tivoliju na prireditev
Društva za zgradfeo So-
kolskega doma v Šiški
u— Trčenje tramvaja z avtomobilom. V
petek zjutraj se je pripetila v Florijanski ulici nezgoda, ki bi lahko postala usodna za več člove§klh življenj. Okrog četrt na 9. Je privozil po Karlovski cesti v Florijansko ulico voz cestne železnice, v istem času pa le pridrvel nasproti vojaški osebni avtomobil, ki ga je žofiral redov Adolf Križnar ln v katerem je bilo več višjih oficirjev. V Florijanski ulici pred hišo št. 40, kier je uli ca najožja, se je hotel šofer umakniti kar se mu pa ni posrečilo in ie zadel v tram vaj. K sreči sta voznik električnega voza Franc Glavan ter šofer oba hkrati svoji vozili močno zavrla tako da sunek ni bil premočan. Kljub temu se je avto precej pokvaril, nekoliko poškodovan pa je bil tudi električni voz. Ta je mogel odpeljati naprej šele ko je šofer s pomočjo pasantov dvignil avto na hodnik ob ulici". Pasažirji razen nekaj strahu niso utrpeli pri nezgodi nikake škode, j— Zaklal ga bom. Do stražnika na Sv Petra cesti je pridrvel v petek ponoči ne znan človek, močno pijan in ga v naglici vprašal, če je šel morda malo prej mimo neki velik človek, ki ga mora kar brž »fentati«. Nato ie hotel oddirjati naprej, vendar ga je stražnik zavrl in nagnal v preč no Znamensko ulico, skozi katero mu je mislil uteči. Vsled pijanosti pa se je spotaknil ter padel in ga je stražnik nato z lahkoto ukrotil. Na stražnici je izpovedal, da mu je malo prej v Zvezdi na klopi neznan močan človek grozil, da ga ubije. V pijanosti pa ga je hotel on prehiteti in ker oni ni bil ravno najbolj pogumen ter je pobegnil se je pričelo zasledovanje po ulicah. Hudega moža, hlapca Alojzija T. so pridržali nato v zaporu, iščejo pa še njegovega nasprotnika, ki je pijanost bržkone prespal v svoji postelji.
u— Slabo ga je potegnil. 20 letni delavec Franc Č. iz Šiške je popival v petek zvečer po raznih gostilnah, domov grede pa se je spomnil, da si lahko privošči ceneno zabavo. Na Celovški cesti je naenkrat zavpil po stari navadi »Auf biks!« in stekel v drugo ulico. Čim je stražnik prišel blizu se mu je zopet umaknil in ponovil klic. Draženje čuvarja reda in miru se mu ie čimdalje bolj dopadlo in lov za izzivačem se je zavleklo pozno v noč. Slednjič se je Č. umaknil na Bizjanovo dvorišče na Sv. Jerneja cesti, pograbil tamkaj neke vile in zagrozil stražniku, da ga takoj prodre, če stopi blizu in ga ne pusti v miru, ker se je naveličal »špa-sa«. Zatem pa je odšel na hlev spat, mora! pa je zgodaj vstati, kajti naenkrat je začutil na rokah <rstrune». Odpeljali so ga v luknjo.
u— Smolo sta imela. Med delom na kolodvoru ie padjo delavcema Ivanu P. ter Josipu S. na um, da se lahko ob priliki okoristita z železniškim premogom. Dolgo časa nista hotela odlašati, marveč sta si v petek napolnila ob kurilnici s premogom dve vreči in iu iztihotapila v mesto na dom prvega, ki stanuje na Dunajski cesti. Imela pa sta smolo. Komaj sta odklenila hišna vrata, je že pristopil lz te.ne oprezujoči stražnik, ki sta se mu zdela oba sumljiva, ter jima odvzel breme.
u— Potrjen in okraden. Klepar progovne sekcije Maks Remžgar, stanujoč v Sp. Šiški le šel v petek dopoldne na vojaški nabor v Mestni dom, kjer je odložil svojo obleko v garderobo kakor ostali naborniki. Potem, ko jc Remžgar izvedel, da je sposoben služiti vojake, si je hotel na veselje privoščiti razne dobrote, pa je razočaran zapazil, da mu ie zmanjkala listnica z vso gotovino in raznlail dokumenti.
za one, ki bivajo v mestu, a niso semkaj pristojni. Istotako morajo položiti prisego vsi hranilci, ki so oproščeni službe v kadru. Prisegalo se bo na imenovani dan <i> 7. zjutraj na dvorišču kasarne kralja Aleksandra I., Meljska cesta 36., ter se pozivajo vsi obvezniki, da se zberejo točno ob napovedani uri na mestu.
a— Šahovski dvoboj med LJubljano to Mariborom. Danes dopoldne odigrajo v Zadružni banki medmestno šahovsko tekmo na 6 deskah med Mariborom in Ljubljano.
a— Večerni promenadnl koncert se vrši na Vidov dan ob 20. uri v mestnem parku.
a— Izpreraembe voznega reda. Pričenši s 1. julijem vozi na progi Maribor gl. k. — Št. H! dnevno redno nov par mešanih vla. kov in sicer odhod iz Maribora gl. k. ob 8 10, prihod v Št Ilj ob a42. povratek iz št. Hia ob 9.7 in prihod v Maribor gl. k ob 9-30 Od istega dne naprej odhaja iz Maribora gl. k. v št Ilj Jutranji mešani vlak namesto ob 6.10 šele ob 6.40 in prihaja v Št. Iij namesto ob 6.42 šele ob 7.3 Nadalje se bo od 1. juHja do vključno 30. sept. t 1. prevažal med Slatino-Rademci ln Zagrebom preko Maribora, Ormoža in Ljutomera kurzni voz II. razreda in sicer med Zagrebom iti Mariborom z dinevnim brzlm vlakom ter med Mariborom in Sla-ttoo-Radenci s priključnimi potniškimi vlaki. Odhod kurznega voza iz Zagreba gl. k. ob 11., prihod v Maribor gl. k ob 14.45, odhod lz Maribora gl. k. ob 15.43 in prihod v Siatino-Radenci cb 19.45 ter v obratni smeri odhod iz Slatine-Rademci ob 6.16, prihod v Maribor gl. k. ob 10.30, odhod iz Maribora gl. k. ob 14.38 io prihod v Zagreb g!, k. cA 18.25.
a— Danes vsi v Ruše! Danes ob 15. po poldne bo priredil agitel ruški Sokol javen telovadni nastop. Po prihodu vlaka ob 14. s« bo formirala tia kolodvoru povorka z godbo skozi vas ca telovadlšče poleg IjiKlslcc Šole.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko In nemško stenografijo, knjigovodstvo, slovenščino ter nemščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant Rud. Legat v Mariboru dne 1. Julija in trajajo §tlrl mesece. Pojasnila in vpisovanja dnevno v prodajalni tvrdke Ant Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7., telefon 100.
a— Harold LIoyd ?n ukrajinski kvartet Zlafagorss pridejo I. tta krafko gostovanje v Klub bar.
a— Zahvala. Pogrebno društvo v Rad-vanlu izreka vsem podpornikom in darovalcem za izkazane dobrote najsrčnejšo zahvalo. Odbor.	952
a— Zopet samomor. Mariborska kronika beleži v zadnjih treh dneh že drugi samomor. V četrtek je poskusila izvršiti samo. mor neka kuharica, ki je spila fižol, včeraj pa je skočila neka ženska v Dravo. Ob pol 6. zjutraj je našel lastnik dravskega prevoza v Melju Ivan Meardos na obrežju blizu svoje hiše ženski površnik, dežnik, denarnico z 9.75 Din gotovine in poselsko kn!ižico, g'asečo se na ime Marije Puh, p r'stojoi e v Lipnico v Avstriji. Strmijo, da je skočila v Dravo. Nekateri ljudje celo trdijo, da so Jo videli skočiti v reko, da Pa ji nI bilo mogoče več pomagati, ker je takoj izginila v deročih valovih Drave, ki je baš prejšnjo noč narastla za pol drugi meter. Utopljenke do sedaj niso našli. ObleCema je bila v temsiozeieno krilo in rmenkast žemper. Samomorilka, ki je 36-letna vdova, ie pred kratkim prišla iz bolnice in je tavala okrog brez stanovanja m
posla.	.
a— Smrt starega Mariborčana, voerai
je nenadoma umrl mariborski trgovec in hišni posestnik g. Josip Ullaga na srčni kapi.
a— Prosta stanovanja. Stanovanj sto sodišče Je razpisalo zopet dvoie prostih sta-novani, eno 5sobtno v Gosposki ulici 5/1 m lsobno v Smetanovi ulici 50. Prošnje do 2. JuKla.
svoje mandate v občinskem svetu vziic popolnoma jasno podani in s podpisom potrjeni častni besedi. Premišljujte iu sodite moralo, ki ni morala.
e— Zadušnica za boritelje. Na Vidovdan, dne 28. t. m. se bo darovala v župni cerkvi Sv. Danijela ob 9. dopoldne slovesna zadušnica. Mestni magistrat celjski vabi občinstvo, da se udeleži žalne službe božje, hišne lastnike pa poziva, da okrasijo svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami.
e— Protestni shod stanovanjskih najemnikov. Opozarjamo ponovno na protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki se vrši danes ob 9. dopoldne v restavraciji Narodnega doma.
e— Sestanek Narodno-strokovne organizacije se vrši v torek, dne 29. t m. ob 2. popoldne v klubovi sobi Celjskega doma.
e— V. izlet umetnostno - zgodovinskega društva v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 29. julija pod vodstvom g. dr. Fr. Ste-leta v Celje. Gostje, ki pridejo v Celje z vlakom ob desetih dopoidme, si bodo ogledali vse važne zgodovinske znamenitosti mesta.
h Trbovelj
t— Smrtna kosa. V preteklem tednu so umrli: Ivan Korošec, sin rudarja, 13 dni, Loke 334: Berta Kajtna, hči paznika, IS let, Loke 14S; Marija Okrogar, vdova posestni« ka, 57 let, Loke 355; Mira Urbane, hu ru« darja. 5 mesecev, Sv. Lenart 125; Jože Sor« ko, rudar, 35 let, oženjen, Loke 358; Franc Pospeh, sin rudarja, 5 mesecev, Retje 36; Leopold Suln, sin rudarja, 5 mesecev, Loke 1S7.
t— Sokolsko društvo v Trbovljah sc- za* hvaljuje vsem darovalcem peciva ali de« narnih zneskov ob priliki župnega izleta. Prav tako se zahvaljuje g. Milošu Mrvar. ju, posestniku in gostilničarju v Trbovljah, ki mu je darova! te dni znesek 500 Din. Naj najde mnogo posnemalcev!
t_ O razstavi ženskih ročnih del v Tr*
bovljah smo v včerajšnjem «Jutru» priob« čili zelo zanimive podatke. Tiskarski škrat je zakrivil, da je prišlo poročilo namesto v trboveljsko rubriko med »Naše kraje in ljudi« pod članek »Fantazije o zlatem rud* niku Ivanj planine*, na kar opozarjamo na« še čitatelje.
t_ Občni zbor srezke organizacije SDS.
Danes dopoldne se bo vršil občni zbor srez ke organizacije SDS v Laškem. Iz Trbo* vel?, ki predstavljajo najmočnejšo organi« zacijo v srezu, se udeleži občnega zbora več delegatov s predsednikom vred. ad Ptuj ""	,,«.-,
t— Volitev delegatov za glavni ubeni zbor Kmetijske družbe. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnje Kmetijske po» družnice v svrho volitev delegatov za glav. ni občni zbor Kmetijske družbe. Predlaga« na je bila po odboru, ki je sad kompromi« sa med našo stranko in SLS, lista g. Vo« j duška. Vstal pa je g. Amšek, krojaški moj« ster iz Hrastnika in predlagal protilisto. Zmagala je lista g. Voduška kljub temu, da so delili klerikalci listke z navodili za svoje člane. Kot delegati so bili nato izvo« Iieni g-g.: Vodušek. Ferdo Roš, Deu, Ivan Pust, Kolenc in Cestnik. Na občnem zboru so bil polnoštevilno zastopani kmetje Ker ni volitev potekla tako, kakor si je želel g. Amšek, je napadel »Slovenec® v svoji onemogli jezi svoje pristaše, češ da se ni« so vedli disciplinirano. »Slovenec® pozna zelo slabo trboveljske razmere. Ne ve, da se imajo člani za prelepo stanje Kmetijske podružnice zahvaliti nad vse delavnemu odboru, ki noče delati razlik med pristaši te ali one stranke, marveč mu je pri srcu le njih dobrobit. Tudi ne ve, da zastopajo odborniki kmetske interese ne samo v ob« činskem zastopu, temveč tudi v okrajnem, tako da je trboveljska podružnica, kar se tiče denarnega stanja, ena prvih podež^-I« skih. Ni čuda. da imajo člani tako zaupa« nje v sedanji odbor, kar so manifestirali s tem, da so glasovali za listo g. Voduška.
Iz Celja
e— Besede !n dejanja. Celjski radikali, pri katerih sicer tli nJčesar radikalnega kot sovraštvo napram demokratom, so v zadnjem času napenjali vse sile, da pomnožijo svoje vrste to dokažejo številčno upravičenost obstoja svoiih mandatov v občinskem svetu. Spravili so res v radikalno organizacijo nekaj ljudi, katerim so obljubili vse mogoče dobrote. Njihovo geslo je: »Le vkup, le vkup uboga gmajna; kdor pristopi k nam, doseže vse, kar želi.« Čudimo se le kratkovidnosti nekaterih primorskih rojakov, ki so bili vedno zavedni narodnjaki, da se pustijo voditi od ljudi, o katerih nismo slišali nikdar, da bi stali na braniku nacijonalne misli. Ljudje, ki podpirajo stranko, katera izdaja najnovejše jezikovne naredbe v prid Nemcev, nimajo pravice, da se štejejo med nacijo-naltste. Mesto izpolnitve obljub prinašajo radikali zlasti državnim nameščencem podaljšanje n-estalnosti in štiridesetletno službeno dobo. Vprašamo vse, ki so se dali zapeljati, ali so zgubili vsako razsodnost, da nasedajo osebam, ki hočejo !e obdržati
METLIKA. Tukajšnja osnovna šola pro-s'avl jutri državni in narodni praznik Vidovdan s službo božjo ob 8. dopoldne, a po službi božji z Jutranjo proslavo v šoli. Udeležba šolske mladine je obvezna. Na večerni proslavi ob 20. se bo predstavljal simboličen igrokaz v 3 siikah .-Kosovo«, ki ga je spisa! tukajšnji učitelj Drago Štr-beak. K obilni udeležbi k Jutranji in večerni proslavi vabi šolsko upraviteljstvo. Čisu dobiček je namenjen šolskemu odru.
ŠKOFJA LOKA. Za proslavo 501etnice Prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki je dovoljena polovična vožnja. Vsakdo naj kupi cel vozni listek na odhodni postaji ter ga da pri odhodu iz Škofje Loke žigosati z mokrim postajnim žigom. Na zbi-rališčnem in veseličnem prostoru v Zvezdi pa bo dobil vsak potrdilo o udeležbi.
REČICA - BLED. Prostovoljno gasilno društvo Bled 2-Rečica ima v nedeljo, dne 4. julija slavnostno razvitje in blagoslovitev društvenega prapora. Polovična vožnja za gasilce je dovoljena od 2. do 6. julija, vlaki imajo zelo ugodne zveze. Dopoldne se bo vršila velika ljudska veselica ob Kolodvorski cesti blizu postaje Bled. Nova zastava je krasno delo ter je razstavljena ! v izložbenem oknu trgovine Ulčar na Bledu.
Iz Maribora
a— šo trgovine na Vidov dan. Končno smo na lasnem. V ponedeljek bodo namreč ves dopoldan zaprte, ker imamo v Mariboru 3 vrste ofidjetaih maš, ki se bodo ravno od jutra do poldneva razvrstile.
a— Rezervnim oficirjem! Pozivam tovariše, da prisostvujejo vidovdanskim in paradnim svečanostim polnoštevilno — po možnosti v uniformi, sicer pa v civilni obleki z znakom. Pr-cdsednik pododbora Udr. rez. ofic. i rat.
a— Vojaška prisega. Dne 30. junija t. 1. se vrši vojaška prisega za vse obveznike roj. let. 1876 do 1901, ki iz kateregakoli vzroka niso do danes položili te prisege ter so pristojni v mesto Maribor, kakor tudi
uaioioioBOioBoioaoioiaiaEoioioscDjcDaoicD
f! Pazite berite izrežite, shranite. Samo še danes se predvaja izvrstna veseloigra iz U	' '	življenja bivših avstrijskih oiicirjev
0
o ■
o ■
o
Ljubimkanje ¥ gastiteifl
v slavnih vlogah Harry Liedtke in Lillan Harwey. Smeh brez kraja in konca Elegantno. Veselo. Zabavno.
V ponedeljek, torek in sredo: Bombe smeha v osm'h dejanjih.
Busfer Eeaton
V četrtek in petek: Človek, ki se nikoli ne smeje, najboljši komik sveta
V soboto, nedeljo in ponedeljek (3, 4. in 5. julija) ..BELA SESTRA- v g'avni vlo - i srčkana krasotka Lilian Gish. Dvorana za ta velefilm bo dekorirana v gotskem st m . nredvajanjp iilma pa bo spremljal veliki pevski zbor m znatno pom iožen orke s.t: pod vodstvom proi. E. Feršnigi.	To je naš specijalu' program za časa velesejma.
Predstave se vrše cb: 3.. pol 5., 6., pol 8. in 9, ob delavnikih 4., pol 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA naiiapši kino v Ljubljani.
oiosoioiOionoio*OBOsoiOioio»oioio«o»c
Slovesna otvoritev V!. Ljubljanskega
veieselma
Ob številni prisotnosti odličnih osebnosti iz vse države.
Ljubljana, 26. junija.
2e včeraj, posebno pa danes je začela dobivati Ljubljana živahnejši izraz. Številni velesejnvski gostje, ki so pričeli prihajati, so oživili poulično vrvenje. Vreme je z ozirom na svojo dosedanjo krmežljavost za začetek bilo ugodno. Da bi le ostalo pr.' tem za ves čas trajanja sejma.
Okrog pol 10. ure, ko je bila napovedana otvoritev, so se začeli zbirati ob vhodu na sejmišče in pred paviljonom velesejmskega urada povabljeni zastop-
odličnimi gosti omenjamo generalnega ravnatelja carin g. dr. Šmida in generalnega ravnatelja za zaščito industrijske svojine g. dr. Šumana.
Veliko pozornost gledalcev so vzbujale med drugim razstava «Slovenska žena», razstava izdelkov tehnične srednje šole v Ljubljani, Higienska razstava in drugo.
Kupčije se prvega dne seveda niso še sklepale v večjem obsegu, ker si interesenti šele ogledujejo blago, kar gotovo ni lahko ob tako številni izbiri.
Prizor z včerajšnje otvoritve VI, ljubljanskega velesejma
niki domačih oblastev, tujih držav in raznih gospodarskih organizacij. Med njimi smo videli ministra za kmetijstvo in vode g. Puclja, zastopnika ministra vojske in mornarice generala g. Živko-vtča, poljskega poslanika Okenskega, avstrijskega poslanika g. Hoffingerja, polnoštevilno zastopan ljubljanski konzularni zbor, podpredsednika Narodne skupščine g. Pasariča, bivšega ministra g. dr. Kramerja, velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Baltiča in mariborske oblasti g. dr. Pirkmayerja, zastopnika vseučilišča rektorja prof. dr. Pita.. mica, zastopnike ljubljanske občine ge-rente gg. dr. Puca, Likozarja in Turka, celjskega župana g. dr. Jura Hrašovca, mariborskega župana g. dr. Leskova rja. udeležence konference gospodarskih zbornic pod vodstvom g. Š. Alexan-dra, častno dvorno damo naše kraljice go. Tavčarjevo, zastopnico Kola srp-skih sestara go. Pešičevo in številne druge. Okrog 10. ure je nagovoril zbrane goste predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, ki je predvsem pozdravil zastopnika vlade ministra za kmetijstvo in vode g. Puclja, zastopnika ministra vojske in mornarice generala Živkoviča, velika župana ljubljanske in mariborske oblasti, zastopnike naših mest in reprezentante inozemskih držav. V svojem nagovoru je omenil, da je bil ljubljanski velesejem kakor prejšnja leta tudi letos deležen najin-tenzivnejše podpore od strani našega časopisja, za kar mu izreka najtoplejšo zahvalo. Šesto leto Ljubljanskega velesejma je zadosten dokaz njegove živ-ljenske sile, pa tudi dokaz, kako nujno nam je potreben zlasti v današnji dobi svetovne gospodarske krize, ki grozi upropastiti tudi našo industrijo in obrt. Vemo, da bi deindustrijalizacija naše lepe pokrajine bila istovetna z njenim popolnim obubožanjem. Zadnja leta se razvija Ljubljanski velesejem v institucijo, ki dobiva čimdalje bolj samonikel pristno narodni značaj. Porodile so se bile že v okrilju velesejma razstave za specijalne panoge, kakor za živinorejo, tujski promet, šport, lov in higijeno. Na novo ie letos prirastla kulturno-zgodo-vinska razstava »Slovenska žena», razstava izdelkov Tehnične srednje šole v Ljubljani in Puškarske šole v Kranju ter jako zanimiva razstava male obrti, ki jo je organiziral tukajšnji Urad za pospeševanje obrti.
Koncem nagovora je predsednik Ljubljanskega sejma pozval goste, naj zakličejo najvišjemu protektorju Ljubljanskega velesejma Nj. Vel. kralju Aleksandru trikratni »Živio!», čemur so se navzoči oduševljeno odzvali. Godba je zaigrala našo narodno himno.
Za tem je minister za kmetijstvo in vode gospod Ivan Pucelj sporočil pozdrave min. predsednika Uzunoviča in ministra Krajača ter v imenu »cen-tralne vlade* otvoril velesejem.
Pod vodstvom obeh predsednikov gg. J. Bonača in A. Praprotnika ter ravnatelja Dularja so si gostje nato ogledali posamezne paviljone, medtem ko je zunaj koncertirala godba Dravske divizije pod vodstvom viš. kapelnika
dr. Čerina.
Prvi utis pregleda razstavljenih predmetov je bil, da je v primeri s prejšnjimi leti letos na velesejmu znatno pestrejša in raznovrstnejša izbira blaga. Odlični gostje so bili polni priznanja in so izjavljali, da je razstava blaga ne samo zelo pestra, temveč tudi prav okusno prirejena.
Otvoritev velesejma je pozdravil brzojavno ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič, ki želi velesejmu najlepši uspeh.
Obisk velesejma je bil že prvi dan precejšen, vendar se obeta glavni naval posetnikov jutri v nedeljo in naslednja dva praznika. Velesejem je obiskalo tudi več zastopnikov beograjskega in zagrebškega časopisja. Med
Razstava „SIovenska žena"
Nedvomno eden najlepših paviljonov je veliki paviljon K s prvo razstavo »Slovenske žene», ki se je priredila na inicijativo gospe Minke Govekarjeve po ljubljanskem Splošnem ženskem društvu za društveno 25 letnico. Razstava se odlikuje s prav posebno okusnim aranžmanom, ki je zasluga akad. slikarice ge. Hel. Vurnikove. Vsa razdelitev prostorov in materijala, slikoviti vhod s cvetlično živo preprogo, dekorativnim prestolom s sliko Nj. Veličanstva kraljice Marije, pod katero prodaja Slovenka v narodni noši prvi veliki ženski zbornik »Slovenska žena» (18 tiskanih pol z okoli 40 slikami) ter s perzijskimi in domačimi, od Slovenk izdelanimi čilimi, napravlja takoj najboljši vtis.
Za danes podajamo le površen pregled razstave.
Tu so^ vzorni modni izdelki ateljejev Marije Šarčeve, Rodičeve, Ane Rustja, Sarkove i. dr., dežnikarske tvrdke Jos. Vidmarjeve, perilo I. Alešovčeve, pletenine tvrdk T. Gnjezda, Osana, M. S. Franzl, lasničarice Podkrajšek, cvetli-čarnarice Korsikove, pohištvarice Jelke Naglasove stilsko izredno okusna jedilna soba, kuhinjska oprema in krasna spalnica, čevljarice J. Brajer iz Ljubljane in čevljarice iz Kranja.
Kuhinjo in jedilno shrambo razstavljajo mestna plinarna, Florijančič Stanko in Jelka Naglasova; s konserviranim sadjem, sočivjem in zelenjavo pa sta ju napolnili ljubljanska meščanska gospodinjska šola «Miadika» in kmetijska gospodinjska šola «Marijanišča». V kopalnici razstavlja vse potrebščine tvrdka Adrija (Slavka Marčanova), ki ima še poseben, okusno sortiran oddelek za drogerijske utenzilije.
Odlično so zastopane mariborske Slovenke, na čelu jim Mariborsko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti, ki ima posebno krasne, po motivih s starih štajerskih peč umetniško izvršene bele vezenine in tkanine iz pohorske volne; dalje mariborska obrtna in gospodinjska šola «Ves-na» z izredno lepimi, večinoma po narodnih motivih izvršenimi ročnimi deli, dalje mariborsko žensko učiteljišče, ki razstavlja apartne vezenine, blazine in drugo.
Slovenske uršulinke iz Ljubljane in
Škofje Loke so poslale mojstrska, idealno izvršena ročna dela vseh vrst in stilov, prapore, stara mašna oblačila i. dr.
Ljubljansko žensko društvo za telesno kulturo «Atena» se udeležuje razstave s slikami svojih lokalov, telovadbe, hazene, statistikami, orodjem i. dr. Svoj oddelek ima Kolo jugoslovenskih sester iz Ljubljane z ročnimi izdelki, vezeninami, suho robo i. dr.
Kolo J. S. v Kranju ima zlasti krasne stare vezenine in praktične oblačil-ne izdelke iz svojih tečajev.
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu se udeležuje z usnjatimi in kovinskimi izdelki ter finimi vezeninami, starimi pečami, nošami, albumi itd.
Ker ima ženstvo največ zasluge za ustanovitev Dečjega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani, je na razstavi oddelek o higijenski zaščiti dece s slikami, tabelami, otroško posteljico in vsemi potrebščinami. Ljubljanska ženska bolnišnica izkazuje statistično svoj delokrog in zasluge našega žen-stva za to najlepšo žen. bolnišnico. Tudi delovanje ženske bolniške strežbe je ponazorjeno s tabelami.
Ženski šport razstavlja skupno z «Ateno» (planinke, telovadke i. dr.).
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt ima poseben oddelek s krasnimi klekljanimi, filetskimi in to-ledskimi čipkami in drugimi ročnimi izdelki. Štiri dekleta na licu mesta klekljajo. zankajo. šivajo i. dr. Žirovski Drag. Lapajne razstavlja najlepše vzor-
ce klekljane robe, ki jo izvršujejo naše žene v poljansko-žirovski dolini ter sploh po Gorenjskem.
Folklorno zanimiva je popolnoma pristno staroslovensko opremljena slo-| venska kmetiška hiša s kamro in ku-; hinjo; polno častitljivih starin in drob-njav v teh prostorih zbuja vseobče občudovanje. Dva oddeka obsegata živ-| ljensko velike figurine, oblečene v origi-I nalne narodne noše: gorenjske, ziljske, i goriške in tržaško okoličanske raznih I dob. Ljubljanske in škofjeloške uršulin-; ke so spekle slavnoznane »male kruh-ke», ki se prodajajo. Tu je tudi model kmetiške štajerske hiše, ki jo žene same belijo in slikajo.
Skoraj četrtino razstave obsega umetniški del s 74 slikami naših umetnic. Slike so velikih in srednjih formatov v olju, pastelu, akvarelu i. dr. ter so zbrane deloma iz dežel, muzeja in mest. galerije, deloma pa iz zasebne posesti, oziroma od umetnic. Tudi uršu-linski samostani so dali na razpolago umetnine svojih članic. Tu so slike H. Langusove, J. Štrusove, A. Oblakove, Ide Kiinlove, Mar. grof. Auerspergove, Skedlove, Zupanove, Kobilčeve, Strne-nove, Avg. Šantlove, Henr. Šantlove (ta razstavlja tudi dva umetniško poslikana servisa), Avg. Šantlove ml., Anice Sodnikove-Zupančeve, Helene Vurnikove. Špelce Mladičeve (ki ima še posebno mizo z načrti za prapore v narodnih motivih ter s fotografijami mnogih, za razne jugoslovenske, tudi srbske kraje izvršenih praporov).
Zanimanje vzbujajo lični minijaturni umetnoobrtni kipci, izrezani z noškom
iz sveč in mila, samoukinje Franje Briš-nikove iz Št. Jurja ob Taboru, roj. 1884, živeče v Ljubljani.
Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo predstavlja svoje delovanje in stremljenje s svojim ženskim listom, fotografijami svojih glavnih reprezen-tantov (Etbin Kristan) in reprezentantk, statstikami, resolucijo v interesu delavk in ženstva sploh itd.
Vse slovenske ženske organizacije se udeležujejo s tabelarnimi poročili o svojem delovanju, pravili, tiskovinami, lepaki i. dr. V oddelku slovstvo so zbrane vse knjige (beletristične, gospodinjske, znanstvene, praktično vzgojne) in vse novine, ki so jih od početka naše kulture doslej spisale ali urejale Slovenke, Na steni vise fotografije, oziroma slike naših poetk, novelistk, pedag., filoz., med., gospodinjskih i. dr. pisateljic, dramskih, opernih in koncertnih umetnic, glasbenic, organizatork, velikih dobrotnic, prvih poštaric, zdravnic itd. Žensko šolstvo in njih razvoj od početka doslej je razvidno z velikih preglednih tabel po stenah.
Kuratorij društva slepcev, ki mu stoji na čelu učiteljica Minka Skaberneto-va z dolgo vrsto sotrudnic, razstavlja nad sto knjig naših pisateljev, prepisanih v Braillovem črkopisu za slepce. Vse te knjige so spisale Slovenke.
Razstava »Slovenska žena» odkriva vestnemu opazovalcu veščaku ogromno dokazov ženskega talenta, marljivosti in vztrajnosti ter mora po svoji resnosti, solidnosti in premnogi lepoti Imponirati.
Glavna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji
Ob priliki otvoritve velesejma se je vršila viieraj popoldne v sejni dvorani Zveze trgovskih gremijev v palači Ljubljanske kreditne banke glavna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji.
Skupščine, ki i o je otvoril ob obilni udeležbi predsednik, dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, so se udeleižili med drugimi predsednik Saveza kopališč dr. Radi čevi č iz Zagreba, g. Dragomanovič, ravnatelj »Putnika« v Zagrebu, predsednik Trgovske zbornice g. Jelačin ml. in tajnik dr. Pless, šef šumske direkcije Zirnfeld, gerent g. Li-kozar, zastopnik mariborske občine g. Stabej, blejski župan g. Kenda, predsednik Zveze gostiiničarskih zadrug g. Fran Kavčič, zastopnik Prometnega društva iz Mojstrane g. Rabič, predsednik SPD dr. To-minšek, pisatelj Badiura in drugi.
Po pozdravu predsednika je poročal o poslovanju Zveze njen ravnatelj g. Pintar.
Leto 1925 je bilo za Zvezo doba intenzivne propagande doma in v Inozemstvu. Takoj v početku leta je odposlala Zveza »Putmiku«, odseku za tujski promet v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu ter vsem zastopnikom Društva spalnih vozov v državi znatne količine plakatov in drugega reklamnega ter propagandnega materijala, da ga čim smonrenejše poraz-dele doma in v inozemstvu. Praktični pregledi naših letovišč ter zdravilišč v francoskem jeziku so gotovo imeli najugodnejši vpliv Ln so dosegli svoj namen. Prihodnje leto izidejo enaki pregledi še v angleščini in italijanščini, dočim so bili v sr-bohrvatskem, češkem in nemškem jeziku izdani že prejšnja leta.
Za propagando so izborno služile razne mednarodne razstave, kamor Je Zveza vedno pošiljala propagandni in reklamni materijal, kakor plakate, lepe slike, razne brošure, narodne izdelke itd. Zveza se je udeležila tudi knjižnega sejma v Firenci, na katerega je poslala naše najmodernejše publikacije in cele fotografije. V svrho propagande se je Zveza znala uspešno po-služiti domačih ter inozemskih časopisov in revij, med drugimi posebno čeških, nemških, švicarskih, francoskih listov in revije »The Cunarder«, ki jo izdaja za svoje boljše potnike ladijska družba »Cunard Line«. Ministrstvo trgovine in industrije Je forsi-ralo posebno Izdajo revije »European Central Rewiew«, ki jo Izdaja na Dunaju angleški sindikat RPC. Naša Zveza se Je odzvala pozivu minlsitrstva ter je poslala slike, klišeje ln obširen članek v angleškem Jeziku izpod peresa ravnatelja Zveze g.
Pintarja. Lepote naših krajev so bile posnete tudi v filmu. Meseca julija je posetil Ljubljano zastopnik slovite francoske filmske tvrdke »Pathe freres« v Parizu. V spremstvu ravnatelja Pintarja je posetil Gorenjsko, Bled, Bohinj in Kranjsko goro. Po zaslugi sreskega poglavarja v Radovljici In župana Lavtižarja v Kranjski gori se je posrečilo aranžirati interesantno skupino narodnih noš, ki je bila večkrat fil-movana. Zveza si je poskrbela letos več obširnih serij diapozitivov in pomnožila svoio klišejsko zbirko. Klišejski in fotografom materijal bo porabljen v veliki večini za male vodnike v svetovnih jeziki.
Važen korak naprej v razvoju našega •tujskega prometa tvori tudi ustanovitev Jugoslovenskega Touring kluba v Beogradu, kateremu je glavni namen privabiti k nam čim več tujcev s tem, da se Jim nudi na potovanju čim največ ugodnosti. Kar se tiče organizatoričnega dela, je naglasi-tl, da združuje Zveza sedaj že 52 društev in korporacij, interesiranih na procvitu našega tujskega prometa, poleg njih so včlanjena vsa avtonomna mesta, vsa večja zdravilišča, kopališča in letovišča in skoro vsa pomembnejša turistična, tujsko prometna in olepševalna društva.
Za pospeševanje zimskega športa je bila uvedena stalna zimskosportna informacijska služba. Tekom leta so bile na inici-lativo Zveze popravljene razne ceste in dohodi do raznih lepih izletmih točk
Zveza je leta 1925. praznovala svojo 20-letnico na svečan način ob priliki otvoritve lanskega velesejma ter se Je slavnostnega zborovanja udeležil tudi minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. Notranje delo Je bilo vseskozi intenzivno. Tourist -Office v Ljubljani je močno napredoval in posloval v popolno zadovoljstvo tujcev in domačinov.
Kar se tiče finančnega stanja Zveze, je povdaritl, da je bilo preteklo leto prvo od ustanovitve, v katerem je pisarna lahko poslovala popolnoma neodvisno od različnih subvencij. Vsled izostanka sleherne državne ter privatne podpore (razen članskih prispevkov) pa se mora Zveza stalno boriti s fin. zadregami, vendar je doslej še vedno Izkazala aktivum, to pa le zato, ker je morala v marsikaterih zelo važnih akcijah omejiti izdatke. Zveza apelira zato zlasti na naša avtonomna mesta, na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da jo v izdatni meri podpirajo, ker tu gre za gospodarsko povzdigo Slovenije.

ELITNI * KINO-MATICA.
8 velikih dejanj šale in smeha
Sv« J artez in kanarček
28., 29. in 30. junija	ELITNI KINO MATICA
Zaključek konference gospodarskih zbornic
Resolucije soglasno sprejete. — Program gospodarskega kongresa v Beograda.
Danes zjutraj se je vršila zaključna seja konierenge gospodarskih zbornic z dnevnim redom: Odobritev resolucij, ki jih je včeraj dopoldne redigiral poseben odbor. Resolucije je prečital tajnik ljubljanske zbornice gosp. Ivan M o h o r i S. Iz njih povzemamo nekatere točke:
Pomorska uprava.
Naša pomorska uprava ne odgovarja potrebam, zato se opozarja vlada, naj ji posveča večjo pažnjo. Resolucija priporoča dobro zamišljeni načrt za izkoriščanje morja, izgradnjo naših luk, pospeševanje brodar-stva in donošenje potrebnih zakonov.
Sabvencije.
Vprašanje subvencioniranja pomorskega brodarstva naj se reši zakonskim potom po ekonomskih in komercijalnih kriterijih, ker se samo na ta način more zajamčiti povo-ljen razvoj naše trgovinske mornarice. Konferenca predlaga vladi, da se čim prej ob-razuje komisija, sestavljena iz delegatov vlade, gospodarskih zbornic, pomorskih interesentov in pomorskih strokovnjakov, ki naj zbere potrebne podatke za izdelavo zakonskega predloga o subvencijoniranju trgovinske mornarice.
Ladjedelstvo.
Nujna potreba je, da se tudi v naši državi ustanovi ladjedelnica, ki bi odgovarjala vsem potrebam naše mornarice. V svrho pospeševanja že obsitoječih ladjedelnic naj bi se odredila stalna letna subvencija in bi se moral oprostiti plačevanja carine ladijski materijal, kolikor domača produkcija ni v stanu pokriti zadevno potrebo.
Izgradnja pristanišč.
Priporoča se vladi, da pospeši popravila pomorskih luk ob Jadranu in ia nabavi vsaj eno ladjo za reševanje. Zahteva se uredi-ditev svobodnih carinskih con v naših glavnih lukah. Za nemoteno obavljanje trgovinskih operacij in carinskega na<izorstva je potrebno, da je v naših lukah promet s carinskim blagom ločen od ostalega blagovnega prometa, a oba zopet od potniškega prometa. Posebno pažnjo je treba posvetiti izvozu preko naših luk ter dovoliti carinske in tarifne pogodnosti za blago, ki prihaja direktno iz kraja produkcije v našo državo preko naših luk. Poleg drugega zahteva resolucija tudi olajšave za železniški prevoz do pristanišč.
Pospeševanje morske plovbe.
Vlada naj nemudoma odredi sestavo komisije strokovnih in interesiranih oseb, ki bodo s sodelovanjem gospodarskih zbornic proučile potrebe naše izvoza« in uvozne trgovine in ugotovile potrebo glede prog. Ista komisija naj prouči vprašanje prometne službe ob naši obali. Resolucija priporoča vladi, da posveti pažnjo obnovitvi vzdržavanja in povečanja tonaže, ki služi plovbi. Dalje zahteva davčne in druge olajšave za pomorsko plovbo.
Pomorski pouk.
Vlada naj posveti posebno pažnjo daljni praktični naobrazbi absolventov naših nav-tičnih akademij.
Pomorsko sodstvo.
Konferenca prosi ministrstvo pravde, da se ob priliki kodifikacije sodnega postop-nika, odnosno organizacije sodišč, prizadeva, da se pristojnost za pomorsko trgovinsko sodstvo podeli po možnosti samo dvema trgovinskima sodiščima na Jadranu.
Promet preko Soluna.
Solun predstavlja priroden in edini izhod na svetovna tržišča za ves južni del naše države Potrebno je, da se v posebnem sporazumu z grško vlado regulira vprašanje razširjenja naše solunske cone, da se administrativna organizacija cone postavi na komercijelno osnovo, da se pri finančnem ministrstvu obrazuje poseben urad, ki bi se bavil z vprašanjem naše solunske cone. Dalje zahteva resolucija, da se visoka železniška tarifa, ki velja za promet preko Soluna, po zaslišanju tarifnega odbora revidira in primerno reducira ter da se čim prej doseže z grško vlado sporazum o direktnem prometu in o računanju vozari-ne na progi Gjevgjelija - Solun brez preloma. Z Grško naj se sklenejo potrebne trgovinske in ostale gospodarske pogodbe.
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Zatem je izpregovoril zastopnik beograjske Industrijske zbornice gosp. dr. G j o r-g j e v i č in se v imenu udeležencev zahvalil predsedništvu in tajništvu za uspešno delo. V imenu zborničnih tajnikov je izjavil tajnik splitske zbornice gosp. B o š k o-v i č zahvalo tajništvu ljubljanske zbornice, zlasti gg. dr. VVindischerju, Mohoriču in dr. Plessu kakor tudi ostalemu osobju, za dolge predpriprave za konferenco.
Podpredsednik beograjske Trgovske zbor niče gosp. S t a n o j e v i č je obrazložil program gospodarskega kongresa, ki se bo vršil v septembru v Beogradu. Dejal je, da je sedaj po končanem lepem delu naša naloga, da se skrbno pripravimo za ta važen kongres. Po mnenjih in izjavah iz gospodarskih krogov smatra, da govori v imenu vseh, ako predlaga za prvo točko dnevnega reda na gospodarskem kongresu vprašanje regulacije rek in plovnih kanalov, za drugo točko pa vprašanje naše lesne industrije, ki naj bi vsebovalo tako vprašanje eksploa-tacije kakor tudi vprašanje kulture gozdov. Za vprašanje eksplnatacije naj bi pripravila referat sarajevska zbornica, za pogozdovanje pa splitska. Tajnik zagrebške zbornice g. dr. Čuvaj je bil mnenja, da bi bilo na tem kongresu treba spraviti na dnevni red tudi vprašanje prisilne poravnave. G. S t a n o j e v i č je menil, da bi posamezne zbornice o vprašanju programa 3e razpravljale in storile eventualne predloge beograjski posestrimi. Predlagal je, da bi se moralo na kongresu razpravljali tudi o odstranitvi neprilik pri državnih dobavah.
V svojem in svojih tovarišev imenu se je tajnik ljubljanske zbornice g. dr. W i n d i-s c h e r zahvalil za laskave besede priznanja in povdarjal. da se je pravilnik o konferenci zbornic dobro obnesel in da se bodo vršile sedaj vsako leto konference, od katerih je pričakovati najboljše uspehe Ze leti bi pa bilo, da bi se uvedle poleg tega tudi redne letne konference zborničnih tajnikov. To idejo so prisotni delegati pozdravili.
Po izčrpaMem dnevnem redu je predsednik g. J e 1 a 2 i n zaključil sejo, nakar so se zborovalci podali korporativno k otvoritvi Ljubljanskega velesejma.
Omenjamo še, da so včeraj popoldne napravili udeleženci konference izlet v Tržič, kjer so si ogledali industrijske naprave. V toliko popravljamo našo včerajšnjo zadevno vest.
Šport
S. D. Adrija (Trst): A. S, K. Primorje
Danes ob 16.45 na igrišču Primorja. Danes gostuje v Ljubljani najmočnejša hazena družina Italije S. D. Adrija iz Trsta, ki igra z družino našega A. S. K. Primorje Zadnja tekma med obema družinama, ki se je vršila pred enim mesecem v Trstu, je končala neodločeno 3 : 3. Mlade in nadvse simpatične igralke Adrije tvorijo dobro vigrano celoto. Igra Adrije je nekoliko svo» jevrstna, pri nas neobičajna zlasti v nizki kombinaciji pred golom, zato pa zelo efektna in koristna. Najbolj opasna napa« dalka Adrije je desno krilo, v obrambi pa je najmočnejša v branilki. V splošnem pa je najboljša lastnost vseh Adrijašic hitrost in gibčnost ter fairnost. Tekma, ki se vrši na prostoru ASK Primorja, Dunajska cesta, prične ob 16.45. Pred in za to tekmo se vifSi« jo razne nogometne tekme, od katerih bo zanimiva zlasti tekma za juniorski pokal ASK Primorja.
Juniorske pokalne tekme
Danes, v nedeljo, se odigra II. kolo pok. juniorskih tekem, s čimer je dana možnost tudi našemu nogometnemu naraščaju, da pokaže svoje zmožnosti.
2e I. kolo teh tekem je prineslo lep šport, da so bile te tekme tudi za one, ki so nava« jeni na prva moštva, zanimive. Brez dvoma bodo tudi semifinalne tekme interesantne. V tem kolu nastopijo jun. ASK Primorje proti SK Reka. v predtekmi pa SK Jadran jun. : SK Mladika. Ta tekma ima prijatelj« ski značaj. Pričetek tekem ob 14.15. Tekme trajajo 2 X 35 min. in se vrše na igrišču ASK Primorje.
V torek, na praznik, dne 29. t. m. se od* igra finale jun. tekem, kar bo značilo višek tega tekmovanja. Za I. darilo nastopi zma> govalec v tekmi ASK Primorje : SK Reka proti SK Krakovo. za II. darilo pa prema« ganec v tekmi ASK Primorje : SK Reka proti SK Jadranu. Tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, in sicer s pričetkom ob 15.15. Z ozirom na propagandni značaj tekem so se določile ze« lo nizke vstopninske cene.
Za odkritje nagrobnega spomenika Francetu Učaku v Križah pri Tržiču, ki se vrši v nedeljo dne 11. julija t. 1., je polovic« na vožnja odobrena in stane tja in nazaj III. razred 16 Din. Udeleženci kupijo pri odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek. Potrebna potrdila za po« lovično vožnjo bo izdajal «S. K. Ilirija» vsem udeležencem v Križah po prihodu vla ka ob 13. uri. Športni klubi, člani društva »Grafika« .turisti in drugi udeleženci naj javijo udeležbo do 8. VII. na naslov: An« ♦on Šircelj, Ljubljana, Prisojna ulica l/II. Odhod vlaka je določen 11. julija ob 11.40. Natančnejši program objavimo pravočas« no. — Športni klub Ilirija.
Velike kolesarske dirke priredi v pon« deljek 28. t. m. ASK Primorje, kolesarska sekcija, in sicer s sledečim sporedom: Zju« traj ob 8. na Kongresnem trgu štart «1. med klubske kolesarske štafetne dirke» za «Po» kal — Ljubljana 1926» na progi: Ljubljana« Višnja gora « Ljubljana « Vrhnika « Ljub« ljana « Kranj « Ljubljana « Kamnik « Ljub« ljana (km 194). Predaje se izvrše na Kon« grešnem trgu približno ob sledečem času: 9.30, 11. in 12.40. Cilj je na igrišču Primor« ja približno ob 14.30. Popoldne ob 15. se vrše istotam zanimive kolesarske dirke. Za dirkališčne dirke so dosedaj prijavljeni mnogoštevilni znani dirkači iz Zagreba, Ce lja, aMribora in Ljubljane in se bode s to prireditvijo nudilo občinstvu mnogo zani« raivih borb. Nikdo naj ne zamudi te izvan« redne prilike. Štafetna cestna dirka se vr« ši ob vsakem vremenu, dočim ko se dirka« liščne v slučaju skrajno neugodnega vre« mena, prelože na poznejši čas. Zvečer ob 20. uri se vrši v restavraciji «Zvezda» ko« merz v proslavo zmagovalcem in zunanjim udeležencem in obenem razdelitev daril.
LLAP. (Službene objave.) Izbirni mi« tink LLAP za mateh Julij. Krajina : Ljub« liana se v zmislu sklepa LLAP»a vrši v to« rek 29. t. m. ob 14.45 na igrišču ASK Pri« morje v sledečih disciplinah, pri katerih morajo nastopiti sledeči tekmovalci: Skok v višino z zaletom: Cimperman, Medica, Korče (Primorje), Borštnar (II.). Troskok: Kalčič (II.), Vukmanovič, dr. Perpar (Pr.). Hoja 5 km: Jenko, Režek I. (II.), Trost, Slamič H. (Pr.). Tek 800 m: Janovsky, Žorga, Cimperman (Pr.), Zupančič L. (II.). Tek 1500 m: Zorga, Cimperman (Pr.), Der« žaj, Zupančič L., Gaberšek (II.). Tek 100 m: 2ivanovič (II.), \Veibl (Pr.). Met kopja: Cimperman, Zupančič L., Gruntar Danilo. Tekmovalci, ki bi bili tehtno zadržani, naj javijo najpozneje do torka, 29. t. m. ob 12. Savu Sancin, Tavčarjeva ul. 1 /III. Razven imenovanih tekmovalcev smejo klubi prija« viti k temu izbirnemu mitingu še druge at« lete, in sicer najpozneje pol ure pred pri« četkom mitinga. — Juryja: Vrhovni sod: gg. Rybar, Windisch, Sancin D., Vodišek, Baltesar, Kandare B.. Sancin S., sodniki za ostale discipline: gg. Brumat, Ludvik, Sla« mič, Gnidovec; sodniški zbor bo sestavljen na licu mesta. Naprošajo se gg. sodniki, da bodo na igrišču najpozneje točno ob 14.45, tekmovalci pa najpozneje ob 14.30.
ASK Primorje komb. : SK Slovan komb. Danes odigrata navedena kluba pri« jateljsko tekmo, in sicer ob 18. (po hazen« ski tekmi) na igrišču ASK Primorje. Tekma Ho zanimiva že vsled tega, ker si bosta stali moštvi nasproti teden dni pozneje v pokalni podsavezni tekmi.
lnternacijor\alna bazenska tekma v Mati» boru. Na praznik, v torek dne 29. junija se ho odigrala v Mariboru prva mednarodna tekma med hazenskima družinama SD Adri« i a iz Trsta in domačega ISSK Maribora. — Prvo srečanze domače družine z tržaško velikega slovesa obeta velik spr rtni dogo» dek in užitek. Pričetek tekme ob 15. na Mariborovem igrišču v Ljudskem vrtu. Tr« žačanke prispejo v ponedeljek dne 28. t. m. s popoldanskim osebnim vlakom iz Ljublja« ne ob 16.20 uri, kjer jim pripravijo domači športni krogi svečan sorejem.
Gostovanje Primorja v Mariboru. Na to« rek dne 29. t. m. gostuje v Mariboru prvo nogometno moštvo ljubljanskega kluba Pri« morje v prijateljski tekmi proti ISSK M ari« boru. Tretji nastoo Primorjašev na miri« horskih tleh se pričakuje z ozirom na ne« davni visoki poraz Maribora v Ljubljani z veliko napetostjo. Pričetek ob 16. uri v Ljudskem vrtu.
/
Sokol
Odhod j ugoslovenskega sokolskega naraščaja v Prago
Ko je obiskal leta 1922. naraščaj Češkoslovaške Obce Sokolake naš I. jugoslovenski vsesokolski zlet, je že tedaj sklenilo starešinstvo JSS, da bo naš naraščaj vrnil svojim severnim bratom in setram ta obisk ob prvi prikladni priliki. Letos, ko se vrši VIII. vsesokolski zlet v Pragi, je v petek odšel iz Ljubljane tjakaj prvi sokolski posebni vlak, poln samega naraščaja, da vidi matičko Prago, da prisostvuje zletu češkoslovaškega sokolskega doroeta, da se pokloni spominu naših ustanoviteljev Tjrrša in Fugnerja. Boljše prilike za tako odpravo v stotinah ni bilo. V dar donašajo naši dečki in deklice svojim bratom in sestram krasen prapor — darilo celokupnega jugo-slovenakega naraščaja in dece, ki je sama prispevala po dinarju za njegovo izdelavo. Iz Skoplja in Jesenic, od Rakeka do Vršca — vse mlade duše so z veseljem in navdušenjem dala majhen prispevek za ta pra-
Swžek. Z ponosom ga nesejo v slovansko
eko, v zlato Praho.
In ko pridete nazaj, pohii navdušenja, polni veselja do nadaljnega dela nam bo-dete gotovo vsi z žarečimi lici pripovedovali o vsem, kar ste videli in občutili na tem prvem vašem pohodu v slovanski svet. Zdravstvujte!
Dne 24. in 25. zjutraj rano so se pripeljali naraščajniki v Ljubljano, da jih pregledajo savezni zdravniki in da pokažejo pred kom-petentnim saveenlm tehničnim forumom svojo pripravljenost v prostih vajah, v potovalni opremi itd. Nekateri so premočili že v Ljubljani, gostoljubni br. F*an Krapei pa jim je v »Zvezdi« postregel prav bratski. Ob 8. zjutraj dne 25. t. m. je bila ob sodelovanju dravske divizijske muzike generalna smotra mlade voj9ke, M je nad vse dobro izpadla. Nato pa je prišel čas odhoda. Ob 12.40 je odpeljal vlak prve sokolske čete v Prago ...
Naraščajskemu transportu načeluje v tehniškem vodstvu brat Rudolf Ryška za moški naraščaj, sestra Mica Varogova pa je vodnica ženskega naraščaja. Strokovno železniško vodstvo ima !br. Ludvik, zdravstveno službo pa br. dr. šavnik in dr. Ropaš. Ob enem potuje z naraščajskim vlakom tudi starosta Saveza brat B. Gangl z mnogimi oatalimi brati in sestrami, ki se že udeleže naraščajskega zleta v Pragi.
Železniška uprava je šla Sokolstvu zelo na roke. Posebni vlak je bil sestavljen iz samih velikih in snažnih vozov, tako da tudi v tem oziru ne preostaja kot izreči priznanje naši železniški direkciji. Naraščaj ostane v Pragi, kamor je došel 26. t. m. ob 10.40, do 1. julija popoldne in pride v Ljubljano okrog poldneva 2. julija.
Sokol Šiška obvešča, da bo »Vidovdan« ska prireditev® društva za zgradbo Sokol« skega doma v Šiški, ki se bo vršila na te« lovadišču Ljubljanskega Sokola dne 28. ju« nija, prav gotovo privlačna sila vseh sokol« sko mislečih Ljubljančanov, kakor tudi obiskovalcev velesejma. Na sporedu so iz« brane telovadne in zabavne točke. Nasto« pijo vsa ljubljanska in deloma tudi okoli« ška sokolska društva. Tudi mladina bo pri« šla na svoj račun, ker je pripravljeno iz« borno plesišče. Na razpolago bodo naj« boljša vina in jedila, tako da ne bo vzroka pritožb s strani obiskovalcev. Zato naj bo splošna parola vseh: «Na Vidovdan vsi na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivo« liju!» Zbirališče telovadcev ob 4. popoldne pred Narodnim domom. Zdravo! Odbor.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški opozarja vso javnost, da so razstav« ljeni glavni efektni dobitki loterije, ki se imajo izžrebati nepreklicno dne 1. novem« bra 1926. ua ljubljanskem velesejmu pa« viljon H, koj a št. 534, 535, 536. Segajte po srečkah, ki se raaprodajajo po vseh važ« nejših križiščih cest v Ljubljani. 942
Jugoslovenski Sokolski Savez priredi v torek 29. junija 1926. ob pol 4. popoldne na letnem telovadišču Ljubljanskega Soko* la (poleg velesejma) javno telovadbo iz« branih telovadcev ljubljanskih društev s sledečim sporedom: 1. Hkratne vaje in skupine na štirih bradljah. 2. Dr. V. Mur« nik: »Turška koračnica«, telovadni ples na Beethovnovo skladbo iz «Atenskih razva« lin». 3. Vaje na drogu. Izvajajo telovadci lyonske vrste. 4. Vaje na krogih. Izvajajo «U boj», telovadni ples na Zajčevo sklad« bo. Pri telovadbi sodeluje vojaška godba pod vodstvom g. dr. Čerina. a d Trbovlje
»Sokol na Jadranu« glasilo sokoiskih žup v Splitu in Šibeniku prinaša v svoji 3. številki ognjevit protest dalmatinskih naših bratov proti nettunskim konvencijam.
»Ruski Sokol« v Pragi je praznoval te dneve svojo petletnico z javno telovadbo in akadimjo. Ruski Sokol je udruženje ruskih emigrantov Sokolov v Pragi ter vodilno društvo Ruskega sokolskega saveza za gra-nicami sovjetske Rusije. Starostuje mu br. dr. Dimitrij Nikolajevič Vergun, odlični sodelavci pa so br. Todt, Jefanov, Klich, Kostučenko in drugi. Savez je član udruženja »Slovansko Sokolstvo?:.
Citroen aiitomsliili
10/22 HP 4—5 sedežni v posebno fini luksuzni izdelavi. Vsled ugodnega kursa franka po nizki ceni takoj dobavljivi iz skladišča pri
Jugo-Auto
d. z o- z.
LIUBUANA, Dunajska cesta št. 36. Telefon int. štev. 236. 4985
Navodila za fotografe amaterje izšla
Cena Din 16--	157
Drogerija A. Kane sinova, Židovska ul
I Potovanja po Švici.
Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri flmtlichcs Schiveizer Verlcehrs-buraau. Wien I., Schwarzen-bergplatz 18.	172a
lV-iVw.fr ftf ^f
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
Zasebni papirji brez zanimanja. — Vojna škoda čvrsta. — Va derisnem tržišču mirno.
Zagreb, 26. junija.
Zasebne vrednote so bile mirne brez posebnih nakupov. Državne vrednote, ki so bile v začetku tedna mirne, so se v četrtek pod vplivom beograjske čvrstoče okrepile. Vojna škoda je precej porasla. Povpraševanje po njej se je tako povečalo, da je včeraj znašal promet v njej okrog 5 milijonov nominale. Verjetno je, da bo tečaj Vojne škode dalje čvrst. Investicijsko in agrarne se niso mnogo trgovale.
Na deviznem tržišču je bilo ta teden precej mirno. Dinar se je v Curihu gibal okrog 9.1325. V Zagrebu so se devize večinoma ravnale po tem tečaju. Narodna ban ka je morala ta teden precej intervenirati. Dnevni promet je znašal okrog 7 do 8 milijonov dinarjev. Na mednarodnem tržišču sta tudi ta teden najbolj valovala francoski frank in italijanska lira. Lira je koncem tedna bila malo čvrstejša.
V današnjem svobodnem prometu je bila v devizah tendenca nespremenjena. Promet minimalen. Mednarodno je malo popustil Pariz. Za posamezne devize so v Zagrebu zabeležene naslednje taksacije: Dunaj 800.5 denar, Berlin 1349 denar, Italija 205.5, London 275.65, Pariz 165, Praga 167.8 denar, Švica 1096 blago. Tendenca za Vojno škodo dalje čvrst«. Promptna se je trgovala po 311.
Ljubljanski trg
Položaj na ljubljanskem trgu ni ta tedgn zabeležil posebnih sprememb. Cene so bile naslednje:
Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 22—25, slanina trebušna 20, salo 22, 9lanina mešana 21, mast
25,	šunka 35, boStranje meso 13—14, koz-ličevina 20, konjsko meso 6—8, hrenovke 35, tlačenke 30, sveže kramiske 80—40, pol-prekajene kranjske 32 —35, suhe kranjske 67 Din za 1 kg. Perutnina: piščanci 12—22, kokoši 25—35, petelini 30—40, race 20—25, Din za komad. Ribe: karpi 25—30, šžuke
26,	postrvi 55—60, klini 15 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din »er, sirovo maslo 40—45, čajno maslo 50—55, kuhano 45, bohinjski sir 38 Din kg. Jajea: 1.75—2 Din par. Sadje: luksusne hruške 8—12, orehi 10—12, htščeni 30—32, črešnje 4—10, suhe češplje 10—11, breskve 20, marelice 10—16 Din kg, jaffode 5, borovnice 2 Din liter Špecerijsko hi kolo nihalna blago: kava 48—66, pražena 56—100, sladkor 13.50—15.50, riž 8—1?, testenine 10—12, pralni Jug 3.75, čaj 76 Din ka- Mlpvski proizvodi: moka i0< 655, »1« 175, kaša 6—7, ješprenj 6—8, ješprenjček 10—18, teršHSna moka 3^0—4, tnrsSi&u zdrob 4—5, pSenifcni zdrob 7, ajdov? moka 8—9, ržeoa moka 5 Din za kg. Žito ia stroSniee: pSenioa 370 do 385, rž 850—280, ječmen 980—280, oves 225—300, proso 375—300, nova srašena turščica 195—205, ajda 280.S0O, fižol 350, grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. Kurjava! premog trboveljski 43J0 Din za 100 kg, trda drva 150, mehka 75 Din kubični meter. Krma: seno, sladko 75—80, polsladko 60, kislo 50. slama 50 Din za 100 kg._ Zelenjava in sočiTje: glavnafa solata 5—6, štrucnata solata 5, a j seri ca 5—6, kislo zelje 2.50—3, ohrovt 6—8, karfijola 18—20, &parglji 20.25. kolerabe 3, kolerabe pod-zemljice 1—1.50, špinača 7.50, paradižniki 14, kumare 13—14, grali v stročju 3.50—5, fižol v stročju 10—14, čebula 5, česen 10, krompif 1.50—1.75, krompir novi 4, kisla repa 2__2.50 Din kg.
Mariboiski trg
Na včerajšnjem trgu je bilo posebno mnogo zelenjave. Cene breskvam so od zadnjega tržnega dneva padle za 10 Din pri kg. Slaninarji so pripeljali 23 voz s 45 zaklanimi svinjami, ki so se prodajale v celih komadih po 15—17 Din za kg, na drobno pa po 10.50—27 Din za kg. Krompirja je bilo 10 voz po 0.75—1 Din kg.
Ostale cene: perotnina: kokoši 30 do 45, piščanci 10—27.50, race 20—30, gosi 50 do 67 Din komad. Zelenjava in so-čivje: čebula 3—5, fižol v stročju 8—10, grah v stročju 8—10, novi krompir 1.50—2, kumarice 3—5, karfijola 2—6, česen 10 do 18 Din kg, gtavnata solata 0.10—1 Din glava. Sadje: borovnice 2.50—3, hruške 12, breskve 20, marelice 20, češnje 4—8 Din kilogram (2—3 Din liter). Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12—16 Din liter, sirovo maslo 36—40, čajno 50—65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1.25 Din komad.
Dalje so pripeljali kmetje 3 voze sena in 2 voza škopov. Cene: seno 75—80 Din za 100 kg, škopi 2 Din komad.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 320. Moka: «0» kombinirana, 1 vagon 530; baška «5», Sisek, 5 vagonov 425; baška <6», 2 vagona 320; slavonska «8», 1 vagon 132.50. Otrobi: baški, v novih jutistih vrečah, 1 vagon 130. Tendenca mirna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.). Iz Amerike ni bilo javljenih posebnih sprememb v tečajih. Na dunajskem tr žišču majhna kupčija. Jugoslovensko blago najde zaradi visokih cen malo odjemalcev. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—48; rž: 26—27.75; turščica: 24—25; oves: domači 31.50 do 32.50.
— Oddaja tobačne zaloge s podzalogo v Kostanjevici. Uprava državnih monopolov je odredila ponovno licitacijo, s katero se bo dala v zakup gori omenjena prodaja tobaka za dobo do 31. decembra 1927. Licitacija se bo vršila 6. julija 1926 ob 11. dopoldne pri upravi monopolov v Beogradu. Poifrobne informacije dobe interesenti pri srezki upravi finančne kontrole v Krškem.
= Veliki živinski in kramarski sejem v Št. Janžu na Dolenjskem se bo vršil v pondeljek 28. t. m. Ker je bil zadnji sejem prav dobro obiskan in je bila živahna kupčija z živino in drugim blagom, je pričakovati tudi sedaj, da bo priSo mnogo kupcev in prodajalcev na sejem. Pripominja Be, da si je šentjanško županstvo nabavilo novo mostno tehtnico, ki jo je izdelala in postavila tvrdka Ran iz Sevnice.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe ta dobavo 3 železnih oken za postajno blagajno; do 2. julija pa za dobavo 1000 kg bar-
vaste čistilne volne. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 2000 kg karbida ter 2000 kg bencina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 16. julija pri Glavnem sanitetnem slagaliltu v Zemunu glede dobave 2000 m platna za nosilnice, šir. 140 cm; 21. julija pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 224.500 kg ovsa za garnizije v Banjaluki, Sisku, Petrinji, Bi-haiu, Otodacu in Gospiču. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Trgovinski promet Slovenije z inozemstvom je v zadnjem času precejšen. Največ se izvaža les, in sicer večinoma v Italijo, kamor gredo med drugim rezan mehki les, oblikovci, rezana hrastovina, bukovi železniški pragi, drva za kurjavo in precejšnje količine oglja. Jajca pa se letos izvažajo iz Slovenije v znatno manjši meri kakor lani. Deloma je temu kriv manjši konzum v Švici in tudi Angliji, deloma pa močna konkurenca romunskega in bolgarskega blaga. V prvi polovici t. m. je bil močan izvoz naše živine preko Rakeka v Italijo, sedaj pa so živinski transporti skoro popolnoma prenehali. V Italijo se iz Slovenije in preko Slovenije v oble izvaža zelo mnogo raznega blaga, tako med drugim kostna moka, mast od kosti, prstene barve iz Hrastnika, lončena posoda iz Kamnika, žito iz Vojvodine (v začetku t. m.), vevški papir preko Trsta dalje, svileni kokoni iz Srbije in drugo. Dalje je zabeležil naš izvoz: partijo izdelanih stolov iz Maribora za Egipt, zobotrebce za Dunaj, železne verige iz Lesc za Rumunijo in pokrajine ob Sredozemskem morju. Uvažajo se sedaj v Slovenijo poleg obiiajnih potrebščin zlasti modra galica, sirovo in kovano železo, stroji, lanena preja. Kolikor se da presoditi, izvoz iz Slovenije po količini vsaj za 100 % presega uvoz.
Borze
CURIH. Beograd 9.1325, Berlin 122.975 New York 516.50, London 25.135, Pariz 14.90, Milan 18.775, Praga 15.30. Budimpešta 0.007235, Bukarešta 2.31». Sofija 3.7125, Dunaj 78.025.
TRST. Devize: Beograd 48.50—41). Dunaj 390—395, Praga 81.50—82, Pariz 79.50 do 80.25, London 183.80—138.25. N'ew York 27.40—27.70, Curih 530—536. Budimpešta 0.0385—0.0392, Bukarešta 11.25—12.25; valute: dinarji 48.25—48.75, dolarji 27.35 do 2750, 20 zlatih frankov 104.50—105.50, zlata lira 530.16.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 275
Zvezdarnica v Neuchatelu (Svicaiska) 84 prvih nagrad.	4196 a
Meduarodn- tekmovanje A L. Breguet 1823 — 1923 2 prvi nagradi.
Movado
Zvezdarnica v Kewu (Angleška) For Supetior Merit .Especiaiiy Good* Vodeča znamka ur v zlatu in platini. aDaDDannonnnnnnnnnnnnGDonnnD
Izjava
Ker se širijo od gotovih nestrokovnja« kov popolnoma neosnovane trditve, da sem kot zapriseženi cenilec v pravni stvari pri sodišču v Novem mestu vrednost vidrovc kože, nepravilno t. j. premalo cenil, prosim gg. B. G. in K., da se ob poslovnih urah zglasijo v mojem lokalu, kjer dobe od mo. jih uslužbencev, kakor tudi iz mojega do« pisja z tu« in inozemskimi tvrdkami, ki tr« gujejo s koiuhovino natančne podatke o cenah vsakovrstnih kož divjačine. IVAN ŠMALC
trgovina klobukov, čevljev export in i m« port kožuhovine.	947
ZASTONJ
v Ljubljano in domov
se pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti 23 (dvorišče), ker so cene toliko nižje.
ZHST0I1I flDto-oožnia od Sejma o detajlno prodajo
vsem, ki kupijo čevlje v naši detajlni prodaji,
Razen tega pa še NAGRADE v vrednosti do 10.000 dinarjev, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis!
s Cene izredno nizke! =
Od 20 do 100 dinarjev sandale vsake velikosti. Čevlji najmodernejših modelov — razen tega najcenejši. Ženske spange Standard od 120 Din naprej. flloški boks Seolji od 160 Din naprej.
Poglejte najprvo cene pri konkurenci in potem pridite k nam. — Odprto od 6. zjutraj do 9. zvečer.
5030a
kopeli, stanovanja stane za čas do glavne sezone 65 nfonnacije daje najkulantneje
117 a
Pomladanska sezona otvoriena. — Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. — Moderne uredbe svetovnega kopališča. — Zelo nizke cene. — Popolni penzion vkjučivši dobro oskrbo a la carte, uporabo kamenih zdraviliščnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in zdravilščno takso 75 Din za osebo na dan. Vse točnejše
Uprava kopališča Llptk.
j Meteorološki ;avoa
Vremensko poročilo
LiuBliam. 26 iunija 192h
Višin,) barometia ..US.fc ni
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana (dvorec)
Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga . .
.f
Sarom.
Temper.
7. 1	762 1	126
8.	762-3	12-5
14.	763 0	163
21.	761-7	15-8
8.	/62 9	120
8.	7620	15-0
8.	7588	19-0
8.	758 6	18-0
7.	758-2	240
7.	000'0	oo-o
7	765-6	10-0
Rai. vlaga
' °/o
Smei vetra in brzina v m
ODlac-nos
0—10
68 68 60 66 88 92 90 84 48 OO
N 3
NNE 15 mirno ENE 0.5 NW 7 SSE 5 N 15 i mirno I N 3 '0
! NW 15
10 10 10 10 10 10 10 10 10 00 10
Vrsta padavine
Jt opazovan l :
nun ro ' ute
50.4
21.0 9.0
dež
7.0
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 4.2 mm.
Solnce vzhaja ob 4-13 zahaja ob 19-51.
Pričetkom tedna se je po dolgem času vendarle razvil nad velikim delom Evrope visok zračni tlak. Maksimum zračnega pritiska se je približal našim krajem v smeri od jugozapada, preko Španije in Francije, in takoj se je vreme v območju visokega tlaka izdatno izboljšalo. Tudi mi smo biLi v prvi polovici tedna deležni tega izboljšanja.
Toda še pred sredino tedna se je vremenski položaj znova poslabšaL Zračni tlak je na hitro zopet padel in znova so se razvile nad večino Evrope denresiie. z neznat-nejšimi središči v posameznih predelih Evrope, bodisi na severu kot na jugu. Situacija kot nalašč za nevihte in nalive s toč* in drugimi dobrotami, o katerih govore dan na dan poročila iz vseh krajev. Visoki zračni tlak se je umaknil nazaj proti za padu, tam pa se je še povečal in silno razširil, tako da obsega domala ves severni del Atlantskega oceana. Tam ie vreme mirno
luna vzhaja ob 22-;4, zahaja ob 0809.
in solnčno. Onstran oceana, nad Ameriko, pa je približno tako kot pri nas: nizek zračni tlak z nevihtami in slabim vremenom.
Nad vso zapadno Evropo pihajo mrzli severni vetrovi, ki dovajajo hlad daleč na jug. Zadnje dni se je hlad povsod še močno po-jačil.
Ob zaključku tedna se je barometer pričel nekoliko izdatneje dvigati. Podoba je, kakor da se visok zračni tlak vendarle premika zopet proti nam z Atlantskega oceaua. Ako bi se to nadaljevalo, bi z njim vred dospelo do nas tudi lepo vreme, kakor so ga bili deležni med tednom nad morjem.
Dunajska vremenska napoved za uedeljo: V južnih Alpah pretežno jasno, toplo.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Močni in zmerni vetrovi od vzhodno - severovzhodne strani. Nebo pretežno jasno. Tem perai>u-a od 17—23 stopinj. Morje vznemirjeno
Fr. Ž.
Moj namen je bil blag. Hotel eem abecednik, ki je podlaga vsej državljanski modrosti, prilagoditi razmeram, kakršne so dejanski bile v i-etem letu vojne, pa sem sestavil novega, rokazal sem ga založništvu .Založništvo mi je šepetaje izrazilo bojazen, da oblasti tega mojega abecednika ne bodo odobrile, in se me je pov?m ogibalo na cfsti. Zato mi je obležal v miznici in ga skoraj sam vefi ne razumem. — Naj bo sedaj objavljen za spomin!
MALI ABECEDNIK
za veliko deco
// TZ TZ t>/ t/t

MA_ UZBJZ
uA
-JMTTI7
uš u-je-da, ju-nak, u-bij uš! uš je ur-na, ra-da u-i-de, u-ra je na-vi-ta u-ra gre, zla-ta u-ra gre ra-da v tuj žep.
o-sel ri-ga, ob-last je od bo-ga, spo-štuj ob-last, ko-ru-za je draž-ja ka-kor pše-nič-na moka, o-če, od-pu-sti jim, ne ve-do, kaj de-la-jo.
t)
m/mi/m
mmiritmirA
ba-ra-ka be-da, bo-le-zen, be-gu-nec se bo-ji ba-ra-ke, ba-ron i-ma ob-last, ba-ron bla-gru-je ba-ra-ko, ba-ron ne bi-va v ba-ra-ki, ba-ron bi-va v bo-ga-ti pa-la-či.
zjzszfaz.
de-te, de-ca na-ša na-da, de-ca stra-da, da-ma je de-be-la in do-bro-delna, da-ma da-je de-ci dobrih sve-tov, drvža-va si pri-za-de-va za de-co z na-red-ba-mi, na-re-deb je do-sti in so dol-ge, re-dil-ne ni-so, kdor u-mre, ne stra-da.
ThmriMM
rmn/J/M
ne-ža ža-ga, ma-žar stra-ži, ma-žar bo-ža ne-žo, ne-ža le-ži bolna, de-te ve-ka, ne-ža toži ma-ža-ra, ma-žar pri-se-že, ma-žar se iz-ma-že.
top tres-ka, tro-ben-ta po-je ta-ta-ta, ta-ljan-ska če-ta je po-bi-ta, na stre-hah so za-sta-ve, mast je po pet-in-šest-de-set.
rvAjji/ iižuzmz
Tzmdzuz T2D.
jzMžmME
če-to-vod-ja či-sla Nhra-bro četo, če-ta čis-la čik, čik je dra-go-ce-no ze-li-šče, vo-jak i-ma če-la-do, čik cve-te v cest-nem bla-tu, star vo-jak po ce-sti gre, čik po-be-re, do-ber je.
kon-fin je iz ka-me-na, be-se-da ni konj, konj ska-če, kra-va muka, ko-mi-sar kon-fi-ni-ra, konj in kra-va sta ko-rist-na.
/mM.. mvMi an/j/A
mač-ka mi-jav-ka, mač-ka i-šče mi-ši, mi-ši ni, mož je sne-del miš, mač-ke ni, mož je sne-del mač-ko, mo-ža ni, meč je sne-del mo-ža, mir bo sne-del meč.
juzm
po-sta-va, pa-ra-graf pa-zi, past! po-sta-va i-ma pet-sto-pet-in-pet - de-set-ti-sož-pet -sto-pet-in-pet-de-set pa-ra-gra-fov in pol, po-ko-ri se pa-ra-gra-fom, kdor pre-sto-pi pa-ra-graf, ga za-pro, če ga pri-me-jo, po-sta-va je paj-če-vi-na, ve-li-ke mu-he jo pre-dro, majh-ne se va-njo u-je-mo.
TOMih	
gi	
tit/mh	
wi¥jrJh	
vrv, vrat, vi-diš ve-ša-la, ve-ša-la so vzgoj-ni za-vod, vzgo-ja je po-treb-na, vel-mož-je vztrajno po-stav-lja-jo vzga-jal-ne za-vo-de.
g G
'tjivnmih fjmntlu/mi
Gorazd in Grozdana gresta v gozd. Grozdana pravi: «Glej, Gorazd, pre> lepe gobe! Gospodinja jih nama opra* ži, gostila se bova ž njimi.* Gorazd odgovori: «Gobe te so sumljive. Gorje, če so strupene!*> Grozdana pravi: «Gro» ba nama ne želim. Saj nisva snedena. Gob ne bova jedla. Gospodi jih pre dam.x> Grozdana je gobe prodala in si kupila svileno ruto.
Ne bodite snedeni1
i J
Jesen je. Janko in Jelica gresta na vrt. Janko spleza na jablano. Jablana je polna rdečih jabolk. Janko jih trga in meče Jelici v jerbas. Jelica zakriči: «Janko, beživa, gospodar greh Janko in Jelica zbežita z jerbasom in z ja* bolki — Jabolka so zdrava jed, kdor jih ima. Jedo jih surova in kuhana, če jih imajo. Jako ugajajo onemu, kateri jih ima.
k K
cliLtit/ir, cJI/m/rijtA
Priredit/ DAVORIN-GRIŽA 1918
^ pdjzrri bzhjb ' iK%ruzga blcugra L>/& pra^ioz Ln tirurLoz pridržana
Mleko nam daje krava. Mlekarica ima deklo Marijo. Marija molze krave. Mlekarica molze meščane. Kravi je ime Muflja. Muflja daje mleko po ma' ksimalnih cenah. Mujlja je krava. Mle> karica ni krava in ne daje mleka po maksimalnih ~enah. Marveč zahteva povrhu še mila in marmelade zase. to-baka za moža Miho, hlače za sina Mar* lina in še za pot in še darila in še in se.
Kletev je greh. Lah grdo kolne. Lah kolne laški. Kranjec kolne slovenski, pa tudi laški in mažarski. Kranjec je bistre glave. Jaz sem Kranjec.

1L
T/TUJ7,
VŽti/nAi/
Ljubljana je veliko mesto. Leži ob Ljubljanici. Ljubljanica je vodena. Okoli Ljubljane leži mnogo prijaznih gostil en. Ljubljančanje ljubijo lepo okolico. Liter vina stane deset kron. Lani je bilo vino ceneje. Letos je draži je, zato bodo zvišali podpore. Lina le« ži v luži. Leopoldina; pij vodo, če ni* maš vina!
/m/cM/
mM

1JT7?
17'
VLfjrjHitrA
1
jpz

pp

Peter je priden poslanec. Mirno sedi v zbornici. Pazljivo gleda na gospoda ministra. Postrežno se pokori njegovim željam. Vljudno ga pozdravlja. Petra ljubijo vsi. Podelijo mu plemstvo.
Poslanci, posnemajte Petra!
UL. IUZ
vVuU
mM^/k
Mm M
Urh je priden učenec. Fs/ součenci ga ljubijo. Vsled svoje pridnosti po* stane kmalu učitelj. Učitelji so visoki gospodje. Učitelji nosijo na glavi klo> buke. Vsi otroci jih pozdravljajo. Učitelji imajo velike plače, prve tri dni meseca niso lačni.
Učenec, uči se marljivo, da postaneš učitelj!
-tSSr

T
Bog.
*
I
#

Bog je vsegamogočen. Bog je neskončno moder in pravičen K Bogu molijo vse vojne stranke za prospeh svoje pravične stvari in za dosego svojih upravičenih vojnih ciljev.
Kdor ne pospešuje vojnih ciljev, je nevaren državi. Takega konfinirajo ali internirajo ali ga celo obsodijo.
Ljubi Bog, pospešuj naše vojne cilje in ne daj, da Te zadenejo kakršnekoli neprilike, če ne bi pospeševal.
Človek.
Človek ima dve očesi, nekateri ima le eno oko, nekateri nima nobenega očesa. Človek ima dve roki ali ima le eno roko, aH pa nima nobene. Človek ima dve nogi ali le eno ali nobene. Nekateri ljudje so brez glave. Za take mislijo drugi.
C ovek ima oči, da ne vidi, ušesa, da ne sliši, jezik, da molči. Kdor ne molči. sedi. Človek ima sedalo, da sedi.
Človeka je ustvaril Bog.
Prsti.
Ta pravi: „Pijmo 1"
Ta pravi: „ Jejmo I"
Ta pravi: „Kje bomo vzeli?"
Ta pravi: »Sipe pobijmo, vrata ulo-
mimo, police izpraznimo!"
Ta pravi: „Pa pride bavbav s svetlim
rogom na glavi, s svetlim repom ob
strani, vse bo pobral."
Vsi razen zadnjega: „Špec,špec,špec!"
V
Pred jedjo.
O
O Bog, vse <0 si dal nam Ti, Kar zdaj na mizi iu stoji t Pet dek krompirja, tri mesa In suha še korenčka dva. O Bog, če hotel več bi dat', Obrt bi vzel Ti magistrat.
Po jedi.
O Bog, kar Tvoja roka dala, Za to pobožna gre Ti hvala! Obilno vsega ni bilo, Tem bolj bilo je pa slabo.
Kruh.
Krnta }e naSe giaono živilo. Kruh se peče iz mekln, tesa, slame, iz kr letih storžeo, suhih hroSk, gooeje krui, iz krede, boba In peska. »Kamen do kamena pogača.' Včasi ie o kruhu tndi koruza. Kruh se dobioa na karte. Tečen krnb le zdrao. Volni dobfč-karii {edo tečen krnb, toda brez kart.
Daj nam Bog naS vsakdanji kruh In b kruhu ielezne želodce!
Milo.
Družina.
Oče je bil vojak in je odlikovan z lesenim križcem na zeleni ruši. Mati je umrla za aprovizacijo. Brat je zaprt. Sestra služi v vojaški delavnici, ima svileno spodnje krilo in bolezen. Jaz ji nosim drobna pisemca. Vsi se žrtvujemo za domovino.
Domovina, mili kraj!
Umivamo se z milom. Prej se Je milo Izdelovalo iz loja. Zdaj ga izdeluiejo iz ilovice in peska. Tako milo |e zelo koristno za izdelovalca. Nekateri izdeluiejo milo iz mrliiev. Milo iz tolstega mesarja je boliSe nego milo iz suhe učiteljice. Milu pravijo po domače žajfa. Ves svet je zdaj milo ali žajfa.
Oporoka.
Janka so pozvali v vojake. Nje« gova sestra Milica je bila gospodič« na. Ob slovesu je točila grenke sol« ze. Brat ji reče: »Ljuba sestra, ne toči grenkih solza! Bog bode dal,
da se spet vidiva zdrava in vesela.» Sestra je odgovorila: «Ljubi brat, jaz točim grenke solze, ker nimam mila finega, dehtečega, da si ž njim umivam nežno Iice.»
Lepo sta se poslovila.
Bitka je bila vroča. Janko je bil zadet v glavo. Na smrtni postelji jc napisal oporoko: «Svojo neumr« jočo dušo volim Bogu. Svoje mrtvo telo pa volim ljubi sestri Milici, da ga prekuha v milo.»
Potem je umrl.
Zdaj je bila Mihca preskrbljena z milom finim, dehtečim, da si je ž njim umivala nežno lice.
Vrt
Za hišo je vrt Sredi vrta stoji ulnjak. Čebele pridno polnijo panje z medom. Njih obrat je pod vojaško zaščito. Okoli vrta je plot. Ob plotu raste troje kopriv. Spoštuj koprivo in jo neguj! Kopriva je uradna rastlina in v prid državi zaplenjena. Jeseni pride pet hrabrih mož z dvovprežnim vozom. Eden neumorno žanje troje kopriv, eden klati jabolka, eden klati hruške, eden klati češ-plje. Eden je četovodja in jih nadzoruje. Iz kopriv, pravijo, delajo obleke.
Domača žival.
1.	Kužek zvesti havhavhav Nam zaitže ravno prav, Ker ni drugega iresa, Kužek svojega nam da.
2.	Hišna muca mjav mjav mjav, Naš želodec ie še zdrav,
In kriti, jedi zahteva, Muc*, imiliš je mi, reva!
3.	Ino vrabci ino vrane liio miši in podgane,
Vse gre rotno v naš trtbuš. Žal, predrobna da je uš!
Jia kmetih.
fla kmetih je vse leto dovolj dela. Spomladi popisuje marljiva komisija obdelana polja. Njena poročila so jako ngodna. Poleti opazuje komisija V pota svojega lica mlatiče, ko mlatijo. Potem poroča. Njena poročila so jako ugodna. Jeseni popisuje komisija zaloge pridelkov. Komisija ima dijete ali dnevščine. Njene dijete ali dnev-ščine so jako ugodne. Popisi zalog niso ugodni. Kmet bi bil rajši komisija nego kmet.
V cerkvi.
Včeraj je bila nedelja. Zvonovi v cerkvenem stolpu bi bili svečano vabili ljudi v cerkev, toda ni zvonov. Kakšna krasota v cerkvi! Vsi lestenci bi bili v lučicah, toda ni lestencev in ni lučic. Zabučale bi bile orgle, toda ni orgel, in zapeli bi bili pevci na koru, toda ni pevcev. V cerkvi je skladišče.
Anatole France:
Črni kruhki
(Iz zbirke zgodovinskih novel: »Vodnjak svete Klare«.)
V tistih časih je bil Nikolaj Nerli bankir v žlahtnem mestu ilorentinskem. Ko je bila zgodnja jutranja ura, je že sedel za svojim pisalnikom in pozno zvečer je sedel še vedno tam. Ves dan je pisal številke na svoje ploščice. Posojal je denar cesarju in papežu. In da ga ni po-sojeval tudi hudiču, je bil vzrok ta, ker se ie bal. da ga opehari on, ki ga imenujejo Hudobo in ki ie prepoln zvijač. Nikolaj Nerli je bil drzen in nezaupljiv. Pridobil si je bil silno bogastvo in odri mnogo ljudi. Zato so ga častili v mestu Florenci. Stanoval je v dvorcu, kamor je od Boga ustvarjena svetloba prodirala samo skozi ozka okenca. Bila pa je to zgolj previdnost, kajti dom bogatinov mora biti kakor trdnjava in vsi. ki so lastniki velikega premoženja, store pametno. če branijo s silo, kar so si z zvijačo pridobili.
Dvorec Nikolaja Nerlua. je bil torej opremlien z omrežji in verigami. Zno-tiaj so stene poslikali vešči slikarski moistri. ki so na njih upodobili kreposti v podobi žensk, potem očake, preroke in izraelske kralje. Stenske preproge, razpete po sobanah, so razkazovale ocem zgodbe Aleksandra in Tristana, taksne, kakor jih pripovedujejo romani. Bogastvo Nikolaja Nerlija se je po mestu javno razkazovalo v njegovih pobožnih usta-
Iz cerkve grede sva z očetom še mnogo govorila o ljubem Bogu in o hiši božji.
V	mestu.
V	mestu je mnogo ulic z visokimi hišami. Hiše imajo okna iz stekla, zakrpana s papirjem. V mestu je mnogo menjalnic in nekoliko proda-jalen. V menialnicah zamenjavajo sladkor, tobik petrolej in svilene rute za moko, mast, krompir in maslo. V prodajalnah pa prodajajo zrak in dolgčas, drugega nimajo. V mestu je mnogo procesij. Toda procesije ne gredo, marveč stoje. Moške procesije stoje pri opaltah, ženske procesije stoje pri mesnicah, otroške pri mlekarnah. Po mestu se goje mnogoštevilne obrti. Po cestah se na debelo izdelujeta prah in blato. Nekatere obrti so nečiste. Po ulicah švigajo kočije in ženske. Po zraku brnš letala in delč listke in bombe. Zelo živahno je v mestu.
Obrti v vojni.
V vojni mora vsak znati vse, kar ukaže gosp š poveljnik. profesor je sluga in sniž; častniku crevlje. Državni pravdnik si most. praporščak je cenzor, fisatdi nakupuje živino. Odvetnik prenaša ponočno posodo, ^dmiral sodi pravde. Sodnik preiskuje crevlje. Crevljar popravlja vozove. Kolar izdeluje klobas:. Gospodične rode deco. Gospe so gospodične. Korporal je $og. Bog j c vojno zmožni uslužbenec. Vrag je državni tajnik.
Najdeni denar.
Jakec in Tonček gresta iz šole. Jakec zagleda na tleh svetlo okroglo stvar in jo pobere: „Kaj ie to?"
Tonček pravi: »Glej, cesarjeva podoba! Kolajna je, izgubil jo je hraber junak."
Jakec odgovori: „ Kolajna ni, nima ušesca.a
Doma jo pokažeta očetu. Oče jo suče med prsti in se močno čudi. Potem teče: „Srebrn dvokronski tolar je. Tak je bil fjega dni denar. Svoj čas so kovait denar iz zlata, iz srebra, iz nikla, iz bakra. Zdaj ga kujejo iz papirja in iz rej ne ali starega železa. Nekateri ljudje menijo, da je bil stari denar več vreden nego novi."
Popoldne ni bilo šole. Mati je praznično oblekla oba dečka in očeta in vsi trije so nesli tolar na policijo.
Stražnik se je takisto čuail in je rekel: „Tako je prav! Najdene stvari je treba vrniti. Okličemo tolar po listih, izgubite tj se zglasi in ga dobi."
Zglasila se je uboga vdova, ki je bila izgubila tolar iz krilnega roba, kjer ga je imela všitega za najhujšo silo. Vrnili so ji ga, toda se je bil medtem izpiemenil v papir.
liar najdeš, vrni!
novah. Izven mestnega obzidja je dal zgraditi bolnico, čije klesano in slikano nakitje na pročelju je predstavljalo najbolj častivredna dejanja njegovega življenja; v zahvalo za silne denarje, ki jih je dal za dovršitev cerkve svete Marije Nove, je bila v cerkvenem koru obešena njegova lastna podoba. Tam ga je vsak lahko videl klečečega, s sklenjenimi rokami, pri nogah presvete Device. In lahko ga je bilo spoznati po njegovi rdeči suknenj čepici, po podloženi vrhnji suknji, po obrazu, zalitem z žol-to mastjo, in po njegovih malih živih očeh. Njegova vrla žena, mona Bisman-tova. poštenega in žalostnega obraza in taka. da ne bi nihče pomislil, da je sploh mogla kdaj v kom zbujati poželjenje, je bila na drugi strani Device, vsa ponižna in zatopljena v molitev. Ta-mOž ie bil eden izmed prvih državljanov ljudo-vlade. ker ni nikdar zabavljal nad zakoni in ker se ni brigal za reveže in vse tiste, ki jih mogočniki dneva obsojajo na globo in v prognanstvo, ni nič moglo zmanjšati v mnenju oblastnikov ugleda, ki si ga ie pri njih pridobil s svojim silnim bogastvom.
Ko se je nekega zimskega večera kes-neje kakor običajno, vračal v svoj dvorec. ga je na pragu vežnih vrat obkolila gruča napol nagih pros.iakov, ki so iztezali roke.
Zavrnil jih je s trdimi besedami. Toda od lakote so bili vsi divji in predrzni kakor volkovi. Sklenili so okrog njega krog in z jokajočim in liripavim glasom so ga prosili kruha. Že se je sklonil, da
Kdor malega ne torti, večjejn vreden ni.
Luka in Andrej sta bila lcr." valca. Po storjenem delu sta sedela z r.tr pri kaplji vina. Luki pade dvokronski bankovec pod mizo. Andrej reče: „Poberi ga!" Luka odgovori: „Ni vredno ga pobrati, pod mizo je t ma." Andreju ta odgovor ni godil. V ,e iz svoje listnice bankovec za dvajset kron, ga zgenil in ga prižgal. S prižganim bankovcem je posvetil pod mizo in pobral dvokronski bankovec. »Škoda bi ga bilo!" je rekel.
»Kdor malega ne časti, večjega vreden ni."
Varčna dečka.
Cveto in Damjan sta bila varčna dečka, imela sta vkupen hranilnik, vanj sta metala sleherni vinar, ki ]ima sa ie podaril oče ali stile. Ko sta si nahranila 40 vinarjev, nista potratiia denarja za podobice niti ne za sladoled niti ne za »mačke v žaklju." Kupila sta marveč zavoj uiigaiic. Užlgalice sta prodala hrabremu volaku za eno krono in za par vojaških črevijev. Stric Je bil ravnatelj mosočne banke, pohvalil ie dečka in rekel: „Le tako naprej!" Z njegovo pomočjo sta kupila vagon čokolade. Toda čokolade nista sne-dia, še videla ie nista. Ampak sta io prodala banki. Banka io je prodala svoii stari materi, stara mati spet banki,.banka dečkoma, dečka banki, banka vojaški Intendanci.
Bog Je blagoslovil niuno delo in varčnost in dečka sta obogatela. Ali v svojem bogastvu nista pozabila revežev, rada sta podpirala uboge, toda marljive deklice s svilenimi nogavicami, za slepe vojake pa sta darovala vsak 100 vinarjev ali eno krono,
c73ahača.
<J3lažefc in Božidar sla se ba-hala. Jdlažek je rekel: „<Mene ne potrdijo v vojake, ker na obe očesi škilim, nc desni nogi pa imam šest prstov, enega preveč."
cBožidar je rekel: „JCaj to! Jaz imam desno roko suho, na jeziku bradavico, na vratu krof; mene ne vzemo, pa če bi sovražnik grozil samemu prestolnemu mestu."
Žalosten ju je poslušal JCrabro-slav, bil je zdrav in krepak dečko.
3~oda oče ga je potolažil. ,,'Pusti strahopetca! cPonosen bodi, da bodeš junaško tvegal kri, čim te pokliče očetnjava! cNa Dunaju imam strica, skrbel bo, da prideš v zaledje k poveljstvu v pisarno."
Vestni vojak.
Smok je bil vrl časnikar in hraber vojak- Prekipeval je neu-gnane volje, premagati m streti sovražnika. fjil je ca tudi vesten m ponižen.
bi pobral kamenje in jih napodil, ko zagleda enega svojih služabnikov, prihajajočega s košaro na glavi, polno hlebov črnega kruha, namenjenega hlevskemu, kuhinjskemu in vrtnarskemu osobju.
Pomignil je kuharju, nai stopi bližje in oberoč zajemaje iz košare, je metal hlebce nesrečnikom. Nato je. vrnivši se domov, legel v posteljo in zaspal. V spanju ga ie zadela kap in umrl je tako nanagloma, da je mislil, da se nahaja še v postelji, ko ie v prostoru čisto brez svetlobe zagledal svetega Mihaela, vsega ožarjenega od nekega sijaja, prihajajočega iz njegovega telesa.
Nadangel je, svojo tehtnico v rokah drže. obteževal skodelici. Spoznavši na težji strani dragulje vdov, ki jih je zadrževal v zastavo, množino zlatih drobcev, ki jih je neupravičeno porezal na zlatnikih, in neke cekine, zelo lepe novce, ki jih je imel on edini in ki jih je pridobil z oderuštvom ali sprevaro. je Nikolaj Nerli sprevidel, da sv. Mibnel tehta v tem trenutku njegovo, poslej končano življenje. Postal je pozoren in poln skrbi.
»Gospod sveti Mihael.« je dejal, »če že stavljaš na eno stran ves dobiček, kolikor sem si ga nabral v svojem življenju, izvoli na drugo stran položiti tudi lepe ustanove, s katerimi sem sija ino dokazal svojo pobožnost. Ne pozabi niti stolice svete Marije Nove. za katero sem prispeval dobro tretjino; niti moje bolnice izven mesta, ki sem jo zgradil povsem na svoje stroške.«
»Nikar se ne boj, Nikolaj Nerli,« je
Pred b'iko rele poveljnik-' Aaj-hrabre;š'm svoje čete sem namenu posebno odukevanje. V prvo vrsto ;,h postavimo, da s« prvi spopadejo 5 sovražnikom. s\ed njimi bodi tudi Ji, moj hrabri fymm!"
Vsi so jakhcali: „J(ural" j[rmin $mok pa ie rekel: „0 gospod poveljniki Visoka ie časi, k' mi je namenjena. Joda vest mi ne dopušča, da io sprejmem, kajti je nisem vreden. Jr(o;e mate tete svaka svak, je p. v. m zato sem p. v. tudi jay in ne sodim v prvo vrsto."
Vestnost in ponižnost hrabrega Strmina $moka je zelo ugajala gospodu poveljniku m vsem. kateri so o njej ^vedeti.
Krepostni Ivam
Ivan je bil hraber, pa je bil tudi kreposten. Imel je prelepo navado, da je pri vsaki priliki pobožno vzdihnil. Vsi so ga ljubili.
Nekega dne se z vlakom napoti v staro mesto Trst, da si prebere nevesto. Vse so ga ljubile. Za das rilo jim je namenil 20 kil moke, kajti je vojake služil pri pekih.
Bile so pa takrat stroge postave, da ni smel nikdo prevažati moke. Kogar so zalotili, tega so zadele strahovite kazni. 'Ali Ivan se ni kaj bal, zaupal je v nebo in kovčeg z moko oddal kot potno prtljago.
Zgodi se pa, ko pride v Trst in s kolodvora nese kovčeg, ga ustavi stražnik. «Odprite kovčegh
Ivan se prestraši. Zgubljen sem, si je mislil. Vendar ni pozabil pres lepe svoje navade in je pobožno vzdihnil: «Krucafuks alelujah
Vdan v višjo voljo odpre kovčeg. Glej, pobožni vzdih ga je rešil: nas mesto moke so bili v kovčegu kamni!
Kako vesel je bil Ivani
odgovoril nadangel, »ničesar ne pozabim.«
In s svojimi poveličanimi rokami je dejal v lažjo skledico stolnico svete Marije in bolnico s klesanim in slikanim pročeljem. Toda skodelica se ni povesi-la.
Bankirja se je polastil silen nemir.
»Gospod sveti Mihael,« je povzel, »le še poišči. Na to plat tehtnice nisi še dejal niti mojega lepega škropilnega kamna Dri svetem Janezu, niti prižnice iz cerkve Svetega Andreja, kjer je krst našega gospoda Jezusa Kristusa čisto naravno upodobljen. To delo me je veljalo ogromno vsoto denarja.«
Nadangel je položil škropilnik in pro-povednico povrh bolnice v skodelico, ki se pa ni nagnila. Nikolaj Nerli je pričel čutiti, kako mu mrzel pot zaliva čelo.
»Gospod nadangel,« je vprašal, »pa veš ti zanesljivo, da je tvoja tehtnica točna?«
Sveti Mihael je smehljaje odvrnil, da nikakor ni netočna, čeprav ni izdelana po vzorcu tehtnic, kakršne uporabljajo pariški posojevalci in beneški menjalni-čarji.
»Kaj!« je zavzdihnil Nikolaj Nerli smrtnobled. »ta velika cerkev, ta priž-nica. ta škropilnik. ta bolnica z vsemi njenimi posteljami, vse to ne tehta več, kakor prgišče slame, kakor tičii puh?«
»Sam vidiš Nikolaj,« je rekel nadangel. »In peza tvo.iih krivic je doslej mnogo večja, nego lahno breme tvojih dobrih del.«
»Sel bom torej v pekel« je dejal
Prosil je stražnika, da gre ž njim za pričo na kolodvor. Tam se ja pritožil, da so mu železničarji med vožnjo oplenili kovčeg: notri da je bila dragocena obleka, vredna 600 kron.
Resnično so mu plačali odškod> nine 600 kron.
Ivan je ostal še naprej hraber in kreposten.
Nagrajena zasluga.
Gospoda županu dal« volna oblino potov in pisanfa. Za svoje zasluge je bil odlikovan. Na slavnostni pojedini mu Je sam gospod okrajni predstojnik izročil odlikovanje.
Tudi gospod župnik Je Jako vnet iu delaven in Je bil takisto odlikovan. — Svečane pojedine se ie udeležil gospod okrajni predstojnik osebno, da {e gospodu župniku izročil odlikovanje.
Nadvse sijajno pojedino pa Je priredil gospod gra$ča&, da je bil gospod okrajni predstojnik izredno zadovoljen, in ni dolga trajalo, da je tudi gospod graščah prejel visoko odlikovanje.
p«
L .» I
J Š)
l^CCAVICE
z zn czmko »n ziaom
^mi mkr
tiajbolis <l , najtr p <zžn ejse. zato najcenejše.
Florentinec. In šklepetal je z zobmi od groze.
»Potrpi. Nikolaj Nerli.« je povzel nebeški vagalec, »potrpi malo. nisva še končala. Še tole nama ostane.«
In poveličanj Mihael je prijel črne hlebčke, ki jih je dan poprej bogatin metal siromakom. Položil jih ie v skodelico dobrih del. ki se je naglo spustila navzdol, dočim se je ona druga dvignila in sta obe skodelici ostali v isti višini. Vzvod se nj več nagibal ne na levo. ne na desno in jeziček je kazal, da sta obe teži natačno enaki.
Bankir ni mogel verjeti svojim očem.
Blaženi nadangel mu tedaj pravi: »Vidiš. Nikolaj Nerli. nisi zrel niti za nebesa, niti za pekel. Pojdi! Vrni se v Florenco! Pomnoži tam število teh hlebcev, ki si jih bil dal sam. s svojo lastno roko vbo-gajme, ponoči, ne da bi kdo videl — in odrešen boš. Kajti ni dosti, da se nebesa odpirajo razbojniku, ki se je pokesal. in vlačugi, ki se je izjokala. Božje usmiljenje je neskončno: rešilo bo celo bogatina. Bodi ti le-ta! Množi kruhe, čijih težo vidiš zdaj na tej moji tehtnici! Pojdi!«
Nikolaj Nerli se ie prebudil v svoji postelji Sklenil ie slediti nasvetu nadangela in radodarno množiti kruh siromakov. da bi mogel vstopiti v nebeško kraljestvo.
Tekom treh let. ki jih je še preživel na zemlji, po svoji prvi smrti, je bil usmiljen napram nesrečnikom in velik miloščinar.
I aSEEJSHHHHlilIDIDH^
I	fiainoveiše knjige	|
□	Tiskovne zadruge v Ljubljani:	q
3	Boccaccio: Dekameron. Druga knjiga.	q
—j	Strani 250 in 39 celostranskih slik.	nf
"J	Broš. Din 56—, v celo platno vezana Din 72'—, boljša izdaja v poltran-
3coski vezavi Din 100*—, poštnina Din 3 več.	[f
I—.	(Piva knjiga Dekamerona ima v istih Izdajah enake cene).	r;
Mirko Pretnar: V pristana.	Q
fl	Broš. Din 24-—, v celo platno vezana Din 32-—, poštnina Din 1*50 več.	Q
13	Ivan Lah: Pepohsh.	[I
3	Narodna pravljica v šestih dejanjih. Zbirke .Oder* 14. zvezek.	L^
Broš. Din 18—, poštnina 75 para.	Q
3	H. Sienkiewicz: Potop. I. del	E
71	Zgodovinski roman.	LH
=i	Iz poljščine prevel dr. R. Mole 1926. Strani 598.	II
SJ	Broš. Din 110*—, v pol platno vezana Din 124—, v celo platno Din 134—,	fc=
3	poštnina Din 6 — več-	L.
3	Kmetova M.; Večerna pisma.	E
[■J	Broš. Din 16 —, celo platno Din 24 —. Poštnina Din 1*50 več.
^	Thoma L.: g,otkin rojstni dan.	p
pJ	Broš. Din 12-—, poštnina 75 para več.	pj
g	Br.Nušič: Naia deca. (Oder 15. zv.)	£
j	naročila m\m knjigarna lovne zadrugo v Llijani.	|
Kipar Ivan Napotnik
Najlepša je Šaleška dolina rano v jeseni, ko se med temnozeleno barvo je-lovih gozdov začenjajo pojavljati rumenkaste in rjavkaste lise, ko zore ja-boiKa in hruške, ko se suši hmelj po njivah, ko v višjih legah počrne rožnate ajdove njive.
Cesta, ki drži iz Šoštanja, katerega vedno pokriva lahen dim iz vrste sajastih tovarniških dimnikov, se brž razcepi: na levo vodi pot v Topolšico, desno pelje državna cesta v Črno in Pre-vaije. Po tej krene popotnik, ki hoče v Zavodnje. Aled njivami in travniki, ob gozdu in preko potokov se vije cesta, mimo prijazne krčme, kjer vabi senčnica, ob starem znamenju z dvema okroglima stebričema iz zelenega pe-ščenca in z baročnim svetniškim kipom v njem. Pri Rumeljevi domačiji zaviješ na levo, če hočeš po bližnjici presekati dolg ovinek, ki ga v lokih speljana cesta dela po strmem bregu. Sprva je kolovoz, ki pelje med njivami in po ilovnatih obronkih, mimo samotne kmetije prav v ozko dolinico za strmim Lomom. Kolikokrat sem že hodil po tej zapuščeni in odljudni dragi, kjer le redko srečaš človeka in če ne bi solnce tako prijazno sijalo na vedrem nebu, skoro bi se me nehote polasti! neprijeten občutek osamljenosti in celo strahu. Ves ta hriboviti,- od voda razriti svet. je preprežen z neštetimi dolinicami, bolje rečeno: z ozkimi in pustimi grapami, kjer strmo teko ponižni potočki in gonijo nebroj tnalih, povsem pritlikavskih mlinov. Ob takem kmečkem mlinu se obrne steza na desno in po strmem, suhem koritu, ki ga vsak naliv spremeni v divji hudournik, prispe popotnik na lepo, prostorno senožet, ponekod posejano z ajdo. Sredi planjave, v sedlu pozdravlja spet znamenje z Madono, vso zlato in rdečo in modro. Na obeh vzvi-Šinah stojita Drecei narazen dve kmet-ski selišči, Hrastnikovo in Globačniko-vo. vsako zase sredi svojega posestva. Ta način samotnih. ločenih naselbin je tu povsod opaziti; vasi skoro ni, vsak gospodar si je svoje bivališče postavil sam zase, sredi svoje kmetije, kjer strnjeno leže polja, travniki in gozd. Pravi kralj v svojem malem kraljestvu. So pa ta posestva večinoma precej obsežna, kmetje trdni in dovolj premožni. Odtod ie razumljiv tudi značaj teh ma-lobesednih gorjancev, ki so ponosni, svobodoljubni, sami zase zaprti, krepki in samosvoji ljudje, a vsi pomalem nagnjeni k vražam, k misticizmu ter so nezaupljivi ln lokavi.
S te odprte planjave je čudovit pogled daleč naokoli. Vidiš v daljavi romarsko cerkev na stožčasti Gori Oljki, celo vrsto valovitih, v meglici izginjajo-čih hribov prav tja do hrvaške meje, dn Drave in Mure in že na Koroškem. Goro Urško. Vsenaokoli oo teh hribih Ln doiinicah nepregledne smrekove goščave. Še navzdol po travniku in preko lese, pa smo spet v gostem smrekovju. Tu se prične Zdovčevo posestvo in kamor nese oko. je vse njihovo. To sicer ni posebno daleč, ker iz globeli in d?ev-ja ne vidiš prav mnogo, toda lep košček zemlje je to. Pri zapuščeni apne-nici preskočimo potoček in kmalu smo iz gozda. Še nekaj časa precej strmo navkreber, pa zagledamo na ovinku skozi gosto vejevje obranih črešenj skupino belih poslopij, z živo rdečo opeko kritih. Tam gori. to je dom kiparja Ivana Napotnika.
Sredi sadnega drevja stoji domačija, ki obstoji iz dveh zidanih, prostornih hiš. kjer prebiva številna rodbina, iz hleva in gospodarskih poslopij. Do najbližjega soseda je dobrih deset minut strme poti od tega samotnega naselja »pri Zdovcu«. Poleg hiš stoji ob poti ma.ihna, podzidana, zgorai lesena koča. Pod napuščem skladovnice drevesnih debel razne velikosti: breze, lipove klade. hruševe in češnjeve grede, iavorovi ln hrastovi hlodi, ki se suše. Na trkanje se lesena vrata ne odpro. precej", čujem 03 nekak šum, hojo in ropotanje v koči. Ne trkam več. temveč mirno sedem na lipov štor. Menda pospravlja in prireja vse za sprejem redkega gosta; gotovo me ie opazil, ko sem lezel navkreber. Čez nekaj časa se vrata odpro in Napotnik, visokorasel in slok. mi po-nuia smehljaje se svojo krepko, od dleta in kladiva trdo. pravo kiparsko dlan v pozdrav. Pozdravlja me. opravi-čuie se zaradi nereda in mi očita, za-kai nisem prei nič sporočil.
Stopim v ozko vežo. ki ie bila nekdaj kuhinja v ti koči. nekdanjem kotu starih. sedai je pa vsa nabasana z nedokončanem sobam', s kosi kamna, kuni ilovice in lesenimi debli. Vrata v znano ml nizke in precej mračno sobo so od-
j prta. V kotu stoji veiika lončena, zelena i peč, dvoje okenc komaj razsvetljuje to | intimno, tako topU in domačo kmečko ' izbo z lesenim stropom in pobeljenimi 'enami. Tako varnega in skritega sem vselej počutil v ti sobi, kjer se mi je oio, kot da sem daleč proč od vseh jUdi in vsegii vrvenja. Kamor pogledam, povsod vse polno kiparskih skic, študij, napol dovršenih del, po stenah mavčeve plakete, risbe, po tleh ob zidu lesene figure, komaj začete in dovršene in žgane gline. Na polici ob prečnem vmes, na peči zbirka modelov iz mavca tramu pod stropom stoji vrsta knjig: vidim Shakespeareja, več zvezkov Klassiker der Kunst, nekaj Goethejevih del, anatomski atlant Prešernove Poezije, laško slovnico in nekaj snopičev reklamke, pa stare revije in časopisi...
Ko me je prijazni gospodar posadil na naslonjač lastnega izdeka, ter se je ponovno opravičil radi dozdevnega nereda, — češ, »saj nisem bil pripravljen in sam veš, kako je na kmetih in v siro-maški koči« — prične vlačiti na dan s' oje zaklade in prav pn staroslovan-ko gostiti prišleca. Postreže mi s preje- svinjino (nadevani želodec je -■>•■ m), s slastnim črnim kruhom, z dišečimi jabolki, velikimi kot otroška glavica, nonuia mi sadievca in domače.
apotniku
skega umetnika. Najbrž je dobrčina na tihem želel da postanem pošten obrtnik, čestit rokodelec, podobar ali kaj podobnega Ln se s tem rešim težke in bridke usode kmeta. Strokovnoobrtna šola je bila tedaj še na Šentjakobskem trgu in tam sem si pridobil v Stiškem dvorcu v Virantovi hiši svoje osnovno sem prestopil v specijalno šolo profesorja Ed. pl Hellmerja. avtorja pre-
spoinciiik Kemal - paše za carigrajsko pristanišče, Geles in in Fr. Zelezny, ki se je omejil izključno na leseno plastiko. Seznanil sem se tudi z arhitektom Orieyem. Vsega skupaj sem bil na Dunaju nekaj nad sedem let.
K vojakom sem moral leta 1915. Več nego dve leti sem delal tlako na laški fronti. Kot hribovca so me poslali visoko v Alpe. Bil sem na Čolbriconu in drugod, a za spomin na ta prelepa leta sem dobil strel v nogo. Zdravili so me na kliniki v Pragi, kjer sem se samo svoji kiparski umetnosti imel zahvaliti, da me niso spet poslali nazaj v topovski ogenj. Delal sem namreč — mavčeve modele za umetne noge ln slično plastiko. Nekaj časa pred razsulom monarhije sem dobil dopust, ki sem si ga samovoljna podaljšal. Kot ml je sicer spomin na moja vojna leta mučen in zoprn, saj so mi prekrižala toliko lepih in danes neizvedljivih načrtov in uničila toliko nad, ena misel me le tolaži, zavest, da nisem umoril nobenega človeka, tudi ne živali. Razruvano zdravje, uničena eksistenca, bolna pljuča in prestreljena noga, ki mi zdaj služi kot vremenski napovedovalec, to je bil moj delež iz svetovnega klanja. Nekateri so bili bolj srečnL Ne mislim samo vojnih dobičkarjev in oderuhov.
Še predno so me potegnili k vojakom, sem pa odšel v Budimpešto k znameni-•temu madžarskemu kiparju Janosu Horvaiu. Njegovo delo je med drugin monument Kossutha Lajosa pred pe-štanskim parlamentom in t>a spomenik
Ljanskem pokopališču in drugod. Velikih javnih naročil v domovini nisem dobil. Vzrok? Menda ga ni treba mnogo iskati: nisem znal dovolj tiščati svoje osebe v ospredie. kot mi je sploh vsak
«Vrtnar»
Soha za pročelje nove skupščinske palače v Beogradu. (Napotnik je razen tega dela izvršil še »Pastirja® in skupino »Industrija«, Vsi ti tipi bodo izklesani iz kamna.)
, mnogih dunajskih javnih spomenikov
(Goethe, Joh. Strauss, kip Modrosti na j j univerzitetnem dvorišču itd.). Večkrat i sem slišal, da je na nekatera moja dela ! močno vplival ta umetnik, posebno v : času, ko sem živel na Dunaju. Morda je • to deloma res, tega sam ne morem presoditi Vem pa zase, da nikdar nisem
«Plodovitost»
(2gan& glina.)
maice kislo vino, ki »ga je Bog dal«, a
ga je kipar sam okopaval, obiral, stiskal in pretakal — kot mi s ponosom pripoveduje. Od nekod prinese suho grozdje in slive in orehe, naliva mi domače žganje »samo za poskušnjo«, med tem pa ponuja, sili me jesti in piti, vprašuje me to in ono. Dolgo se že nisva videla. Bilo je pred šestimi leti, ko sem ga prvič obiskal tu na njegovem domu. Dobro se še spominjam tistega dneva, bilo je tako lepo in solnčno, kot je danes, samo da je bilo malo bolj zgodaj poleti. Prav nič se ni spremenil moj prijatelj. Isti je še v mišljenju, govorici in kretnjah. Tudi na zunaj je ostal isti; še vedno enako živo, prijazno in skoro detinsko zaupljivo me gledajo njegove črne, velike oči.
Če bi ga danes spet vprašal, naj mi pove kaj iz svojega življenja, kaj bi mi neki povedal?
»Rojen sem bil v hiši tam preko, vidiš. Pisali so takrat leto 1888. Krstno ime sem dobil po očetu, mati je bila Helena. Umrla sta mi oba že davno. Prekmalu. Kot otrok sem bil menda vedno boli sam zase in nekam čuden. Ko so se drugi igrali in podili na paši, sem sedel kje sam in z neokretnim pipcem rezljal lipov les. Rad sem že takrat gnetel ilovico in delal iz nje živali in človeške podobe. Tam spodaj, malo vstran v grapi, je ležišče mastne, skoro bele in čiste ilovice, ki sem jo pozneje večkrat uporabljal za terakote. Vedel sem Da zanjo že kot otrok.
Iz ljudske šole gori v vasi, kjer sem iz prsi Učenosti sesal prve nauke, so me poslali kmalu v ljublj. strokovno-z.nanje v modeliranju, risanju in obdelovanju raznih snovi. Kiparske predmete je poučeval kipar Fr. R e p i č. Imel sem še več drugih profesorjev, med njimi kiparja Misa in druge. Na svoja dela (kopije) sem bih tačas sila ponosen in nekaj sem jih spravil, tako da so mi ostala do današnjega dne. če jih ni že kdo podkuril. morajn biti še nekje pod streho. Ampak tu na peči imam še putta iz lipovine. Saj ga gotovo poznaš: od slavnega Raf. Donnerjevega vodnjaka z Novega trga na Dunaju je.
No. kasneje sem še obiskoval realko, kjer sem se prav rad učil risanja, nato sem pa odšel na dunajsko akademijo. V splošnem oddelku sta bila moja učitelja kiparja J. Bitterlich in Josef MuII-ner, oba zelo znana in mnogo zaposlena. Od slednjega menda baš zdaj postavljajo veliki Ltieegerjev spomenik na koncu dunaiske WolIzeile. Kasneje obrtno šolo. Kai je očeta pravzaprav napotilo k temu. danes ne vem več prav natanko, pravtako 'udi ne. kakšen ie bil njegov namen pri tem. Dvomim na zelo. da bi me bil ta blagi človek vedo-ma hotel napotiti na trnjevo pot sloveai-
«Y«Ija»
(Mofid akt iz hruševine.)
imel namena kopirati ali slepo posnemati kogarkoli, temveč delal sem vselej kot mi je veleval notranji čut. Da pa vsak mlad človek od starejših, iz-kušenejših sprejme sto in sto pobud in idej, bi bilo Pa smešno zanikati. Vendar se mi zdi, da sem tudi že tačas bil vedno bližji naravi in življenju, dočim je bil Hellmer predvsem stilist.
Delal sem pa v tistih letih v vseh mogočih tvarinah. Ultval sem v mavcu, celo v bronu posamezne manjše stvarl-ce, klesal sem marmor, a najrajše sem obdeloval les. Od vseh tistih stvari se ni ohranilo skoro nič. Kar sem pustil na Dunaju, so mi raznesli, mnogo sem ob odhodu razdal znancem in znankam, nekaj so mi tudi nepozvani pobrali. Še fotografski posnetki so se mi porazgubili. Da sem se lažje preživljal, sem delal za razne kiparje in podjetnike. Mnogo dekorativnih plastik sem napravil za novi rumunski kraljevski dvor v Bukarešti. delal sem pa tudi na ogromnem Lincolnovem spomeniku. Tudj v novem, takozvanem Ferdinandskem traktu cesarskega dvora sem izgotovil precej dekorativnih stvari.
Od moiih sošolcev so postali kasneje boli znani: gluhonemi Gustino Ambrosi, ki je delal tud; pri Rodinu, Kripl, ki je nedavno, izvršil orjaški, čisto modemi
«Egipčanka»
ca iz brona, podstavek marmornat. De« j<l last mestne občine ljubljanske, nahaja 89 v Narodni galeriji
»Nepoznanim vojakom«. Na teh delih sem tudi jaz delal in modeliral ter izvrševal dekorativne detajle. Horvai je moderen kipar in ima mnogo naročil; ko sem ga ostavil, je imel v delu sedem naročenih spomenikov.
Razstavljal sem večkrat in na raznih krajih, da že sam ne vem več, kje. Nekajkrat sem razstavil v Kiinstlerhausu na Dunaju, razen tega v Monakovem in v Gradcu. Zakaj so me v domovini pred vojno komaj poznali? Živel sem zunaj in se le redko udeleževal naših razstav. Prvič sem mer da razstavil pri Jakopiču leta 1912. Poslal sem bronast kipec »Egipčanka«. predstavljajoč egiptovsko dekle v arhaični pozi na dveh želvah. Delo je kupila mestna občina ljubljanska in je danes v Narodni Galeriji. Leto kasneje, 1913, sem poslal leseno plastiko: »Deček s kačo«. Pozneje sem razstavil spet šele po prevratu in sicer v Jakopičevem paviljonu. Par-krat sem se udeležil razstav v iMaribo-ru kot član umetniškega društva »Grohar«. S «Klubom Mladih« sem večkrat razstavil v Ljubljani, v Mariboru, v Beogradu, v Hodos|nu na Moravskem in letos v Sarajevu. Leta 1921. sem poslal več del na razstavo »Proljetnega salona« v Zagreb.
Na zavodenjskem pokopališču stojita nagrobnik, ki sem ga postavil očetu in pa grobni spomenik za rodbino Ročni-kovo. Par takih mojih osnutkov za nagrobne p--onum»me ie izvršenih na ljub-
«Priilikovček»
(Mavec.)
trgovski zmisel povsem tuj in neznan. Pred leti sem sicer dobil eno izmed nagrad za svoje osnutke projektiranih kipov na pročelju trboveljske palače v Ljubljani, ki pa jih »iz ozirov varčevanja« kasneje niso dali postaviti. Šele v zadnjem času sem napravil eno skupino in dve posamezni sohi za pročelje nove beograjske skupščinske palače. Saj sem morda res sam tudi precej kriv, da me ne poznajo ljudje, ker tičim tu v tem gorskem zatišju, toda bi li bilo v mestu bolje...?
Kje so raztresena vsa moja dela, kdo ve? Za večino njih se ne spomnim več. Mnogo stvari je ostalo na Dunaju, precej naročil sem izvršil tudi v Budimpešti, največ je pa mojih plastik v Ljubljani, Mariboru in v Šoštanju, tudi v Beogradu jih je nekaj. Od domačih javnih zbirk ima ljubljanska Narodna Galerija dve skulpturi: Egipčanko v bronu in večji lesen kip -Mati z detetom«, izsekan iz hruševega debla. To delo sem izvršil, kot sploh večino svojih aktov, brez modela, čisto prosto na pamet. Samo za noge od kolen navzdol in lakti sem našel model. Pomanjkanje modelov, posebno ženskih, mi je glavna zapreka, da ne morem vedno delati kot bi hotel. V naših hribih ni mogoče niti misliti, da bi dobil žensko, ki bi bila pripravljena stati mi kot model. Kaj hočemo? Taka je pač moržla pri nas. Tudi pravega ateljeja nimam. Poleti delam, posebno velike kose, kar na prostem, pozimi v hiši ob mizarski delovni mizi. Manjše stvari tudi v moji koči. kier pa nimam dovolj luči, kot sam vidiš.
Napravil sem doslej precej portreto* v mavcu, kamnu in lesu, kipov in plaket. Vendar portretiranje ni po niojeBl okusu. Jaz cenim bolj svobodno kam-oozicijo, če le mogoče po živem modelu, vendar tako. da nisem v nlčemen vezan in omejen. Ljubim lepoto človeškega telesa, njegovo harmonično ravnovesje, plemenite linije, zadržano silo in spečo strast. Nadvse rad upodabljam telesa v gibanju, v ekstazi utripajočega mesa. Zato mi ie tako drago vse, kar živi in se giblje. Zato opazujem človeka pri hoji, pri delu na polju, v trenotku ganotja in vshičenja, gledam žitje in kretanje živali, motrim let ptic in šumenje dreves. V vseh vidim eno n isto veliko gibalno silo. praizvor vsega: živ-Ijensko radost.
Že od mladega sem najraje uporabljal les za svoje tvorbe. Ta materijal se mi je iz davna zdel najbolj živ, njegove letnice me spominjajo na njegovo rast in mi vzbujajo predstavo živega stvora. In vsaka vrsta je tako različna in ima svoj značaj, primeren samo za posebne svrhe. Lipovino uporabljam za velike, enostavne (oblečene) figure, dočim golo človeško telo z njegovo mehko kožo dobro predočuje rdečkasta, gosta in gladka sliva. Hrušev les je trd, nekam surov in zelo primeren za resne, grobo obtesane moške sohe, rumenkasto progasti nagnoj s fino strukturo letnic in grčevin pa daje izboren materijal za male, elegantne kipce, za putte, fijrurine in slično. Žlahtnega lesa danes ne uporabljam več, predrag je in dobiti ga ni pri nas. Svojčas sem imel vedno pri rokah mahagoni, cedrovino in indijsko železnato drevo. Imam še ostanek braziliskega kačjega lesu. Poglej ta košček in potehta; ga v roki — misli! boš,
«Sha»
Osnutek za monumentalno skupino pred javno zgradbo. (Žgana glina.)
da je kovina- Prej sem rezai iz njega z velikim trudom medaljone. plaketice, pečatnike in slične igračke. Rad sem rezbaril slonovo kost in rezal iz plemenitega kamenja kameje. Žal nisem imel mnogo prilike vlivati v bron svoje kipe, več sem jih klesal iz marmorja. Se nedavno sem vlil par reliefnih portretov iz — svinca, ker druge kovine nimam na razpolago. Najbližja in še vedno najcenejša snov mi je in ostane les. Poznam tu v okolici malone vsako drevo, ki bi moglo dati lepe, primerno velike in nepoškodovane klade. Kmetje to ved6 in kolikokrat mi pride kdo ponudit v nakup veliko lipo ali staro, že podivjano hruško ali črešnjo, predno jo podere in razžaga v kose.
Kaj predstavljajo moji kipi? Mislim, da ga ni motiva, ki se da kiparsko obdelati. da ga ne bi bil upodobil. Vendar inisem nikdar delal programatično. Vselej mi je notranji nagon in trenotno občutje pokazalo smer in cilj. Če vidim lepo drevesno deblo, vem, da se v njem skriva čudovit lik »Plesalke« ali »Venere«, morda »Madone« ali »Eve«. Tako So nastala vsa moja dela, moja »Šaloma«, »Ženska s pavom«, »Prebujenje«, •»Satira«, »Dušice«, Prt Veronikin«, vsa različna »Križanja«, »Job« in »Ženska pri toaleti«, pa vsi nešteti otroški kipci. Marsikatero delo sem obtesal samo v grobih obrisih, nato pustil: čez leto ali dalj časa ga šele vzamem v roko in dovršim.
Če bi me kdo vprašal, katera svoja dela smatram za najboljša, mu menda ne bi niti vedel prav odgovoriti. Izmed najljubših so mi »Žive sence«, »Goreča žena«, »Krist«. »Slepa pevka« in »Prebujenje«. Od drugih kiparjev mi je ljub vsak, ki v njem vidim duha, čuvstvn in ljubezen do sveta in vsega živega, pa naj bo to Fidija, Michelangelo, Peter Vischer ali Arhipenko, Bra-mante ali pa Fischer von Erlach ali Egon Schiele, ki sem ga osebno poznal in ga visoko cenim. Za bodočnost nimam posebnih načrtov, odvisno je vse od življenja. Želel bi pa, da bi imel vedno priliko in možnost delati in ustvarjati po svoji volji. Pripravljam se na kompozicije večjih dimenzij; nekaj .lepih debel sem si že pripravil, videl si jih pod kapom. —
Morda misliš, da sem posebno nesrečen v tej puščavi in zapuščen, tako daleč od ljudi, mesta in civilizacije. Včasih se mi sicer res stoži po vsem tem vabečem življenju, pA šumnih ulicah velikega mesta s svojimi milijoni luči, po vrvenju gledališč in elegantnih kavarn, po prijateljski dmžbi in intimnem razgovoru. Včasih, ko sem vsega tega imel v izobilju, sem mislil, da ne bi mogel pogrešati takega načina življenja. Danes čutim drugače. Pogosti so tre-notki, ko se celo bojim vsega tega nemira in hrupa in sem vesel in zadovoljen, da sem tu v tej prostovoljni puščavi sam ob svoji delavni mizi z dletom v roki, misli in oči vprte v ta kos lesa, ki naj pod mojimi prsti postane nežno telo plesalke ali kmečke Venere. Kaj hočem še več od življenja? Pa to je le včasih: navadno sploh ne premišljam takih reči, ker imam dela preko glave. Nekaj s svojim kiparstvom, potem je pa v naši samoti vedno potreba krepke roke, da pomaga tu ali tam. Tako mine dain za dnem. Moji kritiki so hlapci in pastirji. A v mestu bi se čutil tujega, kot da sem samo statist. Tu živi Bog, v mestu pa mnogo ljudi in bacilov. Vprašaš, če sem srečen tu med temi oglatimi značaji. Kaj pa je sreča? Če je v sebi ne najdeš, okolica ti je ne jnore dati.
Toda kaj bi modrovala! Ura beži in če hočeš, da stopiva še gori v vas in pogledava, kakšno kapljico ima krčmar
na pipi, se morava podvizati.«
»
Zadaj nad Zdovčevo domačijo vodi strma steza ob njivi, zorani v loku na močno nagnjenem pobočju. Na malem obronku stoji zidana kapelica z naivnimi svetniškimi sohami, obdana od venca mladih lipic. Razgled je od tu edinstven: vsa Šaleška dolina leži kot na dlani gledalčvei, Šoštanj, Velenje in Slovenjgradec, onstran hribovje in daleč na severu in vzhodu gore, izginjajoče v vijoličasti kopreni. Do vasi Za-vodnje je še dobre četrt ure hoda. Pot pelje mimo kostanjev in mecesnov. Ko prideva okrog malega hribčka, kjer se na vrhu skrivajo razvaline srednjeveškega gradu, zagledava vasico. Na desno prijazna baročna cerkvica s čebula-stim zvonikom in idilično ležečim pokopališčem. Župnišče je vse v rdečih in belih vrtnicah, ob stenah pa žlahtno sadje. Mimo prijazne šole in lepega znamenja zavijeva v vas, ki pa šteje komaj tucat hiš, od teh iz treh »Bog ven roko moli«.
Vasica leži ob državni cesti amfitea-tralično na pobočju hriba, ki jo varuie pred ostrimi vetrovi. Lepšega in mirnejšega kotička si težko želiš. Naokoli travniki, tudi njive, potem Pa gozdovi, gosti smrekovi gozdovi, segajoči notri na Koroško...
Nazaj sva šla po drugi poti. Spustila sva se iz vasi naravnost v grapo navzdol, potem na desno čez sleme, spet v sosednjo dolinico in čez greben v romantično držgo za Lomom. Ob zad-niem mlinu, kjer sem davi krenil na desno, greva v naspotni breg in sva kmalu v zdravilišču Topolšici, kjer naju sprejme in okrepča prijetna topla ko-pelj v naravnih toplicah. Od topolškega sanatorija je še dobm uro hoje do Šo-štania.	K. D.
100.000 Din *a 10 Din
lahko zadene, kdor kupi srečko loteriie društva .Trgovska akademija* v Liubljani lOOa 885 dobitkov od 50 do 100.000 Din'
OqniH se je bolje kot zdravih. Spraviti s pota bolezen je teije In dražje ker s pravočasno zaščite ohranili sebe in svoje orqane zdrave. Vsakdo mora zabranih, da ne postanejo njeqovi zobje slabi-Zamores pa dobro zobovje ohraniti dobro, in lepo zobovje lepo: ako dosledno uporabljaš Odol. * „Odol uporabljati se pravi temeljito ispirati usta in zobe z Odol-om qrqrati, izplakovati, snazitu To i je osveženje *$ ust brez primere
Kako se naučim tujih jezikov?
(Nekaj za naše samouke.)
«Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.® Ta pregovor je čisto slovenski. Vsi, od razumnika, do preprostega se« ljaka, smo vedno cenili jezikovno zna« nje in stremeli po njem. Ker šole niso bile vsakomur dostopne, je postala na« ša zemlja v tem pogledu prava dežela samoukov. Ta trditev ni samo pohvala inteligenci. Narobe. Ali naj povem, da je bila prva izdaja Puškinovih del, ki sem jo dobil v roke, iz knjižnice po« horskega kmeta? In da je imel vrli mož na svoji polici knjige v štirih ali petih evropskih jezikih? Vprašujem se, koli« ko bi našli takih čudakov drugod...
Odkar nas je postavilo leto 1918 v prilike, ki odpirajo na vse strani širje možnosti, je mnogojezičnost našemu človeku še veliko potrebnejša za uspeh. Javno udejstvovanje. zaslužek, na« obrazba, kakršne hoče današnji čas, vse je navezano na spoznanje širokega sveta in na znanje njegovih jezikov. Potov k temu dragocenemu znanju je čedalje več. Tuji jeziki se poučujejo v šolah, v krožkih, v društvih in zasebno. Vse to pa še ni dovolj. Dobiček šolskih ur ni neposredno uporaben za praktič« no življenje in ne ustreza osebnim nag« njenjem vsakega poedinca. Pouk v krožkih in tečajih je prepočasen za tistega, komur se mudi. Metode zaseb«
taka metoda se dobi in namen teh vrstic bi bil dosežen, ako bi si jo ogle« dal vsak čitatelj, ki se hoče naglo in brez težav naučiti kakega jezika. Ne priporočam je v korist založništva, ka« terega mi ni mar, ampak v odrešenje naših samoukov, zato, ker jim obeta lahak in resničen uspeh. M e r t n e r« jeva metoda* je izšla doslej za francoski, angleški, italijanski in špan« ski jezik, napovedani pa sta tudi že ruščina in češčina Kakor priča naslov, sloni Mertnerjev pouk na no* vih znanstvenih dognanjih; ni mi jih treba premlevati, ker se do pičice stri« njajo s tem, kar sem zgoraj povedal.
Vzemimo francosko izdajo! Pet zvez« kov velike osmerke, vsega 480 strani; 116 strani časopisnih vesti o politiki, o boljševikih in Abd el Krimu, o dramah iz ljubosumnosti in neprevidnih šofer« jih, o draguljih Karla Habsburškega in o cenah zelenjave na pariškem trgu. Ostalo: novele in igrokazi s podpisi: Villiers de 1' Isle Adam, Voltaire, Stendhal, Musset, Gautier, Merimee, Augier, Labiche, de Najac i. dr. Levi del strani: francosko besedilo, pri vsa« ki besedi številka; na desni stolpec, v katerem najdeš pod enako številko iz« govor in pomen tiste besede v tisti zvezi. Vmes, na petih krajih knjige, po
tistega, komur se mudi. Metode zaseb«	"T' . r -V-u i --^C'.,
nih učiteljev in učiteljic so malokdaj P* strani najvazn^š
najboljše; do naglega uspeha jim iz umevnih razlogov ni. In končno, koliko je ukaželjnih, ki ne utegnejo posečati tečajev; koliko je tistih, ki bi jih radi posečali, ako ne bi živeli v samotah, kjer nimajo ne tečaja, ne učitelja, ne svetovalca!
Ostane samopomoč. Ker domačih del za samouke nimamo, so razne nemške metode pri nas zelo razširjene. Veru« joč obetom piscev, da te nauče «per« fektno® čitati, pisati in govoriti, jih kupujejo naši ljudje za drag denar; po mnogo mesecev, po leto dni in delj se ubijajo z njimi, polneč si glavo s slov« niškimi pravili, brezkončnimi vrstami besed in drugo jalovo šaro, dokler ne omagajo. Časih se tudi kdo prerije do konca in je seveda vesel: «naučil» se je — recimo, francoski. Dobro, si misli v prvem navdušenju, poizkusimo! In vzame knjigo, da bi «perfektno» čital, in ne zmore brez slovarja niti pol strani. Vzame list papirja, da bi napisal pi« semce, in vidi, da o «perfektnem» pi« sanju ni govora, ker mu tiskani učitelj ni zbudil jezikovnega čuta. Pride med tujce in odpre usta; z žalostjo se uveri, da «perfektno govoriti® ne more, kdor v tujem jeziku misliti ne'umfe... Ko sem 1. 1906 štrbunknil iz Ljubljane v Pariz, sem imel vso Langenscheidtovo metodo v mezincu — in sem se komaj, komaj pobotal za svojo mansardo v ulici Royer Collard...
Najlaglje preboliš to razočaranje v tuji deželi. Ostani tam mesec ali dva in začutil boš, kako postaja jezik, za katerega si ss tolikanj potil, brez slov« niče in brez guljenja tvoja živa last. Ne posamezne besede, ampak vsa gibčna, prelivajoča se celota govorice ti zveni od dne do dne bolj domače; prilagaja si tvoje možgane in jih uči misliti po svojih zakonih, dokler se ne ulije tuja beseda pristno in neprisiljeno iz tvojih ust. Tako se uveriš, da je pot do obvladanja jezika za odraslega tista kakor za otroka; skočiti moraš v vodo in boš splaval, da sam ne boš vedel kdaj.
Podobno se nam godi, ako smo ostali doma in smo vztrajali pri knjigi, ki je vzlic Langenscheidtu in še komu ne moremo «perfektno» čitati. S slovarjem v roki bomo vrtali za vsebino tujih stavkov, čuteč, kako se nam jezik od poglavja do poglavja približuje in raz« odeva. Druga knjiga nam bo že lažja od prve; pri deseti, morda šele pri dvajseti, pri eni pa gotovo, nam bo po« stal slovar odveč. Od tod pa do svo« bodnega razgovora je kratek skok, za katerega je treba samo poguma.
«Mar bi že od kraja tako začel!« se kesa tak samouk. «Že prvi dan bi vzel knjigo in bi čital...»
Ta misel je pri vsej svoji razumnosti neizvedljiva. Kdor bi hotel čitati tuje knjige brez vsake priprave, bi naletel na težkoče, v katerih mu ne bi poma« gal niti najboljši slovar. Pač pa lahko rečemo samouku iz srca:
«Če bi bila na svetu knjiga, Id bi mi prizanesla z vsem ostalim in bi mi nu« dila samo primerno izbrano štivo, raz« tolmačeno od besede do besede! Po ta« ki knjigi bi se najlaglje in najhitreje učil.»
Želja po taki knjigi je izpolnjena;
vil, v francoskem jeziku, to se ve, in takisto raztolmačenih od besede do be« sede. Ko prideš do njih, vidiš z začu« denjem, da ti je vse to že jasno in zna« no, čeprav se nisi nikoli učil... Copr« ni j a, jelite? In kar je najbolj veselo: Mertner vam strogo prepoveduje vsako prevajanje in guljenje besedi. «Citaj,» veli, «in umej, kar ti gre v glavo, za ostalo pa potrpL Znanstveno dognana resnica je, da ti ostane vsaka beseda, ako jo srečaš pri desetih raznih prili« kah v zmiselni zvezi, veliko trdneje v spominu, kakor če bi jo ponovil stokrat zaporedoma.® Genijalno Kolumbovo jajce, kaj?	.
Genijalno, pravim, zakaj Mertner
drži, kar obeta. Primer? Evo ga: moj znanec I..., ki nima posebnega daru za jezike, si je omislil na moje pripo* ročilo angleško izdajo. V dveh mesecih jo ie predelal dvakrat zaporedoma. V železniškem vozu, v kavarni, po kosilu, v uradu med dvema aktoma — z eno besedo, kadar je utegnil. Zdaj, po dveh mesecih, čita z največjim užitkom an« gleške knjige! Drugi primer: preprost človek, ki niti nemški ne zna, čita fran« coski kurz s pomočjo prijatelja, ki mu sproti prevaja opazke; vzlic tej nepri« liki se je naučil v poldrugem mesecu toliko, da razvozlava dnevne vesti v «Matinu».
Nova metoda vodi do cilja in to po najkrajši poti, brez posebnega umstve« nega napora. Z vso pravico bi jo lahko imenovali metodo za lenuhe. Kdor išče koristnega in zabavnega posla za po« čitnice, kdor želi čim preje čitati tuja dela v izvirniku, kdor hoče dobiti pod« Iago za rabo jezika v razgovoru, naj seže po njej. Izvrstno bi služila dija« kom kot pospešilo za domačo rabo ali pa odraslim, ki bi radi spravili svoj dobiček izza šolskih let v plodonosno stanje.
Da ne pozabim: ista založba izdaja bogato knjižnico «Fremdsprachliche Lektiire ohne Worterbuch»: novele naj« boljših piscev z označbo izgovora in dobesednim prevodom, v «snopičih» po 160 strani. Tudi tu so napovedani zvez« ki v slovanskih jezikih.
Prodajni uspeh takih del je obenem dokaz njihove porabnosti. Zato naj omenim, da je doživel Mertnerjev fran« coski kurz od konca vojne do današ* njega dne 48, angleški 63, španski 18, italijanski 11 izdaj. Zaradi ogromne važnosti znanja tujih jezikov je treba razumeti te številke in pospešiti «mert« nerizem® tudi pri nas — dokler nam domači strokovnjaki ne ustvarijo po« dobnih, enako praktičnih del.
Vladimir Levstik.
* Methode Mertner. Psychoteclinisclier Spracherwerb auf mechanlsch«suggestiver Grundlage. Verlag fur zeitgemaBe Sprach« methodik, Mtinchen. Cena 12 mark za vsak jezik.
Naše ljube mtuhe
Levi in tigri, krokodili in poženmi, medvedje in volkovi veljajo kot silovite ropari-ce, ki se tudi človeka ne boje in mu ne prizanašajo. Nič manj nevarne mu niso strupene kače, ki so ga neredkokrat že pregnale celo iz izbranih naselbin, neprestano ogro-žujoče njegovo zdravje in njegovo življenje. S tem je bilo pa misliti, da Je izčrpana vrsta tistih živali, katerih se je človeku bati m proti katerim se mu je resno boriti. Znanost je pa v zadnjih desetletjih odkrila, da je še celo kraljestvo drugih živali, to je žuželk, proti katerim se mu je treba boriti z dokaj večjo vnemo in doslednostjo, kot proti onim velikim roparicam, ali omenjeni strupeni golazni. Nimamo v mislih strupenih pajkov, hroščev in druge nadlege te vrste, ki ogrožajo vedno samo zdravje in življenje posameznika, in katerih se skoro vedno lahko ubranimo. Danes vemo, da razne žuželke prenašajo kali najnevarnejših, življenje stotisočev ogrožujočih infekcijskih bolezni na človeka, ga ž njimi okužijo in ga izroče prezgodnji smrti. Tako nam je odkrila znanost, da zloglasna cece-muha vcepi kali grozne afrikanske spalne bolezni, da podganja bolha prenaša kugo; da je uš, ki te inficira s pegavico; da so neke vrste mušice, ki zaneso vate malarijo; da druge povzroče na podoben način popadačico itd., itd. In nobenega dvoma ni, da bodo nadaljnja raziskovanja odkrila, da marsikatera naših domačih živalic ni tako nedolžna, kot se je to mislilo svoj čas, in da ni samo nadležna, ampak tudi jako nevarna žival.
Med insekle, katere smo dali pod med_i-c insko-policijsko nadzorstvo, ker je bila ze davno vsakojakih zločinov skrajno sumljiva, 6pada v prvi vrsti naša domača muha. Ta vlačugarica se vlači vsepovsod, nikjer je ne manjka, ne v borni koči, ne v knežji palači. Največ jo je pa tam, kjer je mnogo nesnage, umazanosti, odpadkov in gnoja. Nemirna, kakor je, se preletava neprestano, oblega sovno na cesti, in sede koj na to na ustni spečemu detetu, vsrkava izpljunke v bolnici in onesnaži s svojimi ekskrementi pecivo na mizi. Skratka, je ostudna žival.
Ce si ta dejstva predočimo, nam postane takoj jasno, da mora muha v izdatni men prenašati bakterije. Pa če to že lahko dela katerikoli predmet, od lasu na glavi pa do Sivankine koniee, velja tim bolj za muho, ld je, če je natanko pogledaš, nekaka iiva krtača ali ščetka, s katere vse v prek moli ščetin In ščetini c, na katerih se lovi prah in nesnaga. Da Je to resnica, lahko vsak čas dokaiemo tako z uporabo mikroskopa, kakor tudi z napravo bakterijelnlh kultur.
Kar so za kmeta na gnojene tn razorane njive, na katere nase je žito, to so za bakte-rijologa vzrejine, t. j. redilne snovi, trde ali tekoče, v katere naseje svoje bakterije, ko-ke, bacile itd. Take snovi so sokrvca, mleko, želatina, azar, kurja jajca in še mnogo drugih takih snovi in sestavin. Seveda vse
vzrejine vsebujejo že več ali manj bakteri-jelnih kali v sebi; če hočemo, da se ne bodo mogle razviti, jih moramo uničiti, kar navadno storimo s prekuhavanjem. Če sem n. pr. v prekuhani steklenici prevrel par kubičnih centimetrov sokrvce ali v vodi raztopljen drobec želatine ali mleka, sem zamoril vse kali v vreli tekočini, ki je s tem postala, kot pravimo, sterilna. Seveda treba to steklenico tudi dobro zamašiti _ s prekajenim ali kakor že koli steriliziranim zamaškom, da se ne natre6e vanjo novih kali, padajočih iz zraka. Prav tako previdno in točno moram ravnati z vsemi posodicami, skledicami, noži, cevmi itd., ki prihajajo v dotik s sterilizirano tekočino, na kateri hočem napraviti bakterijelne nasevke.
Tako sterilizirana vzrejina je, da ostanem pri primeri, njiva, v kateri ni nobenega živega žitnega zrna. Mislimo si sedaj, da jo kmet naseje sedaj, grabeč v mernik, v katerem so nainešana žita, semena in zrna vsake vrste. Grabi in meče in seje. Iz na-sevka pa po preteku gotove dobe vzklije, se razvije in vzraste vsakovrstno žito in drugo rastlinje, čegar seme se je nasejalo: rž, proso, pšenica, koruza, konoplja, lan, ajda, itd. itd. Na tej njivi raste sicer vsevprek in pomešano drugo z drugim. Toda sedaj po obliki rastline ločim konopljo od ajde, koruzo od pšenice itd. Seveda se loči
bi; ne pa bakterij, ki so za tako razlikovanje mnogokrat tudi pod mikroskopom radi svoje neznatnosti neločljive. Pač pa se ločijo na svojih nasevkih, kakor se že od daleč loči n. pr. koruza od pšenice. Na las in še bolj si podobnih bacilov ali kokov je na tisoče vrst. Prvi so palčice, drugi kroglice. Noben instrument, nobeno oko jih ne more razbrati in določiti same na sebi. Pač pa se razlikujejo med seboj po nasevkih. Tako n. pr. izmed treh povsem enakih kokov kaže eden na strnjeni sokrvci rjav, širok madež, ostala dva pa tenek belkast lišaj, ki pri enem prodira v globočino snovi, pri dragem pa se širijo po površini, dočim pa vsi trije želatino, ki je bila poprej čista, zakalč; na rumenjaku sploh ne rasto, ali se pokažejo stoprav tretji dan na njem itd. itd. Možnih kombinacij je seveda vse polno; razlike v rasti, v obliki, v barvi itd. posameznih na nasevkih vzrastlih bakterijelnih skupin pa omogočajo spoznavanje in določanje posameznih rodov.
Bakterijolog dela slično, kakor kmetovalec. Ce hoče preiskovati, kake bakterije so n. pr. v kapljici gnoja, vzetega iz kake rane, vrže to kapljico v sterilizirano vzrejino, Jo v nji raztepe ali jo razmaže po nji, in posodice varno zapre. Mnogokrat tudi vrže kapljico v stekleničico s prekuhano vodo, jo zameša dobro s to in potem vse vlnip polije na svojo njivico, n. pr. na skledico, na kateri se nahaja strjena sterilizirana želatina. in io skrbno pokrije ter io BOStaii v
omarico, v kateri je s posebnimi kurilnimi pripravami skrbljeno za stalno temperaturo, navadno krog 37° C, t j. našo normalno telesno toploto. Ko pogleda drugi in tretji dan svoj nasevek, vidi na raznih krajih poganjati skupine enakih kali v raznih oblikah. Od vsake take po6ebno se razlikujoče skupinice vzame s sterilizirano iglo malo mrvico in jo precepi na tak način, kot je to storil včeraj 9 kapljico gnoja, kar dela toliko časa vedno zopet in zopet, da dobi na vsaki »njivici« samo ene vrste jbakte-rijelno žito«. Iz tega potem sklepa n. pr., da je imel v merniku, t. j. kapljici gnoja, rž. koruzo, konopljo, ajdo iu ljuliko. Drugih semen ni bilo. Izmed teh so, kot uči izkušnja, rž, koruza in ajda za človeka užitna, konoplja koristna, ljulika pa je strupena. Ali da prenesemo to na bakterijologijo: v gnoju smo našli par vrst bacilov, ki niso pravi škodljivci, nekaj kokov, ki vzdržujejo gnojenje, in nevaren bacil, ki provzroča to in to bolezen itd.
Po teh pojasnilih bomo sedaj lahko ume-li, če se vrnemo k naši muhi, kako moremo določiti kali in kake vrste bakterije muha prenaša. Procedura je enostavna. Ujeto juho vržemo enostavno n. pr. v stekleničico s steriliziranim mlekom, ali jo zapremo v drugo, katera je namazana s strjeno sokrv-co ali želatino itd. Te vzrejine muha prebrodi ali se koplje v njih, in zanese tako kali vanje, katere preiskujemo, kakor smo opisali.
Taki poskusi so dognali, da muha prenaša nevrejetno velike množice bakterij od predmeta na predmet; muha, vzeta iz gnojišč, je, kakor so preračunali, prinesla malo do 7 milijonov kali v posodico. To pa je dala samo površina muhe. Ko so pa preiskavah še njen želodec in črevo, so našteli od 16,000.000 do 28,000.000 bakterij v njih. V posameznih slučajih so jih našteli in preračunali celo na pol milijarde! V mestih, kjer vlada 6naga, so tudi muhe bile relativno snažne. V zanemarjenih stanovanjih in v kmetskih hišah ob odprtih gnojnicah se je zvišalo tudi število bakterij. Izredno veliko jih je bilo v mlekarnah, ker je mleko izborna vzrejina za bakterije, ki se da izdatno okužiti in ki Beveda kužilke okužuje v še izdatnejši meri naprej.
Doslej smo govorili vedno o bakterijah v obče. Težišče vprašanja pa leži v tem, ali muha prenaša nam Škodljive bakterije,
Na to vprašanje znanost odgovarja z odločnim >da<. Izkusi so namreč dokazali, da muha osobito ob časih epidemij in ob nezadostnih hlgijenskih odnošajih ra znaša bacile raznih težkih infekcijskih bolezni, posebno legarja, griže, kolere in poletnih dia-rej, na katerih vsako leto oboli in umre cela vrsta otrok, največ pa dojenčkov, katerim oblezejo muhe ustnice in jih okužijo na ta način. V Spansko-ameriški vojni ie legar več moštva končal kot orožie. V taboriščih so bile odprte latrine z okužljivimi izločki že obolelih, po katerih so se pasli neverjetni roji muh in se potem spreletavali ob hrani in jo oblizovali. Tudi v vojni z Buri ni bilo dosti bolje. Ko so jeli polivati iztrebke v straniščih z apnom, je bilo neredkokrat videti muhe v belih nogavicah promenirati po — menaži.
Na muhah in v njih po so našli tudi bacile tuberkuloze, vraničnega prisada in kuge. Kot so dokazali poskusi, ostanejo bakterije prisade v mrtvih muhah okužljive do treh let. Prav tako pa smemo s pravico sklepati, da muhe zanašajo kali tudi drugih bolezni od človeka na človeka, kjer so jim izpuščaji, zagnojki, tvori, gnojitve" in rane v obče pristopne. Kdor je videl ranjene, » omedlevici ležeče vojake, ki se niso mogli braniti v polju, tudi ne pozabi onih groznih, ostudnih 6lik, ko so se mogočne črne skorje, s katerimi je bila rana obložena, pred teboj razkadile v brenčeč oblak in presedle na drugo žrtev v bližini.
Precej verjetno je tudi, da muhe prenašajo trahom, bolezen, ki nosi po pravici ime egiptovske očesne bolezni. Seveda so tudi druga okuženja mogoča. Kdor pa _ve, kake neverjetne množice muh ogrožajo Egipt, se temu ne bo čudil. Zanemarjeni in nebogljeni otročaji, katerim se niti več ne ljubi poditi muh od sebe, letajo ondi naravnost z obroči muh krog zagnojenih ofi po seliščih. In dosti boljše tudi ni n. pr. v Perziji, deželi, ki tudi izredno trpi na mušji nadlogi, in v celem orijentu sploh.
Končno naj še povemo, da zanašajo muhe še druge vrste bolezenskih provzročiteljev, kot bakterije. Kakor so opazovali, 6e mu'ie izredno rade goste z jajčeci raznih glist, katera, dasi zanje pogosto prevelika, skušajo jjogoltniti in jih tudi mnogokrat pogoltnejo. Teh jajčec je seveda največ v glista vih ek»-krementih, tako človeških kot živalskih, osobito pa pasjih, od koder jih s svojimi izločki zanašajo ihuhe na hrano, ki ostane tako okužena nad 14 dni.
Ce uvažujemo vse to, bomo umeli, da muh v Ameriki, kjer bijejo neizprosen boj proti njim, ne nazivljejo v agitacijskih spisih in letakih zaman »sela smrti«. Da so jo kulturni narodi do zadnjih desetletij kot eno najusodnejših kužilk omalovaževali in mnogokrat iskali vsepovsod drugod infekcijskih prenašalcev. se je mnogokrat kruto nad njimi maščevalo. Znanost pa je sedaj z nepobitnimi dokazi govorila tam, kjer j? molčal, dejali bi, nekak instinkt, temelječ na nedokaznih slutnjah. Zato menda ni farno slučaj, da so že stari Feničani svojega boga bolezni, kug in smrti: velemožnega Beelcebuba. imenovali tudi kralja muh, ki razpošilja širom ljudstev krilate svoje vra-iice — kužno smrt troseče ljubljenke muhe.
Kulturni pregled
sam aa svetu, tako neskončno sam, da celo, kadar boš umrl, ne bo morda nikdo vedel, kak napis naj vzdene na tvojo gomilo. — Pred strahotno osamelostjo človeka ugasne celo .lepota vsega vesoljstva«. In tudi omenjena Estauničjeva umetnina očituje to usodno odnošajnost. Ob njej se ti zdi, da prodiraš vsevdilj v neznano. Osebe premiinevajo v sence in se spet zgoščujejo (Dostojevskij!), čas zavzema grozečo pomembnost, prostor ie pozornica, kjer se križa toliko ravnin. Stalen pripev pa je: trpljenje, trpljenje, ki ga ne ugonobi noben upor, noben napor, ampak samo vdanost, ki prekvaša pomirja, in navaja na »pot k božanstvu«.
Prav zanimiva je v tem oziru tudi Ami-clova enodejanka »Cafe tabac«. Avtor je napisal v uvodu: »V tej igri sem skušal podati tragedijo hermentlčnosti bitij. Vidim jih neprodušno zaprte vsakega v dosmrtni ječi svoje duševnosti...«
Včasih pa »puščavce« zvihari trenoten tresljaj simulantstva in celo una-n i m i z m a.
Cremieux, ki ie napisal v tej smeri literature vsebinsko zajetno študijo, sklene: »Ta nova oblika realizma osamljenosti nam ie dala Prousta z mikroskopično podrobnim razkrajanjem doživetij, zdaljša-
Cankarjev <Hlapec Jemej» t angleščini.
Naš ameriški korespondent iz Chicaga po« roča: Zadnje čase objavlja «Prosveta» v Chicagu Adamičev Drevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. V angleščini se stvar le« po bere, bojim se pa, da so nekateri od* stavki prevoda transmtitirani in ne preve» dem. To pa sodim Ie po spominu, primer« jati ne morem, ker nimam originala Koli« kor mi je znano, nameram Književna ma« tica pri Slovenski na/od.ii podporni jedne. ti spraviti »Hlapca Jerneja« (Yerney's Ju« stice) v ameriško literaturo. Ce in kadar se to zgodi, bom pisal podrobnejše.
Francoski list o srbskem dramatiku Zadnja številka tEurope Nouvelle> govori o novem dramskem umotvoru Dušana S. Ni-kolajeviča, ik ga je narodno pozor i S? r- v Beogradu vzelo v svoj repertoar. «To delo ima naslov Mnogaja Ljeta. Njegov avtor si je pridobil v srbskem 9lovstvu ime s književnimi ali filozofskimi razpravami in ocenami. Mnogaja Ljeta uvaja novo obliko srbske drame. Dušeslovna analiza tu globoko sega in dialog je jako živahen. To je drzna študija nenravnosti novih bogatinov, hkra-tu pa načrtek duševne krize, ki jo preživljajo zdravi elementi družbe. V tem oziru Nikolajevi čevo delo presega okvir krajevnega pomena ter zadobiva splošen značaj. To je prvi poskus evropske drame na Srbskem, in sicer neoporečno prav uspel poskus.*
-K2-
Puškin
Državno dramsko gledališče v Ljeningra« du je pred kratkim vprizorilo novo dramo pisatelja Kamenskega, na-uovbeno «Puškin in D' Antes». Drama je koncipirana prosto po zgodovinskem dvoboju, ki se je vršil med obema nasprotnikoma in v katerem ie bilo v 37. letu tako tragxno zaključeno Puškinovo kipeče življenje. Pisatelj je ho« tei na podlagi natančnih zgodovinskih ugo» tovitev podati novo razlago dogodkov ob Puškinovem duelu. a ni imel posebne sreče. Kljub temu pa je doživelo delo velikanski i^peh na gledališkem odru. Glavna zaslu« ga, da je drama sijajno izpadla, gre, igralcu
na odra
Pevcovu, ki je kreiral lik Puškina, Pevoov je imel krasno masko po načrtu slikarja Kipienskega in je žel viharno odobravanje zlasti v prvem dej mu drame, ki predstav« lja Puškina, kako deklamira v pregnanstvu na vasi. Na naši sliki vidimo (o<l leve pro« ti desni): Puškinovega prijatelja Puščina, njegovega nasprotnika, morilca D' Antesa, Puškinovo ženo, zmno krasotico in Puški« na samega. Kdaj bomo pr; nas gledal: na domačen odru prešerna, Pr:m'čevo Julijo, bratca Andreja SmoIMa in ostali Prešernov krog?
-sss-
lz glasbenega življenja
Zbori št. 5 in 6.
Pravkar sta izšli peta in šesta številka «Zborov», publikacije pevskega društva «Ljubljanski Zvona, prva s književno pri« logo. Pesem pete številke, «Stalan sam tvoj® skladatelja Rista Savina op. 28, št. 2, je pri« prosta kompozicija na narodno besedilo, povzeto iz Kuhačeve zbirke, in v narod« nem duhu. Posebnih težkoč ne bo nudila ter bo že vsled tega gotovo prav dobrodo« šla našim podeželskim zborom. Obogatitve naše muzikalne literature pa nc predstavlja in nekatere harmonične prostosti moram pri tako priprostih skladbah smatrati za napa« ke. Glasbeno književna priloga vsebuje kot uvod posmrtnico Antonu Foersterju in pri« občuje lepo statistiko njegovih del. Dalje članek Karla Pahorja iz Banjaluke o delu pevovodje, nadaljevanje Adamičevega zelo umestnega članka »Prirediteljem koncer« tov v premišljevanje®, nekoliko površno se« stavljeno poročilo o jugoslovanski glasbe« ni izložbi v Beogradu, spomenico uredni« štvom dnevnikov, društvene vesti in drugo. Glasbeno«književna priloga «Zborov» nali« či bivši prilogi «Novih akordov«, ki pa je seveda že po svojem namenu bila širše osno vana in izvedena; vendar morejo naša pev« ska društva vsa zanje važna poročila čr« pati iz priloge «Zborov», ki se bo gotovo še izpopolnila in razširila.
Šesta številka prinaša nagrajeno Ukmar« jevo skladbo «Motto® za mešani zbor. Mla« di skladatelj in gojenec konservatorija Glasbene Matice, ki se je topot prvič drz« nil v javnost, hodi modernejša, a še dokaj zmerna pota, ter zaide marsikrat v staro, izhojeno stezo, posebno pri številnem in ne upravičenem kadenciranju. Harmonično in
melodično je skladba dokaj zanimiva in bržkone tudi zvočna; prepogosta ponavlja« nja teksta pa jemlje besedilu zanos in vzlet ki ga tudi brzi tempo ne bo ujel. Pri pri« merni okrajšavi in izgladitvi prehodov bi pesem mnogo pridobila in mladi skladatelj kakor tudi poslušalci bi imeli lahko še ve« selje z njo. V isti številki priobčuje Ada« mič eno svojih uspelih priprostih pesmi na narodno besedilo »Pred spanjem®) z virtu« oznostjo v zborovskem slogu, ki je njemu postala že lastna. O prireditvah narodnih pesmi za naše zbore sem že pisal in po« navijam, da se mi zdi vsaka notacija na« rodne glasbe, ki ni popolnoma verna re« produkcija v narodu pete pesmi, nepravilna in cela kvarna. Pri homofonih narodnih pesmih ima seveda prireditelj prosto roko pri izdelavi kakršnekoli spremljave; naše pesmi pa, ki se pojejo po večini večglasno, izgube vso karakteristiko, ako jih prirediš v šolski harmonski izpeljavi z raznimi zasta relimi in neokusnimi poltonskimi zadržki ali menjalnimi toni; na ta način korumpira« na pesem ni niti narodna, niti umetna in je godna le za «veselo družbo® — namen, ki zares ni vreden, da bi mu Vesna publika« cija, kot so «Zbori», posvečala pažnjo. To velja v tem slučaju za Maroltovo »Kuka« vico», kajti glede Pavčičeve pesmi si nisem na jasnem, jeli imam opraviti z narodno pesmijo ali z umetno skladbo v narodnem duhu — tako frapantna je njena pripro« stost. Upati je, da so se »Zbori® že toli« kanj uveljavili, da bodo sčasoma skušali dvigniti niveau našega zborovskega petja za nekoliko stopinj višje —■ remedura, katere potrebo je uvidela bojda tudi že širša pu« blika.
Miran Jarc:	iif f i
Pesniki samote
(Pirandelstvo v francoski književnosti)
Ob Edouardu Estaoalžju sem prvič postal pozoren na takozvano »romantičnost
osamljenja, kot se izraža o tem čisto svojevrstnem doživljanju človeka in sveta Benjamin CrčmieiEt. Estaunie je pisnik samotnih, zapuščenih, molčečih. Flanbertski stilizem z razpallenostjo Dostojevskega se druži v delih »Skrito življenje«, »Odtis«, »Cesta kliče«, posebno pa v »Samotah« (1924). Osnovni ton tega nastroja je: vsakdo živi sani, nikoli poznan; najsi živijo ljudje še toliko let drug poleg drugega, raisi žive v zmoti, da so si blizu, da se dobro poznajo — pride trenotek usodnega doživetja in tedaj bo vsak od nlih spregledal: sam sem, neskončno samoten...
Baš zdaj zaslediš vedno večje število leposlovnih del, ki jih preveva otožje tega tragičnega spoznanja. V italijansko književnost je zanesel to »romantičnost« L. Piran d e 11 o že v svojih romanih in ji dal v svojih dramah (»Sest oseb išče avtorja« in drugod) tako svojevrsten izraz, v francosko literaturo pa Marcel Pro ust, pod čizar vplivom se jc močno razširila ta smer. Vzporedno z Estauničjem moram omeniti v tej vrsti vsaj še Maurlaca (»Puščava ljubezni«), A. Erlanda (»Tragedija tolažnika«, »Božji ukaz«) in dramatika D e n y s a Amiela (»Cafe-tabac«).
Vsi ti pisatelji si sličijo v tem, da osobito podčrtavajo tujstvo, ki navdaja človeka do človeka, do pokrajine, do sleherne stvari. Vse osebe njihovih romanov in dram žive vsaka zase kakor v dosmrtni leči. nikoli ne seže njen krik do druge, da bi dojela odpev. V dosmrtnem ujetništvu duš je baš bistvo nove tragičnosti. Dočim jc v Balzacovih romanih poti vseh oseb , zbližujejo proti nekemu skupnemu poko.ii- j šču. ki je kakor otok razumevanja in brat- , stva, se junaki »romantičnega osamljenja-baš ob tej skupni točki odbijejo daleč- proč drug od drugega in tako v romanih Estau- _ ničja, Maurica... ne najdemo več samo ene ravnine, na kateri se odigrava dejanje in nehanje delujočih oseb (kakor pri Zolaju, Balzacu in vseh prejšnjih), temveč imamo toliko »ravnin«, kolikor je oseb, ih te ravnine se med sabo sekajo, križajo, lomijo, nikoli pa se ne uravnovesijo vodoravno. To sekanje in križanje ravnin se" konkretno odigrava tako: pisatelj se povrsti vživi v posameznega junaka in pripoveduje dejanje tolikrat, kolikor je glavnih oseb, vživljajoč se vsakokrat v drugo čutenje in mišljenje. Tako dobimo več »povesti« iste povesti in zavzeti spoznamo, kako malo je resnična tkzv. objektivnost, kajti izpovedi vsake delujoče osebe so »objektivne«, a vendar si včasih docela diametralno nasprotujejo. Ob tej filozofiji izgubita antitezi subjektivnost — objektivnost vso svojo ostrino in mesto njih nastopi r e 1 a t i vi z e m kot nova dinamična nota v umetnosti.
Ta relativizem ie prav posebno očiten v Pitandellovih dramah, ki so jim zelo po krivici nekateri očitali umovanje in geo-metričnost, pri čemer so pokazali svojo ozkosrčnost, ki ni zmožna doživljati čisto življenskih resnic (ki so se odprle seveda šele »novim« očem). Tak roman seveda ne vsebuje dosti »dejanja«, kajti življenja tu ne bijejo drugo ob drugo, temveč teko vsporedno; baš ta vsporednost pa je vzrok občutju dosmrtne osamljenosti, doživljanja tesnobe, ki se včasih stopnjuje do groze, kar vpliva spet dinamično ln najmanj prav tako močno kakor drame, ki se vse odigravajo na isti duhovni ravnini. Omenjeno »uedejanskost« so prečesto očitali velikemu novotarcu Proustu, ki je znal tako točno spremljati vsak vzgib sleherne misli, slehernega čustva svojega »junaka«. Toda ne samo, da drug drugega sploh ne poznamo, ne samo, da moramo vsak zase skrivati to, kar je najbolj svojstvenega v nas in hoditi med svetom zakrinkani (primerjaj izpovedi Ivana Cankarja!), tudi v nas samih so prvine, ki jih niti ne slutimo in baš te prvinske sile vplivajo usodno na potek našega dejanja in nehanja, te odločujejo našo usodo. Če upoštevamo tudi to razodetje, bomo videli, kako se v nazorih »pesnikov samote« prepletata relativizem in pa izsledki psihoanalitika S. Freuda. Od tod izvira tudi neki pesimizem, ki je jasno izražen n. pr. v naslednjih stavkih (izpisal sem si jih iz Estaunižjevega romana »L' appel de la zonte«).
»Človek ie podzavesten tvorec trpljenja, ki niti zanj ne ve. — Tisto je velika bolest, ko se nenadoma zaveš, da si popolnoma
(■ccrjes Duhaniel — Miran Jarc:
0 mojih potovanjih
Tn tedaj, ko sem zapustil Tunis, sem pre-Jvel pomlad 6 svojimi prijatelji na Holand-skem. Poletje me je žgalo na Grškem in v bližnjem Vzhodu.. Danes sem 6e vrnil iz Finske. Bilo je bogato, široko in pestro potovanje. In zdaj? In poslej? In prej? O, že mnogo romanj je za mano! Italija,... Večina evropskih dežel.
čemu vsa ta potovanja? Da bi videl in doživel kaj novega? 0, nikakor ne! Ce lio-iem doživeti kaj novega, mi je treba samo fciopiti na ulico med množico, ali pa obiskati inance in prijatelje. Cemu torej dolga vr-ita vseh teh romanj? Da bi se odpočil? Ne, f ;j nisem utrujen? Da bi se utrudili? Saj nif,em naveličan. Nikoli ee no dolgočasim, r;:zveu morda kedaj v gledališču. Da, izvršim kako važno naročilo? Ne, nihče me ne pošilja po svetu. Da, bi proučeval tuje življenje. navade in običaje neznanih mi narodov? Se manj.
0, potujem, da bi bolj razumel sebe samega, da bi srečal ljudi, da bi našel — flote ka! Potujem predvsem, da bi se naučil spoznati ne samo to, kar sem našel, temveč tudi to. kar sem zapustil, da bi ti ogle-
dal takorekoč obraz, hrbet in bok predmeta. V vsakem bitju iščem namena in pomena, kajti stara civilizacija, dragocen plod tolikih naporov, je v nevarnosti. V trenotku, ko je dosegla svoj višek, je krožek izbrancev spoznal, da preti temu okamenelemu svetu visoko pognanega Človeškega duha razkroj, pogin, razpad. Vse sile moramo zbrati, da preprečimo lo smrt. Spoznavati se moramo — zato potujem. Poleg tega po-sečam muzeje in se ustavljam ob starih spomenikih ali pa se razgledujem z višine na novo pokrajino. Ljubim človeka v njegovi domačiji, v njegovi prošlosti, ljubim vsakega duha v njegovem kraljestvu in razdobju. Sodobni pisatelj mora utrjevati take duševne vezi med narodi. Porečete mi: še važnejše je, da opazuje in popisuje običaje svojega naroda. 0, zdaj sva skupaj. Baš ob tej točki morava za hip obstati. Dobro veste, da ima naša najsilnejša umetnina XIX. veka, roman -Gospa Bovarvjeva« podnaslov »slika običajev in življenja na kmetih c. Resnično: del j ko pol stoletja so se francoski pisatelji bavili s proučavanjem in opisovanjem »običajev in navad« določenega kraja ali dežele. To je bilo široko, pošteno delo opazovanja in razkrajanja in opredeljevanja. Kaj pa naj stori pisatelj, ki je vstopil v novo, prej tuje mu obeležje? Prav tako naj
nih v namenoma pretirano trajanje, dal nam je Erlandove okrutne žaloigre in vzorce si-mulantsko - kinematografskih Amielovih dram«.
beleži samo važne lastnosti in posebnosti pokrajine, prebivalcev in ondotnega življenja? Res je: preje so delovali v tej smeri in sestavili ogromno razpredelbo, znanstveno točno in podrobno, vzorno in skladno z vsemi »metodami« analize. A zdaj? Daneg pa se zanimajo pisatelji za vse druge, bolj važne naloge. Ne iščejo več ločilnih posebnostih in znamenj, temveč, nasprotno: najti skušajo vse one podobnosti, po katerih so si različni narodi sorodni in slični, — skratka iščejo vezi človeeanstva. Res je, da oči-tujejo osebe, ki jih slikajo v povestih in romanih, svojstvene lastnosti, posebnosti in se izživljajo na svoj način, toda te osebe vsebujejo tudi in predvsem povsem obče-človečansko bitnost in vsakdo najde v njih nekaj domačega, nekaj, kar je tudi njemu blizu in pojmljivo, nekaj kar je bistveno — človeku. Tako je baš iz tega vidika za naš XX. vek najbolj značilen in pomemben pisatelj Marcel Proust, ki združuje v sebi slikarja običajev in navad po vzorcu romanopiscev prošlega stoletja, pa tudi psihologa naše dobe.
Ali naj vam še tolmačim pomen potovanj? Napisal bi debelo knjigo o tem, če bi se hotel do konca zgovoriti. Ne utegnem, kajti jutri že spet sedem v vlas...
Devove koroške narodne pesmi
Peti zvezek. 1926, samozaložba. Cena? Naš mariborski skladatelj in folklorist Oskar Dev je pred kratkim izdal lepo zbir« ko četveroglasnih koroških slovenskih na« rodnih pesmi, ki jih je bil sam nabral ln notiral med narodom. Zbirka obsega 30 pesmi v pestri izberi, le škoda, da nabira« telj ni notiral kraja izvora posameznih na« pevov, s čemer bi zbirka pridobila na avten« tičnosti. 17 pesmi je prirejenih za moški, ena za ženski in ostale za mešani zbor. Pc« smi so harmonizirane (kjer je bil prvotni napev enoglasen) dokaj priprosto ln se mi zdi, da je pri notiranju pesmi nabiratelj tudi upošteval ljudsko mnogoglasje. Sem« tertja pa je seveda tudi Devu zašel korak v običajno zborovsko harmonizacijo, o kate« ri sem govoril zgoraj. V ostaiem pa je zbir« ka prav vestno pripravljena, ter bo f.bog teh vrlin gotovo dobrodošla našim zboiom. Besedilo pesmi je povsod točno notirano v koroškem narečju in tozadevna tolm?čei'ja pod črto so prav umestna. V 4. taktu 29. pesmi se ima glasiti tretja četrrinka prve« ga basa prejkone «eis», kajti notirani «eisis» nima nobene upravičenosti.
Novi uspehi skladatelja Stolcerja-Slavenskega
Letošnje komorne glasbene svečanosti se bodo vršile v Donaueschingsnu dne 24. In 25. julija. Poleg drugih del, ki se bodo ob tej priložnosti izvajale, se nahaja tudi nekaj mešanih zborov skladatelja Štolcerja-Slavenskega. Njegova ; Slovanska simfonija« je dosegla v istem moslu pred dvema letoma velikanski uspeh.
Štolcer-Slavenski je rodom iz Prekmurja. Izšel je iz bednih in primitivnih razmer in ko se je pojavil v glasbeni produkciji, je taikoj opozoril nase. Sedaj je profesor na beograjski glasbeni šoli, vlada pa ga je podprla s štipendijo ter ga poslala letos v Pariz, kjer nadaljuje študije na tamošnjem konservatoriju.
Stolcer-Slavenski je danes priznana In ugledna umetniška potenca ne samo pri nas v Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu. Svetovno založništvo za muzikalije Schott je izdalo enajst Štolcerjevih kompozicij, skladb za zbore, klavir in violino, njegov kvartet in kvintet. Treba je pripomniti, da izdaja Schott samo dela najmodernejših avtorjev, ki so si stekli svetovno priznanje. Med njegovimi edicijami nahajamo dela Stravinskega, Malipiera, Casella in drugih modernistov.
Stolcer očituje v 6vojih kompozicijah rasno silo našega naroda in v tujini ga splošno imenujejo »balkanskega Smetano«. Letošnji komorni glasbeni festival v Donau-esehigenu prinese poleg štolcerjevih zborovskih skladb še sledeča dela: Fr. W. Lothar: Godalni kvartet; II. Krasa: Godalni kvartet; G. Miinch: Koncert za klavir in komorni orkester; E. Pepping: Suita za trobento in pozavno; E. Sehulhoff: Mali koncert za flavto, violo in kontrabas; H. Rathaus: Mešani zbori brez besedila. To je program prvih dveh ' mili koncertov. Tretji prinese originalna dela za mehaniEne instrumente od Pavla Hindemitha, G. Miin-cha, E. Tocha in »Abstraktni balet« Oskarja Schlemmerja z muzikaluo spremljavo Pavla Hindemitha. Ta glasba je pisana za tako-zvane mehanične orgle. Na otvoritvenem večeru svečanosti pa se bodo izvajale kompozicije za pihala, skladbe Pavla Dessaua, Hansa Gala, Pavla Hindemitha, Ernesta Krenaka, E. Peppinga in E. Tocha.
Filmska križanko
1	2		3|4|			5 | 6		7 | 8			9
	■	10			B	111 |				m	
12	13	16		14		B	m		B	15	
16				B	B	17	■	18		1	
19		B	B| 20				21	m	m	22	
B23			24		m	25		26	27		
2S	B	B	29		30		m	31	\m		
32		B	33				B			34 |	
■ 35			|B			m	36 |		37|^|		
38 39		B	40	41		m	42! |			43	B
44		B	1		B	45		m	46		
47		1				ei48| | | B					
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. moderno gledališče; 10. žensko krstno ime; 11. Sillsove partnerice v filmu »Morski vrag«; 12. ime glavnega igralca v filmu »Človek, ki dobiva klofute«; 14. začetnici tragično umrle nemške filmske igralke; 15. samo; 16. moško krstno ime; 18. Del naslova znanega Fairbankovega filma; 19. ilikalnica; 20. ime ameriške igralke Wilson; 22. osebni zaimek; 23. glavna igralka iz filma »Madona s ceste«; 25. ime slovitega filmskega komika; 29. znani nemški igralec; 31. začetnici glavnega igralca v filmu »Pokojni Matija Pascal«; 32. začetnici imena filmskega akrobata; 33. moško krstno ime; 34. začetnici imena največjega filmskega igralca in
«Ljubljanski Zvon» za junij in julij
»Ljubljanski Zvon« za junij m julij 1926 je izšel v skupnem zvezku. Na uvodnem mestu razmotriva skladatelj Anton Lajovic vprašanje: »Ali je narodna umetnost lahko socialno škodljiva?« V sestavku odgovarja drju. St. Vurniku, ki je v letošnjem »Zvonu: načel ta problem ter ga enostransko obdelal. Lajovic replicira najprej načelno na Vurnikova izvajanja, potem razmotriva vprašanja: Umetnost in potrebe družbe. Ideja vplivnih sfer in Narodne umetnosti niso socialno dosti koristne in utegnejo celo biti škodljive. Ta članek velja pozorno prečitati, kajti vprašanje, o katerem se vodi diskusija, je eminentne važnosti za naše kulturno življenje.
Vladimir Levstik nadaljuje svojo prozo »Hilarij Pernat«, ki je odlična posebno po svoji stilistični strani. Radivoj Rehar priobčuje pesem »V Lendavskih Goricah«, Slavko Grum objavlja drobno črtico »Spomladi«, Janko Glaser pa nadaljuje s publikacijo in-teresantne Cankarjeve korespondence pod naslovom »Iz pisem Ivana Cankarja Anici Lušinovi«. Tone Seliškar prispeva pesem »Solnčna roža«, Bratko Kreft pa črtico »Cigani«, Pavel Golia se oglaša s pesmico »Naj-tišji zvok«.
Pesnike Nove Rusije prikazuje univ. lektor dr. Nikolaj Preobraženskij, to pot v Vsevolodu Ivanovu. France Bevk nadaljuje roman »Beg pred senco«. Književna poročila govore o Polčevi »Iliriji«, o Moli&ro-vem »Namišljenem bolniku« v slovenskem prevodu prof. Juvančiča ter o Pečjakovi »Kraljični z mrtvim srcem«. Med poročili o srbohrvatskih delih beremo recenzijo knjige »Generacija pred stvaranjem«, v Kroniki pa referira Ferdo Kozak o beograjski drami v letu 1925—1926, K. D. poroča o razstavi francoske grafike v XVII. in XVIII. stoletju, o razstavi grafike Božidarja Jakca in Jos. M. Gorupa ter o odkritju Smoletove spominske plošče na Dunajski cesti.
»Ljubljanski Zvon« spada v vsako našo omikano hišo in stane celoletno 120 Din, za inozemstvo 150 Din, posamezne števili« so po 15 Din. Naročila se pošiljajo Tiskovni zadrugi v Ljubljano, Prešernova ulica 54
Slovenska številka zagrebškega <Svijeta». Zagrebški ilustrovani list »Svijet® je posve« til svojo 21. številko, ki je izšla 26. junija, Sloveniji, specijalno kranjski deželi. Na naslovni strani vidimo Slovenko v narodni noši, na zadnji strani pa je vršac Triglava. Ta slika je reproducirana v petih barvah.
V	notranjosti lista prinaša erSvijet® pet strani vrlo lepih in čisto izdelanih fotogra« fij. Fotografski posnetki predstavljajo naj« lepše partije Slovenije: planine in planin« ske koče, jezera, izvire naših rek ter znana letovišča. Ljubljana je naslikana dvakrat.
V	tekstu se nahaja tudi dober članek o Sloveniji, dalje slika Prešernovega sporne« nika itd. V celem obsega ta številka zagreb« škega lista 32 slik iz Slovenije. Tudi lepo« sloven spis, ki ima obliko novele, je zajet iz planinskega življenja pod Triglavom. Naše čitatelje opozarjamo na to številko eSvijeta® ter jim list priporočamo.
režiserja; 35. ime Lloydove žene in partnerice; 38. začetnici Imena ameriškega filmskega co\vboya; 40. žensko krstno Ime; 42. ime ene izmed najstarejših nemških filmskih igralk; 44. predlog; 45. začetnici imena glavne igralke v filmu »Ujetnik v ZendI«; 46. pesnitev; 47. angleško univerzitetno mesto; 48. ime filmske igralke Bennett.
Navpično: 1. rusko - francoski ko-<mik; 2. naslov nedavno ufilmljenega Zola-jevega romana; 3. žtevnik; 4. ime igralk« Busch; 5. osebni zaimek; 6. osebni zaimek; 7. glavna Igralka v »Beli sestri«; 8. začetnici glavnega igralca v filmu »Hirra, Kalifornija«; 9. glavna igralka v filmu »Ce ljubi 40Ietna žena«; 13. Rimski pesnik; 15. igralka iz »Izgubljenega sveta«; 17. ameriški filmski režiser; 20. reka na Češkem in v Nemčiji; 21. SU; 24. igralka iz »Desetih zapovedi«; 26. glavni junak v »Otoku izgubljenih brodov«; 27. začetnici ameriškega filmskega igralca; 28. projekcijska ploskev; 30. ime Menjoujeve partnerice v »Pariški metresi«; 36. očka; 37. nedeljiv dclec materije; 39. ime tragično umrlega filmskega komika; 41. darilo; 43. žensko krstno ime.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Svetozar Pribičevič; 2. Re; Platon, žima, Prilep; 4. ei, rž Ii; 5. mm, kosa, le, komet; 6. ep, od, aa; 7. Lo-tar, te, Ezav, zg; 8. opora, in, Lahi, av; 9 po, S. J., RR; 10. Java, paž, Baku; 11 keks, vi, Tel!; 12. doktor Gregor Žerjav.
Navpično: A. Penelopa; B. Limpopo, ko; C. era, to, jek; D. ar„ akt, E. oho, Ra, vso; G. as, fantom, mg; I. pri, Loti, ave; J. Rem, Eden, žig; K. ar, ši; L. br., žebelj, dr.; M. za; N. čer, ah, ate; 6. vi, ker; P. vol, ulj; R. Eliazar, la; S. Pitagora.
ii
Prpaorslnega ».ierazalemca
sedem vagonov bo na Ljubljanskem velesejmu na razpolago gostilničarjem in restavraterjem. — Cena 7—S'/2 Din. — Interesenti vabljeni na pokušnjo. Firma:
ALOJZIJ ZAVRATNIK, vinogradski posestnik, Svetinje-Jeruzalem, 4885a	pošta Ivanjkovci pri Ljutomeru.
USMJENJ& OBLAČILA NA VELESEJMU
48S6
Tvrcžka Alojzij Pregled, podjetje za izdelovanje usnjatih sukenj v Rušah, bo razstavila svoje slovite izdelke kakor: moške usnjene suknje iz telečjega boksa, damske jope, auto raglane, usnjate oviatnike (kravate) (za kravate patent pri-iavljen), telovnike iz usnja, za športnike in lovce usnjene klobuke, čep;ce, damske ročne torbice in autoaube. Obiskovalce vetaima vabimo, da si og'edajo is slovite domače izdelke.
Danilo Dimovič:
rajevski Vidovdan leta 1914
^ Danilo Dimovič Je na našo prošnjo Azl jjjs razpolago nekaj nad vse zanimivih belsiv' iz svoi'h vojnih spominov. G. Dimovič pi^dsednik bosanskega sabora v letih pred Vjdovdanskhn atentatom to r času sarajevskv tragedije, je ena najboljših klasičnih	onlh zgodovinskih dni. Njegovo Ime je M<U nerazdruzljivo zvezano s trpljenjem vri>skega naroda med vojno, saj je bil glam' bran.lec pre-Kanianih narodnih Hudi iz £osne avstrijskimi oblastmi in pred soto^ci, kjer je zlasti v procesu proti vidovd^skim atentarojem nastopal z naravnost iraškim pogumom. Znana je tudi njegova zgodovinska vloga ob prihodu grofa j Tisze v Sarajevo. Takratni odločilni odgovor bosanskih Srbov in Hrvatov madžarskemu državniku ia sestavil on. Ob zlomu Avstrije je bil g. Dimovič duša nacijonalne revolucionarne organizacije, prevzel je v bosanski Narodni vladi po-verjeništvo pravde ter je pozneje kot f!an demokratske stranke pripadal pr-,emu Narodnemu predstavništvu. Poznale se je g. Dimovič umaknil iz aktivne politike ter živi sedaj kot javni beležnik v Zagrebu.
Napočil je usodepolni in zgodovinski Vidovdan 1. 1914. Lep, smehljajoč dan je bil to. Vreme ni bilo prevroče, vendar je bilo mnogo solnca. Bil sem zelo nemiren. Mimo mojega stanovanja se je imel peljati Franc Ferdinand in jaz nisem za nobeno ceno hotel ostati doma, niti pred hišo. Nekaj me je vleklo ven. Niti hčerki nisem dovolil, da bi ostala doma. Vzel sem jo seboj ter sem se ustavil med latinskim in carevim mostom. Dali so signal, da se bliža Franc Ferdinand s spremstvom. Naenkrat je bilo čuti zamolklo detonacijo, kakor bi ustrelil top v skrivališču. Kmalu nato so se prikazali avtomobili. V prvem je bil mestni župan, v drugem Ferdinand in Zofija. Njima nasproti je sedel Potiorek. Nihče med nami ni vedel, kaj pomeni detonacija. Naenkrat pa sem videl, kako drvi voz z državnim pravdmkom, sodnikom, s policijo. Policijski uradniki so se žurili na mesto, kjer je padel strel. Eden od njih mi je dejal: »Bombo so vrgli baš pred vašo pisarno, ranjen pa je samo adjutant Merizzi.« Videl pa sem, kako vlečejo na drugi strani policaji in liudje gologlavega bledega mladica. B.l je krva in po njem so padali udarci od vseh strani. Policija ga je branila, da ga raziarjena množica ne ubije.
Bil je Čabrinovič, ki je baš nad mojim stanovanjem vrgel bombo na avtomobil, v katerem se je vozil Franc Ferdinand s soprogo. Bomba se je odbila od avtomobila, eksplodirala je na tleh, razbila par šip na moji pisarni, lahko ranila mojo ženo v drugem nadstropju, v prvem nadstropju pa je bil ranjen moj koncipijent. Več koščkov bombe se je našlo pri vhodu v stanovanje, manjši drobci železa, ki bi lahko človeka ubili, pa so bili raztreseni po stanovanju.1 o je bilo ob 10. uri 25 minut predpoldne.
V	mestni hiši, kamor se je odpeljal Ferdinand, ga je pozdravil mestni ž^an Fehim Čurčič. Ferdinand je bil zelo razburjen in je prekinil načelnikov govor: »Vi me pozdravljate, v mestu pa mečejo bombe name!<
Nesporazum s šoferjem. — Principov atentat. — Poslednje minute in smrt Franca Ferdinanda ter vojvodinie Zofije.
V	mestni hiši se je vršilo posvetovanje, ali se naj vožnja nadaljuje skozi mesto, kjer so bili zbrani ljudje, ali se nai vrnejo vsi skupaj v konak. Potiorek je zatrjeval, da se ne bo zgodilo nič več, predlagal pa je, da se mesto kaznuje s tem, da se ne bo vozil Franc Ferdinand bo glavnih ulicah, temveč vzdolž obrežja proti muzeju. Franc Ferdinand je izjavil, da hoče brezpogojno obiskati ra-nienega Merizzinija. Zofija je tudi hotela v bolnico. Sklenjeno je bilo. da se odpeljejo avtomobili vzdolž obrežja Mi-lačke. To pa so bili pozabili povedati šoferju prvega avtomobila in mesto, da bi bil vozil ravno čez Kej. je šofer zavil v ulico Franca Jožefa. Potiorek je ustavil avtomobil in kričal: =>Wir fahren falschl« V tei zmešnjavi je Princip dvignil svoj brov/ning in ne da bi meril, izstrelil dve krogli. Po prvem strelu je omahnila nadvojvodinja Zofija na grudi soproga, drugi je zadel Franca Ferdinanda. On je še sedel pokoncu. toda kri mu je brž udarila na usta. Hotel je nekaj reči, pa se je onesvestil. Nadvojvodinja je bila zadeta v trebuh, njemu pa je bila prestreljena žila na vratu.
Videl sem. ne da bi vedel, kaj se je govorilo, da se avtomobil vrača, da leži nadvojvodinja na prsih Franca Ferdinanda. da t;!eda on nemo in topo, sijajna cerjanica pa je vihrala na njegovi in na Potiorekovi glavi glavi. Nastal je krik, ?meda. vriščanje. tulenje množice. Ljudje so se vrgli na Principa ter so ga vsega krvavega tolkli in tirali v ječo. Svet je bil podivjal. Še vedno ni bilo zr-.iro kai se je prav za prav zgodilo. Vedelo se je samo, da je bil izvršen
atentat.	, , „
".vtomobil se je vrnil v konak s Fer-n-'cm njegovo žen„ in s Potiore-»V Takoj so bili poklicani zdravniki. Trr- vhodu v konak je bil Franc Ferdi-nad Še živ. toda v globoki nezavesti. Di^al le *e slabo, pupile skoro niso v-"1'reagirale, srce je le slabotno utri-Iz ""ust ir, iz žile na vratu je bnz-kr< Čez deset minut je nastopila
Slike iz Sarajeva po fotografijah S. Kimaverjm.
Sarajevska mestna hiša
Zofija Hohenberška je umrla že med
potom in že mrtvo so jo dvignili iz avtomobila grofica Lanus in zdravniki. Tako je meni pripovedoval in v službenem poročilu opisal dr. Bardolf, prvi Ferdinandov pobočnik.
Množica začenja divjati. — »Neizogibna vojna.« — Afera z brzojavko za cesarja.
Vse to se je zgodilo do 11. ure dopoldne. Okoli poldvanajstih se je že vedelo v Sarajevu, da sta prestolonaslednik in njegova žena mrtva.
Množice so v prvem hipu podivjale. Kdor ni videl od besnosti in od strahu spačenih obrazov, ne ve. kaj je divjanje mas, kadar se poraja. Najprej pobitost potem pa strah pred nečem neopredeljenim, velikim, strašnim. Potem trepe-tanje, pa divji bes. Spominjam se, dve učiteljici, Hrvatici, od katerih je bila ena zelo inteligentna, sta me prvi srečali ter mi dejali: »Obadva sta mrtva.« Teh obrazov, polnih obupa, strahu in gneva, ne bom nikdar pozabil. Slutil sem. da se pripravlja strašen vihar, najprej lokalni, potem pa še krvava tragedija, dolga, težka in velika. Nekoliko Srbov se nas je takoj sestalo v Privredni banki. Spogledovali smo se, molčali in se vpraševali, kaj sedaj? Nadejali so se, da bodo moji živci najbolj mirni, moja sodba najbolj hladna in razborita, čakali so, kaj bom zinil Jaz pa sem izgubil svoj navadni mir. Ponavljal sem le venomer: »Strašno! To pomeni neizbežno vojno!«
Nato so me pozvali v predsedništvo bosanskega sabora. Bilo je že preko poldneva. Čutil sem, da sem lačen in so mi prinesli kosilo. Pokušal sem, toda jesti nisem mogel. V grlu me je stiskalo. Pil sem kavo za kavo in konjak za konjakom. Če bi bil ob kateri drugi priložnosti popil toliko konjaka, bi bil gotovo padel v nezavest, a tega dne sploh nisem čutil, da pijem alkohol.
Sklenili smo. d* se s'-:l:če seia ?
sabora v
bodo popoldne vržene bombe baš na predsedniško estrado. Zato je bil dostop na galerijo omejen. Ko sem stopil na estrado in sedel na stol, je zavladal v celi moji notranjosti nekakšen mir, prelom v duši. Videl sem jasno, da se bližajo strašni dogodki, a neka notranja šila je z neodoljivo elementarnostjo zlomila moi dotedanji idejni oravec.
nedeljo, na Vidov dan. so se začele zbirati množice. Slišali so se klici: »Osveta! Kri za kri! Dol s Srbi! Dol s Srbijo! Dol s kraljem Petrom! Vse Srbe treba pobiti!« Od klicev so kmalu prešli k dejanjem. Začelo se je naska-kovanje na srbske hiše, trgovine Ln prodajalne, razbijanje gostiln, šol in cerkva. Te gnusne in odvratne demonstracije, v katerih je bila mnogim nedolžnim in siromašnim srbskim družinam uničena vsa imovina, je inscenirala oblast. Na sestanku v neki hiši. kjer so sodelovale mnoge odlične osebnosti iz muslimanskih in hrvatskih krogov, je bil skovan načrt za te demonstracije, oblasti pa so prispevale popis vseh srbskih hiš, katere je treba napasti, uničiti in opleniti. Ponoči so hodili po mestu različni tipi in so Po mračnih sarajevskih mahalah zbirali tolpe banditov, ki so imele drugi dan stopiti v akcijo. Člani takih tolp so dobili sekire, krampe, motike in kije. Za voditelja vsake take čete je bil izbran kakšen »boljši« človek iz družbe, ki je poznal razmere v dotičnem delu mesta, kjer je bilo .treba uničevati. Te tolpe so začele pustošiti med strahovitim tulenjem in kričanjem. Pred seboi so nosile cesarjevo sliko, misleč, da i:m ie pod zaščito te slike dovoljeno vse. Ze ponoči, posebno pa zgodaj zjutraj so jeli padati udarci PO vratih srbskih hiš. Žene so vreščale, otroci plakali, tolpe pa so vdirale v stanovanja in razbiiale vse, kar jim je prišlo pod roke. Skozi okna so letele slike, stoli, ogledala, blazine, posoda. Drobne vrednostne predmete so raz-
Mesto Vidovdansiscga atentata
Princip je stal na vogalu hiSe in streljal na avto, ki »e je nahajal pri MČetku desno ograjo mosta: Sredi mosta šo etojl pozne jo porušeni spominski steber.
Silen občutek me Je vlekel na strma pota, ki jih je zgodovina z železno logiko predpisala mojemu narodu. Čutil sem, da leži na meni veliko breme, čutil sem. da mi je izvršiti težko dolžnost. Vršil sem jo kot zaščitnik in bra-nitelj ,kjer sem le mogel. To delovanje med vojno smatrajo za mojo zaslugo. Toda verujte, jaz te zasluge nimam. Jaz nisem mogel drugače postopati.
Pogled z višine na Sarajevo z Begovo džamijo
znak žalosti. Poslali smo brzojavko cesarju na Dunaj. Prezidijahti urad deželne vlade je bil poslal nekakšne-koncepte za naše deklaracije. Bile so porazne in strašne .Odbil sem jih ter sem v dogovoru s Sumaričem in Bašag-ičem sestavil telegram, ki je bil poslan cesarju. O tej brzojavki se je izjavilo tudi beograjsko časopisje, da je mirna in dostojanstvena.
Med tem ko smo se mi posvetovali v predsedništvu sabora, so nam javili, da
Vse moje delovanje je vodila neka velika sila, kateri sem se moral pokoriti in šele metode v izvrševanju te dolžnosti ie izbrisala pamet.
Organizacija pustošenja in divjaško pustošenie. — Patrijotičen ponos pljac-kaških kolovodij.
V Sarajevu je naraščalo ogorčenje med masami. Posebno razburjeni so bili katoličani, med muslimani pa so razdraženost umetno podpihovali Ze v
bojniki vzeli in skrili. Vse to se je godilo z znanjem in pod zaščito oblasti. Gledal sem te podivjane množice, ki so napravile name strašen vtis, tako da od tistega časa vedno čutim nekako odvratnost, kadar vidim zbrano množico ljudi. Ko je prišel zlom Avstrije, sem videl mnoge izmed kolovodij iz teh demonstracij, kako pričakujejo srbsko vojsko. Čuli so se tudi glasovi, ki so zahtevali osveto, toda jaz sem bil odločno zoper to. Nisem dopustil, da bi se prvi dnevi naše svobode omadeževali s krvjo in sem bil nasproten temu, da bi se maščevali zapeljanim bratom. Z osveto. strahom in preganjanjem se sicer zadovoljujejo najnižji živalski instinkti, toda s takimi dejanji se tudi rušijo mostovi miru in ljubezni, zavednemu bratu pa ni nikdar dana možnost, da se vrne na pravo pot
Čim sem videl kaj se godi v mestu, sem poslal cesarju na Dunaj osebni telegram, v katerem sem izrekel soža-Ije radi atentata, obenem pa sem apeliral na izredno pravičnost in dobroto cesarjevo, Franc Jožef ni bil dober po srcu, ampak tedaj ni bilo mogoče drugače postopati), ter sem ga prosil, naj ne odtegne svoje milosti srbskemu ljudstvu.
Končna proglasitev prekega soda.
Pustošenie je med tem dobivalo vedno večji obseg. Čulo se je že streljanje Ob 10. zvečer sem obiskal deželnega poglavarja Potioreka, ki je bil še ves teden zmeden, toda srdit Opozoril sem ga, da imajo demonstracije zločinski in roparski značaj, ki ga ne more trpeti nobena pravna in kulturna država. Zahteval sem zelo odločno, da se proglasi preki sod. Potiorek ie izbega-val odgovor. Govoril je nesovislo. Zato sem mu rekel, da bom radi zaščite in vzdržan ja reda telegraf iral cesarju in ministru Bilinskemu, če ne bo takoj proglašen preki sod. Potiorek je na te moje besede izjavil, da bo v smislu kazenskega postopka sklical sejo, na kateri se bo sklepalo o prekem sodu. Pritoževal pa se je, da nima dovolj vojaštva in žandarmerije v mestu, ker ie še vse na manevrih. Popoldne, je dejal bo dovolj vojaštva, ki bo poraz-delieno po mestu. Na vsakem vogalu bodo strojne puške, in če se bo kdo ie ganil, bodo zažvižgale krogle. Vrnil sem se v predsedstvo sabora in okoli 1. ure mi je javil Potiorek. da je preki sod sklenjena stvar. Proglašen pa je bil šele popoldne po plakatih m izkhca-teljih, katere so spremljali trobentači. Pustošenie pa je med tem rajalo dalje. Po mestu se je govorilo, da se bližajo z Vareša ln iz Visokega Sarajevu množice kmetov, katolikov in muslimanov z namenom, da pokoljejo vse Srbe v Sarajevu. Opozoril sem Potioreka telefonski na to opasnost, a on je odgovoril, da o tem nič ne ve in da bo, ce jje kmetje pojavijo, preprečil vhod množic v mesto z orožjem.
Sprevod Franca Ferdinanda ln vojvo-dinje Sofije.
Popoldne je bil sprevod. Iz konaka so prinesli krste, obe enaki. Množica sveta, venci duhovščina, sveče, vonj kadila, a v zraku kakor da se širi za-dušljiv, krvav mrtvaški duh. Hodniki v konaku so bili črno drapirani, topovi pred konakom so bili oviti v črno. V prvem nadstropju sta ležala oba mrliča. On je bil kakor živ, na nji pa so bile še vidne smrtne muke. Nos se je stanjšal od nosa proti ustom se ie začrtala ostra guba...
Špalir je tvorila vojska od konaka do kolodvora na Bistriku. Govorilo se je, da je v Sarajevu še 50 atentatorjev, ki bodo vrgli bombe na mrtvaški sprevod. Domišljija in strah sta delovala. Širile so se vsakojake vesti in vse, kar so ljudje Čuli, so verovali. Oblastniki so se bali in so verovali, da postanejo sami žrtve bomb. Srbi pa so trepetali pred novimi pogromi in pokolji. Videl sem, da v tem hipu Človek lahko postane vse, kajti nihče ni normalno mislil Bal sem se tudi, da Potiorek v svoji razdraženosti dovoli ponovne demonstracije, in sklenil sem. takoj odpotovati na Dunaj, da zahtevam zaščite za Srbe. Z menoj je potoval tudi dr. Vlado Anarič. ki je tudi pozneie med vojno z menoj vred vodil notranjo de-fenzivo za naše preganjano ljudstvo.
Pustošenje in uničevanje srbske imovine se je vršilo po vsej deželi, kasneje tudi po Hrvatski Slavoniji in Dalmaciji. Uničenih je bilo mnogo vrednosti. V tem času je poslal srbski obmejni major svojega zaupnika, bistrega Srba, kmeta Bosanca Tošo Stančiča na izvide, da mu poroča, kaj je bilo. Zaupnik je poslal obširno poročilo, katero so Avstrijci našli leta 1914. v vojašnici v Loznici. V t?m poročilu piše Stančič med drugim: »Ponajveč zapirajo tiste Srbe. ki so kazali svoje srbstvo v hotelu ob čaši vina. Do danes ni prišlo še nič na dan, Srbi strašno trpijo, vse jih prezira, uradniki, izvzemši Srbe. niti nočejo pogledati Srbov, katere mrziio tako, kakor bi bili vsi Srbi atentatorji.«
Izjave Danila Dimoviča v dunajskem tisku in njegova akcija za preganjance. — Tendencijozna Potiorekova poročila.
Ko sem prišel na Dunaj, sem dal du-najskim listom kratek prikaz dogodkov *in položaja. Potiorek je že poslal predlog, nai se razpuste vsa srbska društva, naj se zapro ljudje, naj se ukine cerkveno - šolska avtonomija, razpusti sabor, proglasi izjemno stanje ter zapro vse srbske banke. Proti vsemu temu se je bilo treba baniti. Min. Bilinski ni maral Potioreka in je bil zelo veseL ko sem mu pojasnil zadevo ter se izjavil proti Potiorekovim nameram. Pozval je vse člane saborskega predsedništva, naj podajo svoje mnenje in predloge, kaj je bilo storiti. Obljubil je tudi da bo predložil te predloge cesarju. Jaz sem zastopal stališče, da mora sabor delati.
Potiorek pa je med tem neprestano pošiljal poročila na Dunaj ter je zahteva! akcijo proti Srbiji in proti Srbom in Hercegovini. Z rezervatom številka 5012, 29. junija ob 4. popoldne je javil sledeče: »V Sarajevu s0 se začele demonstracije proti Srbom, toda tudi Srbi nastopajo proti katoličanom. (To je očitna neresnica, ker nobenemu Srbu niti na misel ni prišlo, da bi demonstriral.) Radi tega sem ukazal močno vojaško asistenco. Nekatere zunanje postaje poročajo o ofenzivnem obnašanju Srbov ter opozarjajo, da bi lahko nastali nemiri. Takoj sem poklical vse čete z vojaških vaj v garnizijo. Vsa vojaška krajevna poveljstva, orožniške nostaie in obmejne čete imajo naročilo, da budno pazijo ter po potrebi brezobzirno nastopajo. Te odredbe so bile potrebne, ker so atentatorji že priznali, da so dobili orožie. bombe in revolverje v Beogradu. Globoko sem uverjen, da ima ta nesrečni dogodek, ki je samo začetek nadaljnjih uporov, svoj izvor v Srbiji in mislim, da je mogoče vzpostaviti red in normalne razmere v Bosni samo z energično akcijo na mednarodnem področju«.
Potiorek ln drugI za vojno, Tlsza proti v0jnj. _ Dvomi cesarja Franca Jožefa.
Potiorek je bil za vojno. Konrad Hotzendorf, šef generalnega štaba, ga je podpiral, samo Tisza je bil proti vojni.
V avdijenci pri cesarju dne 5. julija v Schonbrunnu je tekel razgovor med Francom Jožefom in Konradom takole: (Konradovi memoari):
Cesar: »Dobro, dobro, to je prav, toda če hočete imeti vojno, kako io hočete voditi ko nas bodo potem vendar vsi napadli, posebno pa Rusija?« Konrad: »Nas vendar ščiti Nemč"V Cesar: »Ali ste sigurni za Nemčijo? Naročil sem pokojnemu Francu Ferdinandu, naj v Konopištu vpraša, če moremo i v bodoče računati na Nemčijo. Nemški cesar pa se je otresel tega vprašanja in ni nič odgovoril.«
Konrad: »Mi moramo vedeti pri čem smo.«
Cesar: »Sinoči smo poslali noto Nemčiji. V tej noti zahtevamo jasen odgovor.«
Konrad: »Če se bo odgovor glasil, da stoli Nemčija za nami. bomo potem napovedali vojno Srbiji?«
Cesar: »Tedaj da.« (Po kratkem premisleku): »A če Nemičja ne odgovori povoljno, kai tedaj?«
Konrad: »Tedai smo osamljeni toda odgovor mora priti taikoj.«
Konrad je nato predlagal cesarju, naj se v celi monarhiji proglasi preki sod.
£er obstoji nevarnost nadaljnjih srbskih atentatov.
Cesar: »To se zgodi samo v slučaju mobilizacije.«
Konrad: ^Tedaj bo že pozno.«
Cesar: »Čeprav. Jaz tega ne storim.«
Iz Nemčije je prišel povoljen odgovor ta na Dunaju so se takoj začela posvetovanja, kako pripraviti vojno ...
Ministrski svet 7. julija 1914.
Dne 7. julija, ko je prišel odgovor iz Nemčije, se je vršil prvi skupni ministrski svet. Berchtold je zastopal stališče vojne napovedi, Tisza pa je izjavil, da je treba staviti Srbiji pismene pogoje, toda ne takih, katerih Srbija ne more izpolniti. Izjavil je, da je za slučaj vojne on za to, da se Srbija skrči v korist .Bolgarije, kot ogrski min. predsednik
pa je bil odločno proti temu, da se tudi najmanjši košček Srbije anektira. Zastopal je stališče, da vojna ni potrebna. Nato je referiral Bilinski s posebnim ozirom na Bosno. Dejal je, da so Srbi silno razburjeni in ogorčeni, posebno radi pogromov in plenitev. Baš radi tega danes ni mogoče vedeti, kdo je v Bosni lojalen in kdo Velesrb. V Bosni se to nc da ločiti, treba se je končnoveljavno odločiti, če ima veli-kosrbska ideja bodočnost, ali če je brez prihodnosti. Diplomatski uspehi ne pomenijo mnogo, ker se Srb pokori samo sili. V Bosni pa vsi Srbi verjamejo, da bo v teh krajih še vladal kralj Peter. --
Štiri leta po teh dogodkih je kralj Peter res postal tudi kralj mučeniške Bosne in Hercegovine.
-SS3-
Spomini iz ječe Gavrila Principa
Protokol a. o. štabnega zdravnika s Principom v Joželovski
trdnjavi.
Ko je Oavrilo Princip trobnel v trd-njavskem zapora v Jozefovu na Češkem, ea je od časa do časa obiskoval takratni a. o. štabni zdravnik in sedanji profesor dunajske univerze, psihiater dr. P. Njegove stenografske beležke obsegajo razprave s Principom od februarja do junija 1916, ko je Princip že težko bolehal In so mu kmalu nato v bolnici amputirali roko ter je tak hiral še do aprila 1918, ko ga je na pragu Osvobojenja smrt rešila neznosnega trpljenja.
Stenografski protokol dr. P., ki je zdaj po 10 letih prišel na dan in nam v roke, razodeva na podlagi razgovorov ln deloma tudi Principovih pismenih navedb življenje, atentat iz predvsem globoko socijalno in politično miselnost mladega Idealista, ki se ie žrtvoval za svoj narod.
Protokol prlobSujemo danes ob desetletnici v doslovnem prevodu, pridržujoč originalni stenografski stil.
Princip Gavrilo 19. febr. 1916. Kaznilnica. Rojen 27. julija 1894
Tu od 5. iebr. 1914. Ves čas v samotni celici. Pred tremi dnevi so mu bile snete verige. Oče kmet, peča pa se z raznimi podjetji, je miren mož, ne pije, živi v Grahovem v Bosni. V obitelji nikakih bolezni.
Kaznjenec je absolviral v Sarajevu pet gimnazijskih razredov, ostale tri v Beogradu. Nima mature. Je bil vedno zdrav. Ni nikoli pretrpel težkih poškodb — do atentata. Takrat poškodovan na glavi in po vsem telesu. Je padel v nezavest. Enkrat je imel škrlatico. Ne moči postelje. V gimnaziji je ponoči bil včasih mesečen in je taval po sobi. To pa samo eno leto, vselej so ga zbudili. V tretjem razredu. Napadov nezavesti ni imel nikoli.
Do petega razreda vedno odličnjak. Tu se je zaljubil in začel zajemati ideale. Šolo v Sarajevu je zapustil 1911, ko so bile nacionalistične demonstracije proti Tisi. On je bil v prvih vrstah gim-nazistov. Profesorji so nato slabo ravnali z njim. Cital je številne anarhistične, socialistične, nacionalistične spise, leposlovje in vse. Knjige je kupoval sam. O svojih stvareh ni z nikomur govoril, njegov oče se nikoli ni pečal s političnimi stvarmi. Je malo občeval s sošolci, bil je vedno sam. Mirno, sentimentalno dete. Vselej resen, zaposlen s knjigami, slikami itd. Že kot otrok ni bil posebno religiozen: Označuje leto 1911 za kritično.
Podal se je sam v Beograd, ne da bi komu sporočil. Oče in brat mu nista marala pošiljati denarja. Obljubil je, da bo priden dijak, nakar sta oče in brat pristala, da ostane v Beogradu.
Oče star 54 let, mati 45, starejši brat 26, mlajši 18. Šest pa jih je umrlo že v otroški dobi do 10 let. Sam je četrto dete. Prvi brat je trgovec, drugi real-čan, oba enostavna človeka. Ljubezni do deklice kaznjenec ni trošil, pisal pa ji ni nikoli. Pripoveduje, da jo je spoznal v četrtem razredu. Bila je idealna ljubezen, poljubljal ni nikoli. Več ne mara izjaviti
Študiral je privatno, občeval z nikomur, sam vedno v biblioteki. Hotel je v balkansko vojno, a so ga spoznali za preslabotnega. Bil je vsako leto par mesecev pri bratu v bližini Sarajeva. Šele maja 1914 je položil izpit za osmi razred. Po atentatu je bil poškodovan na glavi, hrbtu in drgod. Zaužil je ciankali, a preslabo dozo, katero je izbljuval.
V samotnem zaporu se mu godi slabo. Nima knjig in nikakega čtiva, ne občuje z nikomur. Ker je bil vajen čitanja, trpi najbolj radi tega, da ne sme citati. Spi ponoči večinoma le po štiri ure. Sanja obilo in sanje so lepe: o življenju, o ljubezni. Ni bojazljiv. Razmišlja o vsem, posebno o razmerah v domovini. O vojni je nekaj slišal: Tragično stvar, da Srbija ne obstoja. Njegovo življenje je vobče težko. Ako Srbija ne obstoja, bo slabo z njegovim narodom. Svetovna vojna ne bi bila izostala, neodvisno od atentata. Pravi, da je bil idealen mladenič, ki je hotel maščevati svoj narod. Motivi: maščevanje in ljubezen. Vso mladost je preživel v revolucionarnem razpoloženju. Govori o anarhističnih spisih, ki so ga podžigali k atentatu.
Danes misli drugače. Misli, da je socialna revolucija v vsej Evropi možna, ker se stvari izpreminjajo. Pred profo-sorn o tem ne mara dalje govoriti. Z njim ne ravnajo slabo, vsi so korektni. Pred mesecem je poskušal samomor, lioteč se obesiti z obrisačo. Bila bi glu-post imeti še kako nado. Ima rano na prsih in na roki (Fungus). Pravi: Življenje, kakršno je moje, je nemogoče. Takrat okrog poldne ni mogel jesti, bil je slabo razpoložen, naenkrat mu pade
Gavrilo Princip
ideja, da se obesi, če bi imel priliko, bi to storil. Misli na starše, na vse. Ničesar ne dozna o njih. Priznava, da ga duši domotožje, ki mora obstojati pri vsakomur.
12. maja 1916.
Spozna me takoj zopet in izraža veselje, da me zopet vidi. Od 7.4 je v bolnici. Vedno nervozen. Gladuje, ne dobi dovolj jesti. Samota. Tu ne pride na zrak in na solnce, dočim je v trdnjavi hodil na sprehod. Nima nobene nade v svojem življenju. Zanj ne obstoja ničesar, kar bi se mogel nadejati. Njegovo življenje je izgubljeno. Prej je bil dijak in je imel ideale. Sedaj je porušeno vse, kar je bilo v zvezi z njegovimi ideali. O moj srbski rod! Nekoliko upa, da bi se lahko kaj izpremenilo, je pa vendar skeptičen. Ideal njegove mladosti je bil zedinjenje Jugoslovanov: Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak ne pod Avstrijo. V enotni državni obliki, republiki ali slično. Mislil je, ako bo Avstrija zašla v slab položaj, bo prišlo do revolucije. Toda za tako revolucijo je treba pripravljati teren, razpoloženje. Ničesar se ni zgodilo. Z atentatom se lahko pripravlja tako razpoloženje. Že prej so bili atentati in atentatorji so bili heroji za našo mladino. On ni nameraval postati heroj, marveč samo umreti za svojo idejo. Pred atentatom je čital Krapotki-nov članek, kaj bi v primeru socialne svetovne revolucije lahko storili. Razmišljal je o tem in bil prepričan, da je to mogoče. — Predstavlja si to v internacionalni obliki, ne komunistično, temveč obstinantno. Veruje, da mora vsak na-
rod prej preživeti nacionalno etapo.
Na pripombo, da je Avstrija bolj pripravna za tak prehod, meni, da sedaj še ni čas za to. Sedaj v dobi kapitalizma.
Ze dva meseca ni nič slišal o dogodkih. Mu je vse eno, radi bolezni in nesreče njegovega naroda. Žrtvoval jc svoje življenje za narod. Ni mogel misliti, da bo izbruhnila taka svetovna vojna radi take stvari Mislil je pač, da svetovna vojna lahko Izbruhne, toda ne v tem momentu.
Na poziv, naj piše o socijalnl revoluciji, je napisal na list sledeče: (pravi, da že dve leti ni imel peresa v rokah. Prevaja): »Ob neki priliki smo v tovariškl družbi govorili o vprašanju Krapotki-na, katero je on stavil: »Kaj bodo storili anarhisti v slučaju socialne revolucije?« Mi vsi smo smatrali to za frazo starega revolucionarja in nismo resno misliti, da bi taka revolucija bila v tej dobi možna. Vendar pa smo debatirali o tej revoluciji in smo kmalu se strinjali, da je taka revolucija možna. Toda po našem prepričanju je treba v vsej Evropi med narodi ustvariti«... tu je prekinil, ker mu je pozlilo... »Misli so že čisto ... jaz sem nervozen.«
Ne more verjeti, da bi svetovna vojna bila posledica atentata. Ne more se za nesrečo čutiti kriv, zatorej ne more reči, ali je atentat bil usluga. Boji pa se, da je storil zaman.
Mislil je, da bosta Srbija in Črna Gora v slučaju revolucije pomagali narodnostim v Avstriji. Naše stare generacije so večinoma konservativne, v splošnem pa med narodom obstoja želja po nacionalni osvoboditvi. Starejše generacije niso mnenja, da bi se to tako izvedlo, kakor misli mladina. L. 1878 so številni Srbi prosili cesarja in generale zastran osvoboditve izpod Turkov. Starejše generacije so govorile za svobodo, ki bi se legalnim potom dosegla od Avstrije. Mi v tako svobodo ne verujemo. Konacionalom se v Avstriji seveda godi slabo. Ne verjame, da bi Čehom in Poljakom bilo dobro. Je slišal in čital, da slovanskim narodom v Avstriji ne gre dobro. Zasledujejo jih. V Bosni so veleizdajalski procesi in »iznimne mje-re« (izredno stanje). To je v Bosni bilo že večkrat. V Bosni je premalo šol, v Srbiji več, 10 krat toliko. V Beogradu je šest gimnazij, v vsej Bosni samo štiri, četudi je 1,900.000 prebivalcev in več konfesij.
Zastaja večkrat in premišlja. Prito-užje se, da mu pisanje ne gre od rok. Piše, a po 15 vrstah zopet preneha. Prevaja dalje: »Odnošaj, ki bo izravnal vsa nasprotja med evropskimi narodi. Toda mi nacionalisti, četudi smo čitali socialistične in anarhistične spise, se s tem vprašanjem nismo mnogo bavili, ker smo mislili, da ima vsak izmed nas drugo dolžnost... nacionalno dolžnost.«
18. maj 1916.
Rana slabša. Gnoji zelo močno. Kaznjenec izgleda mizerno. Samomor mu je nemogoč z zanesljivim sredstvom. Pravi, da bo čakal do konca. Je resigniran, a pravzaprav ne preveč žalosten.
(Vprašanje: O čem razmišljate?) Enkrat sem v filozofskem razpoloženju, drugič v poetičnem, tretjič v popolnoma prozaičnem. Razmišljam o človeški duši, kaj je bistvenega v človeškem življenju: Instinkt, ali volja, ali duh...? Kaj giblje človeka?
Mnogi, ki so z njim govorili menijo, da je otrok. Prepričani so, da je bil od drugih inspiriran, samo da se ne zna do-voljno izraziti. Vobče ni govorniško nadarjen. Vedno je čital, vedno bil v samoti, ni mnogo debatiral.
čabrinovič in Grabeš sta z njim bila v Srbiji. Ti trije so sklenili izvršiti atentat. Ideja Je njegova Razmšljal je prej o atentatu na Potioreka. Prišel je iz Beograda k Sarajevo k bratu. Bil je s pokojnim II ji čem vedno v družbi. Bil je njegov najboljši prijatelj. Sklenila sta, da
Poslednji mamiskript Gavrila Principa
Princip je v razgovorih s psihijatrom dr. P. na njegovo izrecno željo deloma pisal svojo odgovore in jih nato prevajal v nemščino. Pričujoči faksimile je eden izmed poslednjih Principovih pismenih odgovorov, ki ga je doktorju P. napisal v bolniški postelji (5. junija 1916) in govori o komitaških organizaci« jah. Kmalu nato so Principu amputirali roko.
CA+ffjU. .'. $0	{U-UArt&t
t/ulUt^^o^u/^ fufc	pSVKOf tfO/lrčo ^vu
M. p^JlMt-fi y fotffruftp', cSo^LO^U, jtpj* /m/*"- /C. cTec^ ~
> t^^a <ikMv	ep ?	fa** *** e\
fiUuA*- A	ž&^-rH?	****	s

O komitidžijama Vam rndgu reči, u koliko sam zvan, sledeče: To tu bili članovi Revolucionarnih organizacija, koji su nasfojali u prvo vreme stvoriti nered i nemir u Turskoj, a svakako cilj Im je bio: oslobodjenje i spod turskog jarma. Od kad datira osnutak tih organizacija, to fa tačno neznam, no znam o njima tek toliko, da su u
prvo vreme bile spojene srpska i bugarska, naSto su se kasnlje razdelile l postale jedna drugoj neprijateljske.
Komitadžije u Turskoj bile su kao zaštita naroda pred siledžljama arnautsklm i turškim vlastima koje su sa narodom postvpale nasilno.
GAVRILO PRINCIP. 5. funt, 1916,
eden izmed njiju izvrši atentat na Potioreka. To je bilo v oktobru ali novembru 1913. On je bil v bolnici, lljič ie bil zelo fantastičen, govoril je o panslavi-stičnih idejah in je dejal, da je treba prej ustvariti organizacijo v vsej Bosni in Hrvatski. Ko bo vse gotovo, tedaj šele naj se izvrši atentat. Zatn je bil atentat opuščen.
Hotel je sam nadalje študirati. Bil je v Beogradu v neki biblioteki. Mislil je. da še ni zrel in samostojen, da bi mogel o tem razmišljati. Februarja je odpotoval v Beograd. Marca je slišal, da prestolonaslednik pride v Sarajevo. Mislil je, da je priložnost ugodna. Govoril je s Ča-brinovičem o tej stvari. On je bil povsem istega mnenja in je dejal, naj njemu prepusti atentat. Toda on je bil črkpstavec, nI imel dovolj inteligence. In mislil je, da ni dovolj nacionalen, ker je prej bil anarhist in socijalist. Dejal mu je, da bosta izvršila skupno.
V Sarajevu je mnogo čital. Vsako noč se mu je sanjalo, da je atentator, da se bori z orožniki in policisti. Mnogo je čital o ruski revoluciji in o borbah. Ta ideja se je v njem ustalila. Pristaja, da so prejšnji zadržki pojemali. Moral bi položiti maturo, a si je dejal, da je ne potrebuje. Nižjo gimnazijo je absolviral z odliko, v višji pa je mislil, da prozaične šolske stvari niso toliko važne, ugrabijo preveč časa. Učil se je, samo da je iz enega razreda zlezel v drugega. Meni, da bi bil prestal maturo.
Grabeša pozna že iz mladosti, bil je z njim tudi v Beogradu in je vedel, da enako misli. Marca je Grabeš položil izpit za osmi razred in se nato vrnil v Sarajevo, da se pripravi za maturo. Naročil mu je, naj Iljiču pripoveduje, ta je pristal, a ni bil energičen. Njega je literatura popolnoma omehčala. Iljič je bil pod njegovim vplivom, četudi je bil pet let starejši in že učitelj. Pisal je, da hoče sam tudi biti udeležen. V šifrirani pisavi je naročil, naj preskrbi pet ali šest orožij.
Grabež se je po 14 dneh zopet vrnil v Beograd in sklenil sodelovati. Princip mu je izprva dejal, naj se ohrani za kako drugo priliko. Ko pa se je vrnil v Beograd je sam dejal, da hoče sodelovati. Major Tankosič je stvar doznal v zadnjem hipu, ko so že bili notranje pri-pravlljeni. Ciganoviču bosanskemu Srbu, ki je bil tam kot dezerter je Princip razodel naklep, ker je imel bombe; bil je komitaš. Ko se je že hotel vrniti v Sarajevo, ga je vprašal na koga je atentat nameravan. Obljubil je dobaviti samokrese od Tankosiča, ki je bil vodja ko-mitašev. Dobil je nato samokrese.
Dne 26. maja se je odpravil v Sarajevo. V juniju je lahko še mirno čital in študiral. Imel je lepo biblioteko, ker je vedno kupoval knjige. Pravi: Knjige pomenijo zame življenje, zato mi je sedaj tako težko brez knjig. Mislil je, da potom ponovnih atentatov lahko pride do take organizacije, kakor jo je želel Iljič, nakar bo med ljudstvom popolna revolucija. Sedaj uvideva, da revolucija posebno v militaristični državi Avstriji nič ne koristi. Kaj sedaj smatra za pravo, ne mara povedati. Nima veselja govoriti o tej stvari. Vznemirja ga, če o tem govori. Ako sam razmišlja, mu je vse jasno, ako pa s kom govori, je negotov.
Če bi le dva ali tri dni imel kaj čtiva, bi lahko jasneje mislil in se bolje izražal. Po mesec dni ne govori z nikomur, kadar pa pridem jaz, želi govoriti o idejah in glavnih mislih. Meni, ako bi bil hotel pripravljati razpoloženje, tedaj bi najprvo med inteligenco širil idejo za revolucijo in osvoboditev. Kasneje šele med množico. Mislil je, da bo s tem obrnil pozornost inteligence v ono smer, kakor n. pr. Mazzini v Italiji ob osvoboditvi Italije. Mislil je, da se Srbija in črna gora morata združiti.
5. Junija 1916.
Ako je dovoljenje tu, naj se roka amputira. Razpoloženje bolnika je običajno, resignirano.
O Gjukiču izjavlja, da mu je pravil Iljič, ki je bil njegov prijatelj, naj najde dva moža za atentat. Imenoval mu je ljudi. Bil je samo zaprt, ker atentata ni javil. Dobil je 10 let.
Vida:
Mučenikom!
Polni ljubezni odšli ste od nas. Kam?
Smrt je objela mlada življenja; črna je zemlja pokrila vala telesa; misel je temna ko noč. Mučeniki!
Narod, dolžnik je pred vamil
Da, kaj so besede in cvetje?
in kaj so naše solze?
Vi dali ste kri in mladost,
življenje ste dali za našo idejo.
Ni bilo vas strah:
ko bela je smrt vas objela;
in noči temotni ste srepo zrli v obraz.
Saj,nimam besed!
Vse smrt je iztrgala z vaših teles!
Ni vas!--r--
In vendar živite! Vaš duh nas bodri, v srca nam vliva zopet pogum! In' vaša imena so zarja ognjena! Mi čakamo dneva! In strah nas ne bo, če pojde še kdo za vami pripravljat naš dan! Vsi gremo v boj za narod in zemljo njegovo! Vam bratje, pa vekomaj: «Slava»! Zagorje ob Savi.
Izletniki, prizanašajte naši planinski flori'
Kosovski božasr
.Vidovdanska katastrofa srbskega naroda na Kosovem jc vtisnila pekoči žig v sleherno srbsko dušo. Poprej svobodni seljak je naenkrat občutil ubijajočo silo suženjskih spon in nc« utešljivo hrepenenje po zlati svobo« di jc razburkalo njegovo dušo tako sil« no, da je nastala mogočna tradicija o porazu na Kosovem. Na kosovskih motivih je razvil srbski narod svojo pesniško silo najgloblje, vedno silnej« še je donela pesem o junaštvu in svo» bodi: kot najdragocenejša zapuščina jc ta pesem prehajala od roda na rod celih pet stoletij. Junaki so potomccm postala legendarna, polbogovom slič« na bitja, poosebljeni narodovi ideali. Svet je bil seljaku spomin na te juna« ke in na vse, kar je bilo z njimi v zve» zi. V svoji bujni fantaziji je narod za« čel spravljati v zvezo z njimi najraz« ličnejše pojave in marsikatera nena« vadna prirodna slika ali pojav mu je postal razumljiv ob spominu na Ko» sovsko bitko. Na ta način so nastale posebno med prebivalstvom Kosovega najrazličnejše pripovedke, razlaga in tolmačenja, ki pričajo o bogati fanta« ziji, neizbrisnih dojmih in globoki pi« eteti, ki je združila naravne pojave s spominom na veliko dobo srbske svo« bode.
Severozahodna in pa južna okolica Prištine v območju približno sedmih kilometrov nudi v mesecih maju in ju« niju očarujočo sliko. Kamorkoli obr« nemo pogled, povsod nam zašije na« sproti omamna rdeča barva cvetov ne«
ke prekrasne vrste potonk, ki jo ime« nuje ljudstvo na Kosovem polju bo« žur in ki je poznana botanikom pod
imenom Paeonia decora. Omenjeni bo« žur raste jako na gosto, najgosteje pa okoli Veternika, par km južno Prišti« ne, tako, da se staplja barva posamez« nih sosednih cvetov v enoten efekt in da izgleda od daleč kot da bi bila zem« Ija pokrita s temnordečim prtom ali pa, da jo pokrivajo mlake strjene krvi, Krvavordeča barva na tej posvečeni zemlji spominja seljaka na to, kar je njegovi duši najsvetejše in najvzviše« nejše: na kosovske junake, ki so se bo« rili za to zemljo in jo napojili 8 svojo krvjo, in seljak je globoko uverjen, da je vzklil božur iz krvi srbskih junakov. To pa tudi ni čudno, saj je kosovski božur naj intenzivnejše temnordeče barve krvi in se tudi razlikuje od vseh dragih divjih potonk, ki nikdar nimajo tako čiste rdeče barve. V Sloveniji ra« šteta le dve vrsti divjih potonk in si« cer Paeonia corallina in Paeonia pe« regrina. Redkejša je prva, ki pri nas le posamezna cvete na Nanosu, dočim je draga sicer redka, a raste razen po Notranjskem še raztreseno po celem Balkanu. Kosovski božur pa cvete v velikanskem številu Ie na Kosovem in edino tu je narod ovil to prekrasno po« tonko s tako poetično razlago. To tol« mačenje pa Turkom ni bilo všeč, saj je vendar cvetlica vsako leto vzbujala spomine na svobodo pri Srbih in strah pred osveto pri Turkih. Vlada sama jo je sklenila izkoreniniti in je poslala vojaštvo, da jo uniči. Res so jo poru« vali na milijone in preorali poljane, kjer so bile te strašne mlake krvi naj« globokejše, a božur je vsako pomlad pognal še bujneje, čim bolj se je bli« žal a osveta in svoboda. Danes pa to cvetje kiti «osvečeno Kosovo«, naše naj veličastnejše pokopališče junakov.
Po tem groblju pa seljak vedno vi« di tudi kosti svojih opevanih predni« kov. Pri selu Sušice, kakih 6 km južno od Prištine, se nahaja v zemlji polno malih belkastorumenih okamenelih školjk, ki so večinoma zdrobljene in v resnici zelo podobne koščkom prepe« rlih kosti. Te koščke školjk seljak ča« sti kot kosti padlih junakov.
Fantazija raje je pa na Kosovem na« šla še drage dokaze velikih bojev. VI okolici Veternika izpero nalivi iz gline kot pest velike okrogle grude kreme, njaka. Te grude so večkrat ploščate in zraščene po dve skupaj tako, da so po« dobne malim hlebčkom kruha. Ti sveti kruhi junakov so se kot opomin na osveto ohranili do danes, tako jih s spoštovanjem tolmači narod.
Razen belega kremenjaka je pa na Kosovem tudi dosti karneola, ki ima večkrat obliko in barvo ledvic, navad« no je pa motno rdeč kakor vležano meso. In srbski seljak pravi, da so ti kosi okamenelo meso, s katerim so se junaki hranili.
Vsako pomlad in po vsakem nalivu so ti cvetoči in kameniti spomeniki budili spomin na izgubljeno svobodo. Pet vekovl
Polpretekli čas
u
To je bilo še po zimi. Pospravljali smo v podstrešju in izpod nekih stopnic '.zmed kupa razbitih opek privleče služkinja zaboj poln papirja, korespondence in starih rokopisov. Med vojno so nas obiskovali cesarsko-avstrijski detektivi in so nam stikali po pisalnih mizah in omarah, pa se je skrivalo, kar se je moglo in kjer se je moglo.
Med raznimi drugimi papirji so bili tudi ostanki uredništva »Domačega Prijatelja«, ki sem ga urejevala deset let, ravno do vojne. Izdajal ga je češki tovarnar Vydra, ki ga je Avstrija, nota-bene, tudi pestila na vse načine, da je siromaka, še razmeroma mladega, udarila kap, še preden so minili težki dnevi trpljenja za svobodo.
Prinesli srno tisti zaboj doli v sobo in s svojo najmlajšo hčerko vse začeli pregledovati pisma in rokopise. Ona je v tistih blaženih letih, ko bi bila rada že gospodična a še ni. Vesela je, poskočna, smeje se in vrti, ves svet je njen in še nekaj povrh, vse za njo cvete, zlatih ciljev ima milijon in misli: samo roko iz-, tegnem in bodo moji! Jasno, da jo imenujemo »Sunčana« — »Solnčna«.
Solnčna ima ves svet rada in želi, da bi bilo vse, kar živi, srečno, kakor ona. Umljivo, da ji je bilo strašno žal vsakega rokopisa, ki sem ga v zakasneli uredniški gorljivosti, raztrgala. — To je tako lepo, kakor od samega Zupančiča. — »Dobro zna slovenski,« — je zastokala, če sem obsodila kakšno pesem.
»To je ono,« sem rekla. »Kopira in še stihi so za nič, ritma nima.<
»Nič zato, lepo je pa vendar,« je protestirala. »Saj so pevci o ljubezni žvr-goleli.«
Tako je ona branila stare petošolske pesmi, jaz pa sem trdosrčno obsojala. Potem so se pa tudi meni zasmilili ti fantje, ki so pred dvanajstimi in več leti ljubili in pesmi zlagali in črtice in nove-lice pisali. Spomnila sem se nekega starega svojega sotrudnika. ki sem ga našla kot kaplana v nekem kopališču in mi je rekel: »V krožku, v katerem smo bili vaši sotrudniki, nas je bilo šest in samo jaz sem še ostal, vsi drugi so padli v vojni.«
Spustila sem rokopise v naročje in zamislila sem se in vduhu sem jih iskala tiste nadobudne mladeniče. Kje so? Kje so? —
»Majko. majčice, kod hodijo -tvoje misli?« me je prekinila Solnčna.
»Koliko mladosti, Sunčana, koliko mladosti! In kje so?! Kje jih je Usoda pogasila in strla? In kje so tisti, ki so še živi?!« Pogladila sem stare rokopise, in glej, iz prekrasno jasnih oči Solnčne so kanile solze, čiste kakor jutranja rosa, na stare papirje.
»Meni jih je tako silno žal, majka,« so govorile rdeče ustnice, prvi nedotaknjen cvet, in zlati kodri so zableščali tako mlado, tšd£o lepo, ko je Sunčana skočila k lheni in me objela.
»Nobenega rokopisa ne pustim več raztrgati, majčica, pisali bova na vse strani in kdor se oglasi dobi rokopis nazaj. Vesel bo, da ga spomni mladih časov.«
_Pa sva začeli zlagati rokopise spoštljivo na kup, dobro in slabo. Pisma pa, ta. dvanajst ln več let stara pisma, so bila vsa ginljiva, vsa lepa.
»Majka. to le krasno, vsi ti pravijo samo »gospa Zofka« in celo »draga gospa Zofka,« opazi moje dekletce, ki bi bila rada gospodična, pa še ni.
Nasmehnila sem se: »Da to je bilo lepo, zelo lepo, moja draga Sunčana. Imela sem cele filijalke takih mladih poletnih idealistov na vseh koncih in krajih Slovenije: v Ljubljani, v Novemmestu, v Gorici in na Sušaku. Na Sušaku so bili, veš, naši »puntarji«. Fantje bolj smelih nazorov, a v Gorici cvet naše slovenske mladine, ki so se zanimali za vse. Dobri nacijonalisti in vendar ne za-sunkanci. Sunčana, oni so mi dali najlepši priimek, kar ga more dobit javni delavec: »naša Zofka« sem jim bila. ln pisem sem jim napisala, o, na tisoče in tisoče! Kaj naj čitajo. kako naj živijo, •kakšen stan naj si Izberajo. Pisarili so mi o svojih očetih, materah in sestrah, o svojih skrbeh in boleznih in v kakšno dekle so zaljubljeni, kaj in kako delajo v počitnicah in kam pojdejo študirat jeseni. No, Sunčana, niso me poznali, niti jaz njih, a rada sem imela jaz nje in oni mene, kakor da sem jim starejša sestra. Nekako lepo duhovno sorodstvo je bilo med nami. — Kam jih je vojna razpršila, kje so prerano umirali težke smrti?! Koliko jih je ostalo in kako živijo?!«
Začele sva čitati pisma in rokopise, drugače kakor prej. In večkrat me je zazeblo okrog srca. — Vsi uredniki poznajo morda ta neprijetni in grenki očitek vesti. Pride rokopis, založiš ga kam, včasih celo prirediš za tisk in pozabiš nanj. Potem pa čez dolgo let izveš, da si storil krivico pisatelju, da je bil takrat
—■potreben duhovne pomoči ali da je bil celo kruha lačen, a ti bi mu bil lahko dal jesti teden dni, če bi bil o opravem času objavil njegov rokopis.
Ni bilo mnogo dobrih stvari med staro šaro, a bilo jih je.
»Majka,« me je pokarala Solnčna: »Greh je, da mu nisi priobčila teh črtic; glej, kako milo piše! In čitala je: Prosim Vas priobčite takoj poslano črtico: zelo vam bom hvaležen. Hudo mi je dijaku revnemu za denar. Posebno zdaj se mu je pripetila nesreča; starši zaradi dolgov ne morejo poslati mesečne plače za hrano in stanovanje, od drugod pa ne morem dobiti denarja. Če bi vsaj za stanovanje imel!«
Res, tu je bil greh storjen, ker stvari so bile dobre! Zakaj nisem čitala njego
vih rokopisov? Neroden, težko čitljiv rokopis — vsak urednik ima takih grehov na vesti...
Tu sva nabrali drugi kup, kakih osem črtic, pesmi, izrekov. Rokopis prekrasen, a vsebina banalna brez umetniške strune. In vendar žaliva pisatelja. Kolika vztrajnost! In še iz vojne piše črtico »Na straži« in pesem:
Mnoge boje bijejo	™
kri v potokih lijejo. Puške pokajo in junaki padajo. Grom topov buči. zpnljo stresa in bobni... Ali je mrtev obležal, kdo ve kje, ali še živ po zemlji hodi?
Tretji piše, da je bolan in polega okrog siromašne domače vasice in se -f-zdravi z domačimi zelišči. Četrti mora v bogoslovje in žalostno jemlje od sveta slovo, — a Sunčana s polotroškimi, pol-dekliškim solzami, tistimi lepimi solzami, ki so tako odkritosrčne, a se tako hitro umaknejo nasmehu, kakor črn oblak solncu pomladi, — joka nad njegovo usodo.
Pa tako dalje prebirava pesmi in črtice in novele naših mladih fantov iz polpreteklega časa. Potem napišem za poskušnjo deset dopisnic in Solnčna iih odnese na pošto.
Mesec dni časa sva odločile za odgovore. In prihajajo karte nazaj: »Neznan v tem kraju.« »V vojski izginil.« »Umrl.« Od desetih en sam srečen odgovor! Prisrčen, poln vedre radosti:
»Gospa Zofka, naša gospa Zofka! Tako lepo in mehko je zadišalo po moji mladosti, ko sem prejel Vašo karto. Po tisti prelestni mladosti, ki je mislila, da je ogrnjena v same črne skrbi in da nosi na plečih pretežkih problemov sto in sto — a je bila samo cvetei in radost in brebrižnost! Kakšni časi so prišli potem, kakšni strašni časi! Vsako leto za tri leta in več! Neizmerno trpljenje: pravo krvavo, ne-
usmiljeno trpljenje! Izmučen in križan sem se vrnil iz vojne z ubito dušo. Nikdar ne bom dohitel izgubljenih let, sem mislil. A je šlo; težko, pa vendar! In zdaj sem koncipijent in oženjen sem in dvoje otrok imam, punčko in fantka. Zelo sem srečen. Pa vse eno iz te moje možke sreče pozdravljam solznih oči tisto mojo lepo prvo mladost in Vas, gospa Zofka, naša gospa Zofka, ki je osebno nismo poznali in je še zdaj ne poznamo, pa nam je vseeno kazala pot k luči. Pozdravljena!«
Vidite — zakaj bi se sramovala priznati — s solznimi očmi sem čitala to pismo. Človek seje in ne vidi kam in ne ve, če je kaj vzklilo. Pa vzprejme vsako jeko svojega dela, jeko, ki doni tako iz davnih let in potov, sprejme jo, kakor poseben dar božji. Oživi ga, prebudi in da moči za novo delo. Četudi skromno delo, vseeno! Luči daj, po svojih sposobnostih!
Pozdravljeni, ki ste mi kdaj pisali, po-zdravleni, če še živite- In naj Vam rože cveto na grobeh, če ste mrtvi! Po davnih prijateljicah se mi toži, po davnih prijateljih. Po slovenskih naših pesmih ki tako prekrasno done in po naših domačih smrekovih gozdovih in po naših visokih gorah. Pozdravljeni, pozdravljeni! — Prišla bom, da mi razveselite srce in telo okrepite in dušo dvignete v višine, k solncu, zlatim ciljem nasproti, ki se, oh, še vedno, še vedno bleščijo visoko pred menoj v daljni lepoti! Pozdravljeni
od Vaše
gospe Zofke.
(NB. Če mi pa hoče kdo pisati, naj mi piše na moj naslov: Zofka Kveder, Zagreb, Pantovčak br. 1 S. — In če morete, mi dajte prvič mnogo luči, radosti in veselja. Odgovarjala Vam bom pa na tem mestu. Saj ni res, kaj ne, da so današnjim ljudem samo kinematografi potrebni, radio, operete, šale. Saj je še nekaj starinskih med nami in tudi mla-dež ni vsa samo za goli šport. Dajte telesu, kar je telesu koristno, dajte pa tudi duši malo hrane!)
SSS-
Kraljestvo mode
Potovanje
y. novi dobi, ko se je tudi naših dam lotilo veselje do morskih poto« vanj, ne bo odveč nekoliko aktualnih! pripomb in nasvetov.
Mnoge dame zagrešijo ob odhodu na morsko potovanje to napako, da svojo garderobo oskrbijo samo za le« po vreme. Kvečjemu še pomišljajo na to da tu in tam utegne rositi z neba ali da tako za šalo zave je bora. Nika« kor pa ne računajo, da lepe poletne in jesenske tedne lahko prekine narav« nost mrazljivo vreme, kakor se to do« gaja ravno letos. In če se to zgodi, te« da i se morske potovalke z vsemi svo« jimi dražestnimi oblačilci iz krepa ali foularda, in z vsemi svilenimi ogrta« či ali lahnimi volnenimi paletoji na« enkrat znajdejo v mučnem položaju.
Gotovo se lahko vsaka dama posta« vi na stališče, da se za par nesrečnih hladnih dni na morju ne izplača iz« gotavljati posebne garderobe. Toda to niti ni potrebno, ker se potreba obla« čil lahko prevdarno krije s tem, da iz« bereš take modele, ki jih po končanem potovanju ne boš vtaknila v omaro k večnemu počitku, marveč jih uporab« Ijala za različne prilike.
Čemu si n. pr. za potovapje po mor« ju ne bi nabavila prikupnega pull»over> ja, ki služi tudi na planinah in pri te« nisu, pozimi pa pri drsanju in smuča« nju? In ni nikako modno pravilo, da bi paletot moral biti krojen ravno iz lahkega volnenega blaga. Pleteni plašči z originalnimi vzorci so mestoma mno« go ljubkejši in imajo to prednost, da jih lahko nosiš pozno v jesen in celo še pozimi. Treba upoštevati samo to: v vročih dneh je plašč itak odveč in lahko celo najtanjši rips postane ne« znosen. Ker torej te stvari služijo sa« mo ob hladnem vremenu, je nedvom« no bolje voliti neobčutljivo volneno blago ali pa pletenino. Glede obleke pa je na mestu, ako pri notovanju s parnikom razpolagaš vsaj z eno s športno krojeno obleko iz mehkega
po morja
voljnega blaga.
Prvi model na naši sliki predocuje jumperjevo obleko s svilenim, zadaj zavezanim šalom. Originalna je spred« nja partija, ki je povsem enaka kakor pri zadnjem (desnem) modelu. Širok passe, iz katerega se dviguje gornji del v obliki bluze, je spet s štirimi oreha« stimi gumbi. Mala vezana zastavica na nasprotni strani simbolizira insignije momarstva in s tem ustreza novi mo« di (ki za tenis zahteva emblem v obli« ki raketa, za jadranje vezen čolnič itd.)
Izmed ogrtačev je za hladno vreme priporočljiv impregniran kep iz zelen* kaste ali lilaste svile, kakor ga pred« stavlja srednja skica. Njemu je pri« krojena apartna čepica. Te vrste ogr« tači so že zato vrlo porabni, ker do* bro služijo tudi v planinskih hotelih, lažjih turah, deloma pa tudi v mestu in pri avtomobilskih izletih.
Morda še bolj praktičen pa je zelen usnjen plašč z malim istobarvnim klo> bučkom. Ovratnik je velik in zavit, manšeti grobi in žepi moški. Podložen s primernim volnenim materij alom lah« ko služi za jesenske avtomobilske vo« žnje in železniška potovanja, prav ta« ko pa tudi za hladno ali deževno vre« me v mestu. In uslužen bo tudi pozi« mi, ako ga opremiš s primerno podlo« go, na ovratniku in manšetah pa na« mestiš opossum.
To naj skratka upošteva vsaka dama, ki se poda na morje: na primer« no oblačilo za negotovo vreme moraš misliti že zato, ker si sicer z nedostat« no adjustacijo pokvariš ves užitek po« tovania in zaman izvržeš tisočake.
Najlepše pariške bluze«
ia fcani'
Petelinje peresje
si je v minuli zimi naglo priborilo priljubljenost damske publike. In ka,-kor so nekoč naše stare mamice nosi« le cele opreme nojevega peresja, tako se v današnjih težjih časih uveljavlja petelinje peresje v sličnih in drugae« nih aranžmanih, kakor to predočuje naša slika.
Ovratna pentlja
Ker se za nastopno sezono napovedujejo globoko izrezane toalete, dočim je zdaj v modi kakršen koli ovoj okrog vratu, forsira moda — posebno k oble« kam mladih dam — fin in učinkovit ovratni okras: to je pentlja iz moireja, zavozljana in speta z dvema rožama.
na velesejmu paviljon ,-i" štev. 550 novost v prekrasnem ročnem delu.
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (531 m. 7 K\V), BERLIN (504 m. 10 K\V in Konigsvmsterhausen 1300 m. 20 KW). BRESLAU (418 m. 10 KW), LEIPZIG (452 m. 10 KW), RIM («3 m. 12 KW), BRNO (521 m. 2.4 KAV). Nedelja, 27. VI. DUNAJ 18.10: Beethoven: Godalni kvartet. Opus 132. A«Mol.
20: John Gaisworthy: »Gozd». Drama v 4. aktih.
BERLIN 20.30: Orkestralni koncert 0>Vag» ner, Cajkowski, Verdi, Smetana, Liszt.) 22.30: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Arije in dueti iz oper: «Gioconda», «Faust», «Eugen Onjegm«, »Rinaldo«, «Carmenx>, »Aida®, «Rigolet. to», «Cavalleria rusticana«, »Wertker».
22.30: Godba za ples. LEIPZIG 20.15: Schubert: Pesmi.
21.30: Godba za ples. RIM 21: Odlomki iz opere: »Ribiči biserov«. BRNO 19: Orkestralni koncert. 1. Brahms: Madžarski plesi. 2. Moszkovvski: Špan« ski plesi. 3. Dvorak: Slovanski plesi.
Ponedeljek, 28. VI. DUNAJ 20.10: Koncertna akademija. BERLIN 20.50: Komorna glasba: od Havdna do Schonberga: 1. Rtger: Godalni kvar. tet es«Dur 2. Schonberg: Sekstet. 22- Orkestralni koncert. — Berlioz, Čajkovski, Wagner, Verdi. (Koncert bo oddajala vzporedno tudi angleška oddajna postaja Dawentry.) na postaja Dawentry.) BRESLAU 20.25: Sinfonični koncert. — Cho rubini: »Anakreon«. (Uvertura.) 2. Tar« tini: koncert d^Dur za čelo in orkester. 3. Brahms: I. sinfonija, c*Mol, op. 58. LEIPZIG 20.15: Klasične operete. — Joh.
StrauB. Millocker, Zeller, Offenbach. RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon« cert.
BRNO 19: Koncert Morav=kega kvarteta. 1. Dvorak: Es.-Dur. 2. Dvorak: F=Dur. 20: Recitacije in pesmi.
Torek, 29. VI. DUNAJ 19.30: «Prodajalee ptičev.® Opere.
ta v 3. aktih. (Kari Zeller.) BERLIN 20.30: Gregorijansbo petje.
21: Poljuden večer (Arije, pesmi itd.) BRESLAU 20.25: «Cajanka». Veseloigra v
treh aktih.
LEIPZIG 20.15: Čarovnije v Krkonosih. (Igra z godbo in petjem, prikrojena za radrofoniia. Nato plesna godba RIM 21.10: Vokalni in sinfonični koncert: Gluck. Beethoven. Verdi. Donizetti, Berlioz. Alvarez, Rossini, Catalani: Puc« cini. \Vagner. BRNO 19: Orkestralni koncert: Kelar Bela, Meverbeer, Cesar Franck, Massnet, Dvorak.
20: Arije, pesmi in dueti; nato godba
za ples.
Sreda, 30. VI. DLTNAT 2f> 10. Poljuden koncert. (Orkester
in solisti.)
21.30: S'x'ch ;n godba za ples. BERLIN 21 30: Schumann: Sinfonija, d Mol. ^t 4
BRF^I A1" 2125- Komorna <?lasba. 1. Han> del- Sonata g«Dnr, za flavto in klavir. Z Beethoven: Godalni kvartet a«MoI,
op. 132. 3. M. Reger: Štirje komadi za flavto ln klavir. 4. Haydn: Godalni kvartet f«Dur, op. 3. St. 5. 22 30: Godba za ples. LEIPZIG 19.30: Lortzing: »Divji lovec.
Opera v treh aktih. RIM 21.10: Leo Fall: Odlomki iz operet«
»Dolarska princesa«. BRNO 19: Koncert.
20: »Maske*. Drama v enem aktu (Rob. Bracco.)
četrtek, 1. Vil. DUNAJ 20.10: Koncert pevskega zbora du«
najskih učiteljev. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert: Beet« hoven, Mozart, Goldmark, Čajkovski, Wieniawski, Glazunov. 22JO: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Romantika in fantazija ▼
besedi in pesmi. LEIPZIG 20.15: Tričetrtinski takt: Bach, Boccherini, Schubert, Arditi, Gounod, Mozart, Beethoven, Delibčs, Strauss, Brahms.
RIM 21.10: Veliki koncert španske glasbe. BRNO 19: Koncert: Chopin, Novak, Po« spišil.
20: Koncert vojaške kapele.
Petek, 2. VII. DUNAJ 20.10: Prenos iz državne opere.
(Program še ni določen.) BERLIN 21: Komorni koncert: I. York Bowen: Sonata c«MoI. 2. Beethoven: So. nata cis=Mol, op. 27. 3. Schumann: Prav« Ijične slike, op 113. (Štirje komadi.) BRESLAU 20.25: Iz klasične poezije. (Re« citacije.)
21: »Obljuba za ognjiščem.® Muzikalna drama.
LEIPZIG 20.15: Rabindranath Tagore: Re. citacije njegovih del v verzih in prozi. (Med pavzami igra klavir.) 22.30: Godba za ples. RIM 21.10: Koncert lahke glasbe. BRNO 19: Orkestralni koncert: Mozart. Rubinstein, Gounod, Schubert, Čaj« kowski.
2: Dramatični večer. 20.30: Pesmi: Schubert, Loevre, Brahms. Sobota, 3. VII. DUNAJ 20: Schubertov večer. (Pesmi.)
22: Godba za ples. BERLIN 20.30: Dvorišče v Berlinu pripoveduje ... (Akustična slika.) 22.30: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Zabaven večer. (Orke* ster, solisti itd.). 22.30: Plesna godba iz Berlina. LEIPZIG 20.15: O veselih popotnikih. (Or.
kester in recitacije.) RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon» cert.
BRNO 19: Orkestralni koncert, Strauss, 20.30: Vesele pesmi in godba za ples.
TUDI
ljubljanski da m s ki svet zna ceniti nedosežno fino
CREME M0US0N
Gaston Leroux:	/3
Prikazen v Operi
Ce bi pripovedoval samo tako« »Ku sva prišla na dno kleti, sva zadela na ekvatorsko šumo, ki je žarela v poldanskem solncu<, bi sicer dosegel imeniten učinek bedastega začudenja. Toda ne iščem nikakih učinkov; moj edini namen, ko pišem te vrste, je, da pripovedujem natanko vse, kar se je zgodilo g. vikontu de Chagnyju in meni pri grozni avanturi, s katero se je svoj čas pečalo tudi državno sodišče.
Zdaj naj se vrnem k dejstvom.
Ko se je strop razsvetlil in okoli naju zažarel gozd, je vikontova osuplost presegla vse meje. Pojav te neprodirne šume, ki naju je s svojimi debli in neštetimi vejami ovijala do neskončnosti, ga je pogreznil v strašno prepadlost. Z rokama si je segel na čelo, kakor da bi hotel pregnati sanjsko vizijo, in njegove oči so mežikale, kakor oči človeka, ki se z muko zbuja in se začenja zavedati stvarnosti. Za hip je celo pozabil poslušati!
Povedal sem, da me pojav gozda ni prav nič presenetil. Zato sem lahko poslušaj, kaj se je godilo v sosednji dvorani. Končno moje pozornosti ni toliko privlačil dekor, ki se ga je moja misel otresla, kolikor v prvi vrsti zrcalo samo. To zrcalo je bflo na nekaterih mestih razbito.
»Da, imelo je razpoke; nekomu se je navzlic njegovi debelini ki trpežnosti posrečilo »posejati zrcalo s prameni«. To je jasno dokazovalo, da je mučilnica, kjer sva bila vjeta, bik že rabljena.
Kak nesrečnež, čegar noge in roke so bile manj gole nego noge in roke obsojencev iz »Rožnih ur v Mazenderanu,« je nedvomno padel v to »Smrtno iluzijo« in je v besu in blaznosti butal ob zrcala, ki navzlic lahkim poškodbam niso nehala odsevati njegovega smrtnega boja. In veja drevesa, na kateri se je obesil, je bila postavljena tako, da je mogel imeti pred smrtjo to poslednjo tolažbo, da je videl, kako brca obenem z njim — tisoč obešeticev!
Da, da! Jožef Buquet je bil tu . . .
Ali bova umrla kot on?
Tega nisem verjel, ker sem vedel, da imava še nekaj ur pred seboj ia da bom ta čas znal bolje izrabiti, nego je to bilo mogoče Jožefu Buquetu.
Mar nisem dodobra poznal večine Erikovili izumov iti zvijač? Sedaj ali nikoli je napočil trenotek, da izkoristim svoje znanje.
Opustil sem popolnoma misel na povratek skozi prehod, po katerem sva dospela v to prokleto sobo; nisem se pečal s vprašanjem, ali je mogoče premakniti notranjo skalo, ki je zapirala ta dohod. Tega nisem storil iz čisto preprostega vzroka: ker pač ni bilo nobene možnosti za to! . . Skočila sva bila s prevelike višine v mučilnico, kjer ni bilo nikakega pohištva, ki bi nama omogočilo povratek. Veja železnega drevesa je visela predaleč stran od skalnega vhoda. Tudi če bi se popel na rame vikontu de Chagnyju, bi še izdaleka ne dosegel d0 odprtine.
Ostal je edini izhod v Ludovik-Filipovo sobo, kjer sta bila Erik in Kristina Dadč. Na oni strani so bila vrata, v mučilnici pa je bil izhod za naju docela neviden . . . Potemtakem sem moral skušati, da jih odprem, čeprav nisem vedel, kje pravzaprav stoje, kar gotovo ni vsakdanja naloga.
Ko sem se dodobra prepričal, da ne smeva ničesar več upati do Kristine Dadč; ko sem slišal, kako vleče pošast ubogo deklico iz Ludovrk-Filipove sobe, da ne bi motila najinega mučenja, sem se sklenil takoj podati na delo, to se pravi: iskati način, kako se odpirajo tajna, nevidna vrata.
Najprej pa sem moral pomiriti g. de Chagnyja, ki se je že izprehajal po planici kakor v hahicioaciji. Kričal je nesmiselne besede brez zveze. Drobci razgovora med Kristino in pošastjo, ki jih je zamogel vjeti navzlic svojemu razburjenju, so nemalo pripomogli, da je popolnoma zdrsnil s tira. Če dodate k temu še učinek magične šume in žarečo vročino, ki mu je priklicala potoke znoja na senca, boste z lahkoto razumeli prenapeto razpoloženje g. de Chagnyja. Navzlic vsemu opozarjanju in prošnjam nisem mogel pripraviti svojega tovariša, da bi se vsaj maio previdneje obnašal.
Hodil je gori in doli brez razloga, zaganjal se je v neobstoječ prostor, misleč, da bo stopil v drevored, ki ga povede k obzorju, in se je zadeval po par korakih s čelom v sami odsev lažne šumel
Pri tem je kričal: »Kristina! Kristina! . . .t in vihtel samokres. Na vse grlo je klical pošast, izzivajoč glasbenega angela na smrtni dvoboj. Zmerjal je celo njegov iluzijski gozd. Mučenje je torej že pričelo učinkovati na ta nepripravljeni duh. Skušal sem, kolikor sem mogel, pobijati vikontovo omamo: moral se je z roko dotakniti zrcala in železnega drevesa in razložil sem mu po zakonih optike celo to svedobno slepilo, ki naju je obdajalo in ki mu vendar ne smeva podleči kakor kaka navadna nevedneža!
»Midva sva v sobi, v majhni sobi, to si ponavljajte neprenehoma . . in iz te sobe bova prišla, ko najdeva vrata. Tako! Zdaj jih iščiva!«
In obljubil sem mu, da izsledim izhod, preden mine ure, če me pusti pri miru in me ne gluši neprestano s svojim blaznim kričanjem in tekanjem.
Tedaj se je iztegnil po tleh, kakor da je v gozdu, in je izjavil, da hoče čakati, dokler ne najdem gozdnih vrat, ker pač nima boljšega opravila. Smatral je potrebno pristaviti, da Ima z mesta, kjer leži, »imeniten razgled«. (Mučenje je torej delovalo kljub vsemu mojemu dopovedovanju.)
Jaz pa sem pozabil na gozd in sem se lotil ene izmed zrcalnih ploskev. Obtipaval sem jo na vse strani in sem iskal na njej slabo točko, na katerG je bilo treba pritisniti, da bi se zasukala vrata po Erikovem ustroju nihajočih vrat ta propaL Včasih je bilo to slabo mesto le kak preprost madež na zrcalu, velik kakor grah, pod katerim je tičalo pero mehanizma. Iskal sem! Otipaval sem tako visoko, kolikor so roke mogle doseči. Erik je bil približno enako velik kakor jaz in prepričan sem bil, da ni nastavil mehanizma višje od lastne postave. To je bila pravzaprav le domneva, obenem pa tudi moj edini up. Sklenil sem, da bom tako neumorno ta natančno obtipal vseh šest zrcalnih sten in nato pozorno preiskal tudi tla.
GOSPODINJE! Oglejte si
prvovrstne izdelke sloveče tovarne testenin
„PEKAT
na Liublianskem veJesejmu v paviljonu H St. 456 - 458.
Lastne tovarne v Ljubljani in v II. Bistrici (Italija). Ustanovljeno 1899.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
M
PIPAN & CIE
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA št. 2.
KEHiCNB KOMERCUSKf a uRUŽSAzo. z. =
VH8TSA STH0/H4 OU&, 1
ja o m & 0-SUROVINE ZA USNJARJE IN NU.ABHE
UU8U. VELESEJEM PflViUON .E' 79,81,83
•f
iiuiuiiiitiNiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiniHiiiiiiiHiinitiiiuilitmiiiiiMHiuiHiiiuniiiiMil
47'♦ba
POSETITE
Splošni vzorčni ter tehnični velesejem od 29. avgusta do 4. septembra. — Tekstilni velesejem od 29. avgatsa do t. septembra.
(Usnje, čevlji, lesni izdelki, športne steklo, keramika, galanterija, optika,
trebšfinft igrače, ištva, grafika i. t d
Zahtevajte prospekte lo pojasnila od častnega zastopstva
STEOU tn DBUGi, purana, Gledališka 8
ur s
F*L*A*M*M*E*N*T*0*D
TOVARNA CASILNIH APARATOV
VELESEJEM PttViUOM „Q" 344 — 346
Generalni zastopnik za S. H. S. RAOIVOJ KRASNIK, Oomžsle — agentura in komisijska trgovina — Liublant

*
Si *
= n\ZARSKA TVRDKfl =
ERfVlN & ARMR
ie razstavila nekai svojih izdelkov v paviljonu 295—293. Tam je interesentom na razpolago tudi novi KATALOG MODERNEGA POHIŠTVA, ki se odda!a vsakemu za znesek Din 50-—. Kdor naroči naših izdelkov za Din 3000 - prejme katalog brezplačno! — Na zalogi v St Vidu stalno solidni domači izdelki vsakovrstnega pohištva, tapetništva i. t. d. po konkurenčnih cenah.	5048a
* & & & & & & & &
i*

„KRISTAL" D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru.
Najitareiše m največje podjetje te vrste v državi. Izdeluje posebno fine ogledala In brušena nekla z okraski, popravile otlepele ell sploh pokvarjena stara ogledala po nizki ceni, Jamči za prvovrtten. trpežen oblog, zarteklenje portalov
NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU PAVIUON „E" 37
fci
5034
138
Petrovič Josip
godbeni instrumenti na velesejmu pav. „0".
«4B
Puch VOL 38 HP, 6 se dežen, z Boschrazsvei ijavo, električnim stai lerjem, skoro popolnoma nov, ugodno na proda Ogleda se ea uri: Hrova Ljubljana, Vegova fi
Posetnikom velesejma priporoča
Franc Bernik
tovarna klobukov 128
Ljubljana
svojo veliko zalogo moških in dam-skih klobukov. Paviljon „H" št. 411— 413 —415.
izložbeni aranžer
in prva moč za kratko stroko se sprejme takoj.
Trgovski dom. Maribor.
4751 a
nfsresenti za moli auto!
Preden kupite, obiščite uubljanski velese-lem, paviljon F, kjer so na ogled C S. R. NESSELS0ORFER tatra. Za inte-4800a resente poskušnie vožje.
iay Navguincže porabi, 'ore najboljše
i
Reform
- steklenice ——
za konzerviranje sadja in povrtnin v-vseh velikostih ter vse druge pri-tikline in Zupančevo knjigo: K on zerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo.
i
„LEDA"
DAMSKO PERILO
]e najcenelie, najtrpef-neJSe in najlepSe!
POSETNIKI VELESEJMA oglejte si izložbe in zalogo v tvornici ,,l e d a",
Šelenburgova ulica itev i.
Trgovcem popust! — Pristopajte kot člani k zadrugi! — Zavarovajte Vaše hčerke za nevestino opremo! 5047a
Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino >
vrvarskih lastnih izdelkov
i
Prepričali se boste, da je blago napravljeno Iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mfillergnrten), oprti navadne vseb širokosti, vrvi in mreže za seno ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseb barvah, tržne torbice, ognje-gasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, širange nzde, špaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žalnzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnfkov, blčev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremoč-Ijivib voznih plaht, jnta platna, ribaric itd. po najnižji ceni ■<952
Specijalno montiranje (splajsanje)
ml xa truumlje tn dvigala ie Uvrfl solidne in tofioo.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s knnnpnino
Ivan H. Adamič, Sv. Petra cesta 31
- Telefon 441 -
PODRUŽNICI: Marta, Vetrinjska ulica 20, telefon 454 — Kamnik, Šotna 4
Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo!
1 Razstava v lastni hiši
\ Oglejte si zalogo na ljubljanskem velesejmu
= PAVILJON G - PROSTOR 305, =
kjer se prodaja na drobno in veliko
IVAN PAKIŽ, Ljubljana, Stari trg 20, nstan. 1912.
Velika zaloga stenskih ur in budilk iz svetovnoznane tovarne z znamko . JUNGHAUS". Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov, jedilnega orodja, am. double blaga itd Najcenejši nakupi	4900a	Najcenejši nakup I
REVMATIZEM.
ZAHVALNA IZJAVA. Mnogospoštovanemu g. drju I. RAHLEJEVU, Beograd.
Prejel sem steklenico Vašega zdravila ..RADIO BALSAMIKA" ki sem io porabil po navodilu. Ko treh dneh sem zaznal olajšanje in boljše spanje. Potrebujem še dve steklenici, ki mi jih čim hitreje pošljite do povzetju, da bi jih dobil že čez 10 dni, ker je prva pošiljka trajala 21 dni.	'
Za čudodelno zdravilo in izlečenje Vam do smrti hvaležni
s poštovanjem
„,.,,, _	RnOe Popovlč. svečenik.
PLAV, dne 7. oktobra 1925.
Zdravilo %Radio Balsamikaa izdeluje, prodaja in razpošilja proti povzetju laboratorij ,RAD10 BALSAMIKA*, Beograd, Kosovska 43.	ug
Zaklopno kamero
9/12, dvojni izvleček, Dop-lelanastigmat VoigtUnder ladiar 6.8, 8 pritiklinami, ceno proda Hojnik, Levec-Celje.	17305
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne in socialne I Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. H	značaja, vsaka beseda Din !•
Najmanjši znesek Din 5'—.	|| Najmanjši znesek Din 19'—t.
Popravila!
Ipecijalni mehanik pisarn, strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Tel. int. 434	173
Krojni tečaj
se prične za moška in damska oblačila v Mariboru na dekliški meščanski Soli v Cankarjevi ulici. Vpisovanje dne 29. junija t. 1. od 9.—12. ure dop. Učni zavod za prikrojevanje Iv. Bizjak.	16838
Inštrukclje
tf-kom počitnic daje učiteljica meščanske šole. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Prestop v srednjo šolo 2844».	17700
Matematiko, fiziko in opis. geometrijo
instruira v počitnicah akademik. Sprejme takoj ali pozneje. Naslov v upravi Jutra..	17737
Vidovdanska proslava v Kamniku
K vidovdanski proslavi in veselici v nedeljo, 27. t. m. t Kamniku vozi poseben vlak iz Ljubljane gl. kolodvor ob 11.47 minut, prih. u gor. kolodvor ob 11.50, Trzin 12.31, Domžale 12.49, Jarše 13.02, Kamnik 13.10. Vrača se ta vlak iz Kamnika v Ljubljano ob 22. uri. Poleg drugih društev se udeleži proslave tudi »Ljubljanski Zvon* s svojim me-lanim zborom. Ljubljančani pridite z ostalimi društvi in izletniki ta dan vsi v prijazen Kamnik — saj so prometne zveze najugodnejše. Vabi vse od blizu iu daleč — Odbor gasilnega društva v Kamniku s sodelujočimi vojnimi invalidi »reza Kamnik.	17581
Trg. pomočnika
mešane stroke, perfektnega manufakturista in računar-ja, mlajšo moč, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, plače in nastopa na trgovino P. Koren preje Sterk, Črnomelj.
Fine šivilje
za damske obleke, se »prejmejo takoj. Naslov pove uprava cJutra«. 17536
Občni zbor «Brat-stva» v Mostah
te vrši dne 6. julija ob 20. uri v gostilni pri »Flegarju. na Zaloški časti. — Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika; 2.) Volitev novega odbora; 3.) Slučajnosti. — Predsednik.	17795
Vulkanlzira
vi e vrste * u m t j » parna Tmlkanizaeiia P. Skalar T Ljubljani, Rimska o. 11.
£70
[• T. RABIČ
Vo, Ljubljana
•^VORSKK^
Štampiljke
ln TS« potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavo, kolodvora.
158
Pozor!
K jamstvom popravlja vsa-kovrstne ure precizno, hitro ln poceni D. Marinko, izprašan urar — Ljubljana, 1'lorijanska ulica 81. 17722
Krojač
ki je sposoben samostojnega dela, te sprejme. Lokal in inventar na razpolago. Koncesija združena z lokalom. Navedba referenc Pismene ponudbe na poštni predal št. 250, Ljubljana, f lavna pošta.	17767
Dežnike
popravlja in izdeluje nove Anton Pavlin, Ljubljana, Straitka pot 17. 17631
Kovaška dela
vu Trste izvršuje V. tJr-bančii, Ljubljana, Zabjak. V zalogi ima tudi gumijaste
kolesa
M kočije to Tozove. Preskrbuje Tsa kolarska dela.
17659
(dobe)
Močan fant
poštenih staršev, z dobrimi spričevali, ne pod 14 let star, se sprejme kot učenec v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na naslov: Vinko Pinterič, trg., Shjvenjgradec 17612
Šivilja za belo perilo
se išče za filijalo Oficirske zadruge v Ljubljani, kasarna Vojvode Mišiča — Tabor 1.	17584
Vajenca
poštenih staršev, sprejme veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga M. Spreitzer v Ljubljani.
17541
Strojnik
to izprašan kurjač, vešč n t a i e iu popravil t okriru parne žage, s prakso žag. mojstra, želi premeniti mesto. Naslov: Josip Modic, strojnik, p. «Deska», Novo mesto.	17675
Vajenec
poštenih "staršev, za boljšo delikatesno in špecerijsko trgovino v Ljubljani, kateri ima vso oskrbo pri starših, se sprejme. Naslov v upr. •Jutra«.	17293
Iščem takoj službo
poljedelske ali industrijske stroke. — Sem obširno na-obražen, zmožen več jezikov, ter lahko posodim Din 50.000. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Agrarijo».
17586
Vezilja
sprejme delo na dom — irska ulica 19/11. 17850
Gospodična
gospa aH ločena žena, katera vloži vsaj 800 Din za eno leto, dobi službo bla-pajničarke. — Dotična mora imeti veselje do potovanja. Dohodki se delijo na polo-vico. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod •Potovalni k5no». 17847
Čevljar, pomočnika
za izdelovanje gojzerjev, išče M. Drucker, Zagreb. Hica 39.	17727
Iščem službo
skladiščnika, sluge ali vratarja, event. grem tudi za potnika. — Za odgovorno službo položim garancijo. Event. pristopim kot družabnik. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko Pošten 26».	17762
Oddam hčerko
v izučenje trgovine z meš. blagom. Dovršila je t dobrim uspehom šestrazredno osnovno šoio. Ponudbe na upravo Jutra* pod »Pridna 2».
17761
Vajenec
kateri ima veselje do fotografske obrti, se išče za Ljubljano. Prednost imajo tisti, kateri so obiskovali meščansko šolo. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Fotografski vajenec it. 1926».	17724
Izurjena šivilja
gre šivat na dom. Naslov v upravi »Jutra*. 17764
Hišnika "
sprejme za hiši na Rimski cesti št. 18 in 20 dr. Fr. Frlan, odvetnik v Ljubljani 17748
Denarni zavod
sprejme praktikanta v Bta-rosti od 18 do 22 let, s srednješolsko ali trgovsko naobrazbo, iz dobre hiše. Nastop takoj. — Ponudbe » prepisi spričeval in curri-culum vitae na Aloma Com-pany, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, pod značko »Praktikant*.	17766
Kav_rnlški vajenec
s potrebno naobrazbo, »prejme. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Kavarniški*.	17719
Šofer
se išče za takoj preko sezi-je za Saureromnibus, proga Lesco—liled. Plača 225C Din mesečno. Priglasiti se pri Avto družbi na Bledu.
17729
Iščem oglarje
(eao kompanijo). Naslov v upravi »Jutra*.	17657
3 kolar. pomočnike
in delavca za omare, sprejme takoj v stalno delo V. Sedminek, kolar, Petrovče pri Celju.	17528
Pletilja
vsestransko izvežbana, ee išče proti dobri plači s hrano in stanovanjem v hiši Ponudb« na npravo »Jutra* pod »Zadovoljnost 879». __17j28
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega v finem šivanem in zbitem delu sprejme Vinko Tabor, Radeče pri Zidanem mostu. — Hrana in stanovanje v hiši 17806
Agentinje — agenti
dobe s prodajo novočasnih predmetov dober zaslužek. Le resni gospodje in dame naj se osebno zglase na velesejmn v paviljonu E, St. 166.	17696
Pošteno dekle
najraje šiviljo, staro do 25 let, iščem, da bi prevzela gostilno na račun. Naslov v upravi »Jutra*. 17812
Krasen in stalen zaslužek
se nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe z znamko za 1 Din na F. Pire, Ljubljana, Levčeva 3. 17680
Domača umetnost!
Izdelovanje ž i pr o r i s o v (Brandmalerei), šatulj, etu-ijev, denarnic, rezbarij in minijatur iz kovine, lesa, usnja etc. — dekorativnih predmetov, kipcev, okvirjev, slik, igrač in drugih ročnih del, doslej izdelovalcem ni prinašalo zaželje-nega dobička radi pomanjkanja zvez s konsumenti. Novoustanovljena trgovina z ročnimi deli in umetninami, ki razpolaga s prometnim lokalom in prodajno organizacijo, pa omogoča domači umetnosti zasluženi razvoj in dobiček. Ponudite takoj ročna dela z obširnim popisom, navedbo cen in množine v komisijsko prodajo pod značko »Domača umetnost* na upr. »Jutra*.
17596
Mesarija v najem In gostilna na račun
« e takoj skupno odda. Pojasnila daje Franc Grebene, posestnik, Trbovlje I.
17671
Va^UL
Francoščino poučuje
temeljito učiteljica. Pripravlja tudi učence za fran-eoske izpite. Naslov v upr. •Jutra*.	17183
Trgovski pomočnik
ki ima veselje do potovanja se sprejme za 2 meseca Ponudbe na upravo »Jutra pod »Manufakturist 19».
17685
Strojnega pletenja
M ieli priučiti gospodična. Ponudbe z zahtevo plače In učne dobe na upravo »Jutra* pod »Pletenje*.
17557
Inštrukcijo
»prejme čez počitnice aka-lemik. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Uspeh 91*.	17791
Iščem delavke
inteligentne, ki bi bile pripravljene takoj začeti izvrševati na svojem domu v LJubljani lepo in snažno domačo obrt (učna doba 1 mesec). Plačilo od komada. Potrebna kavcija 2000 Din v gotovini se mora takoj položiti ter se obrestuje. — Pri zadostni ročni gibčnosti se dnevpo zasluži 60 Din. Ponndbe pod »Spretna* na anončno pisarno Matelifi v Ljubliana — Kongresni trg št. 3/1.	17560
Učenec
se Bprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Prednost Imajo oni, kateri so dovršili par razr. meSCan-ske šole. Hrana in stanovanje t hiSi. — NasloT: J, Langeršek, Marenberg.
17838
Strojno pletenje
Jope, nogavice itd. poučujem
K, zmerni ceni tedensko. — mIot pove oprava »Jntra«
Izvrstna eksistenca
zadamo ali gospodal skromnim kapitalom, z lahke prodajnim množinskim izdelkom, za celo Jugoslavijo Ponudbe pod »Sigurna bodočnost« na oglasni zavod KeračiS, Maribor, Slom-T tef.	17834
Zastopniki
se iščejo za Slovenijo ta prodajo jako dobrega predmeta: potrebna kavcija 100U do 2000 Din. Resni reflek-tanti naj se zglase osebno na Velesejmu, paviljon 344—346.	17803
Vajenec
ki je dovršil 2 razr. srednje šole ter je zdrav in krepak, se takoj sprejme. J. Sedlar, špecerija in delikatesa — Ljubljana, Linhartova ul. 4 17796
Vajenec
absolvent 4. gimnazije, se sprejme v drogerijo. Vpo-števajo se prosilci, ki stanujejo pri starših. Oferte na upr. »Jutra* pod šifro »Drogerija*.
(iščejo)
Šofer
neoženjen, z 81etno prakso, išče Blužbe. — Gre tudi v avto delavnico. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv 35».	17535
Poštena deklica
išče mesta učenke pri šivilji ali modistinji. Naslov pove uprava »Jutra*. 17476
Izučena šivilja
išče službo kot začetnica v krojaški delavnici. Ce mo-■oče stanovanje in hrana v liši. Ponudbe na naslov: Olga Koven, Poljčane, poštno ležeče.	16926
Drž. poduradnik
pokoju, vsestransko zanesljiv, želi stalnega name-ščenja pri kaki večji ljubljanski " tvrdki. Za zaupna mesta položi do 20.000 Din kavcije. — Vprašanja pod »Poštenje 24» na upravo »Jutra*.	17642
Blagajničarka
išče mesta kjerkoli. Nastopi lahko takoj. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 29».
17629
Za 141etno dekle
išče mesto za učenje kake ženske obrti ali trgo. vine s popolno oskrbo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pridna 56». 17556
Potnik
ki obiskuje vse sloje v Sloveniji, želi vzeti seboj dober predmet v razpel a vanjo proti dobri proviziji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Provizija 33». 17523
Kontoristinja
izvežbana, lepe zunanjosti, z večletno prakso, želi za-poslenja, oziroma premeniti sedanje mesto. Pismeno na upravo »Jutra* pod značko cSamostojno vodstvo*.
2468
Kuharica
išče službo pri finančni straži ali orožnikih. Naslov v upravi «Jutra*. 17751
Boljša sobarica
ki zna šivati, išče službe pri boljSi družini. Marija komidar, Lož Št. 8 pri Rakeku.	17754
Mlad manufakturist
z večletno prakso, vojaščine prost, želi premeniti mesto in sicer kot potnik iste stroke, event. prevzame tudi zastopstvo kakega dobro idočega predmeta. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Potnik 3500».
17753
Knjigovodja-
bilancist
išče za dvakrat na teden poldnevno, oziroma večerno zaposlenje proti malenkostni odškodnini. Vsestransko perfekten in samostojen. — Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Cas je zlato 20».
17802
Kontoristinja
s perfektnim znanjem slov., nemščine, srbohrvaščine ter strojepisja, išče mesto. — Ponudbe na upravo »Jutra pod »Vestna 20». 17726/a
Vdova
44 let stara, iz dobre družine. bivša posestnica večjega posestva, s prakso v vodstvu gospodinjstva in kmetijstva, s posebnim poznavanjem vzgoje perutnine, išče službo, najraje na kakem večjem posestvu. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Samostalnost 18».
17718
Mlajši trg. sotrudnik
zanesljiv, išče primerno mesto kot potnik. — Zamenja tudi mesto skladiščnika. -Naslov pove uprava »Jutra v Celju.	17746
Samostojna moč
s prakso v knjigovodstvu, srbski, slov. in nemški korespondenci, mnogoletni pisarniški poslovodja, z družino, išče primerne službe v mestu ali provinci. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Zmerne zahteve*.
17797
Uradnik
z večletno prakso, perfekten knjigovodja, zmožen vseh pisarniških poslov, slovenskega, nemškega ter delo- i ma srbohrvat jezika, želi ' premeniti službo. Cenj. dopise prosim pod »Vesten 1» na upravo »Jutra*. 17889
Mesto sobarice
ali pomočnice v gospodinjstvu, išče gospa za časa počitnic. Ponudbe na naslov Marija Logar, Dalmatinova ulica 7.	17825
Natakarica
ki zna tudi šivati, išče službe, najraje vzame gostilno na račun. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vestna 31*.	17831
Stenotipistka
perfektna, vešča slovenščine, hrvaščine, nemščine in tudi drugih pisarniških del, želi službe. Cenj. ponudbe pod značko »Stenotipistka* na upravo »Jutra*. 17579
Potnik
ki obiskuje vse sloje v Sloveniji, želi vzeti seboj dober predmet v razpečavanje proti dobri proviziji. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Provizija 23».
17523
Kočijaž
46 let star, vajen tudi goveje živine, poljskih del itd. vdovec s 3 fanti, trezen in pošten, išče trajne službe. Naslov pove uprava »Jutra* 17841
Damski krojač
vsestransko izobražen — t inozemstvu izvežban v krojenju in izdelavi konfekcije in po meri, ki ima lastno delavnico v Ljubljani, v kateri je lahko 30 ljudi zaposlenih, išče primerne službe v svoji stroki kot pri-krojevalec ali voditelj večje delavnice. Napravi tudi pogodbo z večjo konfekcijsko tvrdko za izdelovanje damske konfekcije v svoji delavnici. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Konfekcija 49*.	17849
Gospodinja
inteligentna, dobra kuharica, čedne zunanjosti, išče primerno mesto. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Takoj 30/33*.	17733
Š?vilja pomočnica
Išče mesta, event. tudi izven Ljubljane. — Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod »Vestna pomočnica».
17475
St-rejša ženska
vajena vseh del, želi službo gospodinje pri samostojnem gospodu v mestu ali na deželi. — Naslov: Julijana SemliČ, poštno ležeče Apače 17429
Prodajalka
izvežbana v manufakturni in mešani trgovini, bi rada premenila mesto — najraje na deželo. Nastop 1. avgusta. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Poštena 93*.	17593
Mladenič
trezen in zanesljiv, išče mesto pekovskega pomočnika z nastopom takoj ali 1. julija 1926. Sprejme tudi mesto raznašalca. — Hrana in stanovanje po možnosti hiši. Cenj. ponudbe prosim na naslov. Koren Alojzij, Jarenina pri Mariboru, poštno ležeče.	17713
Pisarniška moč
s prakso, išče kjerkoli mesta. Nastopi takoj. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Vestna 8*.	17768
Knjigovodja-
bilancist
verziran v vseh trgovsko upravnih poslih, perfekten v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem angleškem jeziku, išče službe. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Natančen 98*.	17798
Kontoristinja
vešča knjigovodstva, korespondence. slov. in nemške stenografije, s prakso, želi službe v Ljubljani. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kontor*.	17801
Dekle z dežele
staro 18 let, ki je dovršilo meščansko šolo in je vešče strojepisja, išče službo v pisarni ali kot blagajničarka V začetku jrre tudi za manjšo plačo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Vestna 82»
(Jktfjeot
Žensko kolo
se proda v slaščičarni Volt-niann, Ljubljana, Prešernova ulica 52.	17736
2 lepa oleandra
in 3 lepe palme, naprodaj na Ahacljevi cesti štev. 9, pritličje.	17666
Tatvine in vlomi
Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare «Werlheim». Popis, s cenikom pošlje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba — Bleiweisova cesta št. 18.
167
Vreče
vsakovrstne, prodaja A. Grebene, Opekarska cetta 7 Najnižje cene. 1778S
vseh typ najetarejia
francoska znamka
lev s pušico
po brezkonkurenčnih cenah
sri glavnem zastopstvu za ugoslavijo O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica. — Oglejte 6i iste na velesejmu paviljon «G», 284—290.
17818
Motorno kolo
A. J. S., skoraj novo, 2.3/4 HP., se ugodno proda ah zamenja za motorno kolo s prikolico novega lipa. Istotam se p r o d a -D. K. W.
damsko motor, kolo
Naslov pove uprava »Jutra« 17728
Prodam pohištvo
marmornato ploščo in otroški voziček. — Poljanska cesta, vojašnica kralja Petra 16725
Platneno perilo
staro, kakor tudi najmanjše ilatnene krpice, kupim. — Naslov pove uprava »Jutra* 175S9
3 čevljarske stroje
proda Viktor Kranjc, Ljubljana, Borštnikov trg št. 1 17684
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvišjih cenah
. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1.
41
Čoln
(Kielboot) dobro ohranjen, z dvema, oziroma 3 pari veselj, se prav ugodno proda. Vprašati Privoz št. 17.
17679
Jugoslov. znamke
rabljene, kupujem, oziroma zamenjavam Avgust Potu-šek, Kranj 80.	17779
Morska trava
(erime d' afrique) ter konj. ska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brez-plačnol	147/in
Halo!
Najboljše cene plačam za stare moške obleke, perilo, čevlje itd. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom. Jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 17800
Lovska puška
brezpetelinka, 12 kal., prvovrstna, poceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Jutra* 17717
Zahtevaj sam^ «Ides» črnilo
korist Jugoslov. Matice.
128
Motorno kolo
2 HP, z dvema prestavama in prostim tekom, v prav dobrem stanju, prodam. — Naslov pove uprava »Jutra* 17704
Krožno žago
kompletno, za pogon z jermenom, kupim. Cenjene ponudbe z natančnim opisom poslati na upr. »Jutra* po*! Krožna žaga*.	17813
Indijan Skaut
s priklopnim vozom, skoraj nov, ge proda. Ogleda se v garaži Expres, Vegova ul.. Goreč, Ljubljana. 17573
Vreče
rabljeive, jutaste, po 3 Din komad, juto za embalaže po Dn 1.50 kg nudi Dion. društvo za promet sirovina, Zagreb.	17742
Prodam:
registrirno blagajno, voz (brek), železen štedilnik, železno peč in kopalno banjo. Sp. Šiška, Celovška c. št. 80.	17697
Prašičjo dlako
svežnjih, nudi po Din 3 kg. Dion. društvo za promet sirovina, Zagreb. 17743
Nafta-motor
12 HP, kompleten, se takoj dobi za 6900 Din. Vprašanja na upravo »Jutra* pod »Nafta-motor*.	17830
Pozor!	Pozor!
Posestniki z dežele!
Proda se dobro ohranjen brek in polkrita kočija ter različna konjska oprema. Ogleda se ua Dunajski cesti št. 31, dvorišče. 17853
Toussaint-
Langenscheidt
Italienisth I.—II., novo, se ceno proda. Naslov v upr. »Jutra*.	17614
Mesto sluge
išče vojaščine prost mladenič — Dopise pod značko »Delaven 26» na upravo «Jutra*.	17649
Trg. sotrudnik
ki je prakticiral v Berlinu, inteligenten, marljiv in pošten, "išče mesta pri boljši tvrdki. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vesten 99».
17624
Knjigovodkinja
z dvanajstletno prakso, ver-zirana v vseh pisarniških poslih, želi primerne službe Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sposobna 76*.
17623
Stelaže
za manufakturno trgovino, pult, podstavke itd se poceni proda. — Ponudbe in vprašanja na špedicijo »Slo-venia-Transport*, Miklošičeva cesta 36.	17613
Germann zdravilna življenska esenca
se najospješnejše rabi.
1.)	Pri vseh bolezni želodca kakor se: slaba prebava. pomanjkanje teka ali apetita, napihnenost, podrl-gavanja. zgage, omeglevi-ce. glavobolja. krčev, zaprtja, hemeroidov (zlatne žile).
2.)	Cisti pokvareno kri in odstranjuje iz nje vse nečiste sokove, napravi zopet dober tek in voljo za "esti. da se tako telo zopet ojača.
3.)	Po premnogi, premast-ni in preteški jedi pomaga naravni prebavi želodca, tako. da je nepotreben vsaki drugi prah ali sol za prebavo.
Zdravilo je le ondaj pravo. če je, na vsaki stakle-nici in na vsakem omotu tiskano: Lfekarna «k crnom orlu» K Germanna u Belovaru
Zato zahtjevajte ^ samo pravo Germanovo življen-sko esenco.	17344
Zanesljiva oseba
se priporoča za pospravljanje pisarne ali ateljeja. — Nastopi takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra* 17712
Predsobna stena
in pisalna miza z 2 fotelji, novo, se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 17501
Sokolski ovratniki
za kroje, se dobijo v vseh številkah. Brata Capuder, Wolfova ulica 1. 17638
Dvokolesa
zftamk: Tribuna. Diamant, Favor, Styria. Frera. Bian chi. Champion. Record, Pre-zesion, Legnano. v zalogi, pneumatika Dajfinejše vrste Dunlop. Michelin, Pirelli itd Najnovejši modeli in najnižje cene Ceniki franko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4.	104
Kolo
dobro ohranjeno, proda Cehovin, Poljanska cest* 13 17785
Gig
dobro ohranjen, se proda aa Ahacljevi cesti štev. 15.
17794
Mesarji, pozor!
6 hrastovih čokov (v premeru 80—90 cm) za mesarje po uirodni ceni proda Anton" Vahtar. ključavničar. 17782 l Mengeš št. 152. 17770
Motorji!
1	motorno kolo BSA. 8 HP, Mod. 1926, s prikolico, raz-sv. in kompl. rez. kolesom, skoraj novo — Auto Au?«tro Fiat, 3^6—5tonski gumijevi obroči — Auto Fross Biis-sing, 3tonski, železni obroči — Priklopni voz za tovor
žel. obroči — vse dofcro ohranjeno. — Auto Puch, Tipa VIII, s kompL razsv..
2	rez. obročema, dobro pnevm. el. pogon, el. Horn. etc., dober Steiger — Auto Perl, 3/14 PS, el. razsv., 2 rez. obroča, kompl. nov voz Standart tip — Auto Perl. i/14, isto, karoserija Maha-goni, Špec. izdelana, se prodajo po ugodni ceni Poizve se pri Jos. Zidar ml., Dunajska 31, tel. 106 — ali velesejem pav. H — 452
17854
Proda se
vsled smrti polkovnika Pu-teanvja v gradu Tivoli, I nadstropje levo, jedilnic« (barok), spalnica (barok ^ in renaisanee). jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drujrih predmetov. Pogleda in kupi se istotam 17621
Moška kolesa
šivalne stroje, zlatnino in srebrnino dobite po izredno nizki ceni v popolni razprodaji Selovin Čuden na Mestnem trgu štev. 13. — Ne zamudite prilike! 17451
Osebni avtomobil?
sledečih znamk *o naprodaj PRAGA VIII. 35 k. s., s sedeži, močno tapeciran, na novo lakiran, s Boš elektr lučjo, v naiboli-šem stanju, cena 45.000 D prCH VTTT. 88 k s., s 6 sedeži, elektr. razsvetlj: va Boš. v prav dobrem staTiju. cena 55.000 Din: DATMTF.R. 42 k. s., i sedeži, pokrito karoserijo. v dobrem stanju, sposoben za prevažanje eo-stov v kopališče in potnikov iz posta i*. 0 kar-bidno lučjo, 22.000 Din Avtomobili se _ lahko ogle-da*o v tovarni cementa Zidanem mostu.	17421
Pri «Solncu» K. vidmaver
Posračarjev trg (za vodo) Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, a b t a h i (pečp). Vsa vrste pletenin lastne tovarni. Na dehplo posebne cene.	17040
Pozor, peki!
Proda ee stikalni stroj (25) ♦'obro ohranjen, kot nov Fr»nc Fpr^eršič, Ljubljana. Krakovski nasip štev.
17595
Lovci, pozor!
Lov=ka psiea. stara S IpU fVorstehpr pasmeV Jako dobra za lov. p 4 mladiči. proda Mladiči =e prodajo tudi posebej Matija Sene kar. pekovski mojster — Slatina-RadencL 17574
Dinamo
istosmerni tok, HP, 220 volt, porabljiv za motor ali za luč ter motor bencin, 7 HP, rabljen, "dobro ohranjen, skupno ali posamezno ugodno naprodaj. M. Mišvelj, mizarstvo, Vodmat pri Ljubljani. 17590
Flobert puško
6 mm in SchOnauer - Manii-licherico ter nekaj avstr uradniških sabelj, prodam Ponudbe s kupno ceno pod »Puške* na upravo «Jutra» 17591
6sedežen avto
Nesseldorfer HS 24, dobro ohranjen, se ceno proda. Ponudbe na upravo »Jutra-« pod »Avto 24/6*. 17506
Zaklopno kamero
9/2, dvojni izvleček, Com-pondzapor VoiirtlJlnder Ra-diar 6.8, skoraj novo, ceno proda Hojnik, Leveč, Celj< 17505
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsa kovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karli P r e 1 o g u. Ljubljana, Gosposka ulica 3 in Stari tr? št. 12.	17698
Fotoaparate
in sicer 9 X 12 (Schlitzver-schlusskamera) z dvojnim anastiermatom in 13 X 18 Reisekamera. s aplanatoro in 3 dvojnimi kasetami, poceni prodam. Naslov v upt »Jutra*.	17807
«Ljub!jan. Zvone*
in Planinske Vestnike prodam. Naslov pove uprava cJutra*.	17804
Lokomobila
event. s kompletno garni turo. za žago. «e proda. — Naslov pove uprava cjntra F	17783
Polnoiarmenik
event. s kompletno sramltu ro za žago, se proda. — Naslov pove uprava cJutra 17784
Hrastovo jedilnico
elegantno, temno polirano. v najfinejši ir^elavi. po jako nizki ceni proda Ig Repše, Liubljana, Poljanska cesta 21.	17793
2 motorja
1.5 in 4 HP. 220'8R0 volt merodno proda V. Senuardt. Ljubljana. Selenburgova (na dvorišču).	171
Proda se trgovina
dobro idoča, z vino- iu žganjetočem, delikateso, trafiko ter mešanim blagom, na naj prometne jšem. brez-konkureučuem meatu Zagreba, e stanovanjem, skladiščem in zalogo, po ugodni ceni vsled družinskih razmer z vsemi koncesijami takoj na razi>olago. Poizve se v Ljubljani, Svabieeva ulica 12.	17777
2	stanovanjski hiši
v Ljubljani zamenjam za hiši v Nemčiji ali Nemški Avstriji. — Ponudbe pod cZamenjava (Tausch) 32*_na upravo cJutra*.	17781
3	vinogradi in klet
Prodajo se po jako nizki ceni 3 vinogradi in skoraj nova vinska klet, katera je pripravna tudi za stanovanje. Vse to je oddaljeno samo 5 minut od kolodvora Semič, v najlepšem kraju vinske gorice. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko »Vinograd*.	17744
Majhno hišo
z vrtom, v okolici Ljublja-od 30—40.000 Din — tudi s prevžitkom, kupim. Naslov pove uprava »Jutra* 17610
Lepa restavracija
s 15 posteljami, v planinskem kraju, se odda ua račun. Turistov mnogo poleti in (»ozimi. Naslov v upravi cJ utra*.	17570
Trgovina v Celju
lepa in na prometnem kraju, se takoj odda. Naslov pri podružnici c Jutra* v Celju.	17747
Zamenjam krasno stanovanje
z 8 sobami v sredini mesta z enakim stanovanjem s 5 sobami. Ponudbe na upravo Jutra* pod »V. A. 16».
17472
Otomano
dobro ohranjeno in 2 zložljivi postelji kupim. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Gorenjec*.	17479
Proda se posestvo
gozdom, travniki in obdelanimi in posejanimi njivami. četrt ure od kolodvora in večjega trga v Sloveniji, takoj z vsemi pritiklinami vred pod ugodnimi pogoji. Naslov v upr.
Kupi se dobro ohranjeno
Moško kolo in pianino
Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro cKolo*. 17689
Proda se posestvo
9 oralov zemlje, sadonos-nik, njive, gozd in hiša z gospod, poslopji, v bližini Zidanega mosta. Cena Din 4O.0O0. Več se izve v trgovini 2 e 1 e z n i k, Zidani most.	17419
Čajno maslo
prvovrstno, sveže, se dobavlja v večjih količinah dvakrat tedensko. Intere-sentje naj pišejo na upr Jutra* pod »Čajno maslo* 166
Sladkega sena
1 vagon in 3 vagone slame najboljše kakovosti, proda Franc J u r c a, Petkovec. pošta Rovte.	166
Trgovska hiša
enonadpf.ropna, v srezkem trgu Slovenije, na najboljšem prostoru v sredi trga, zraven cerkve ter ob železnici, stara in vpeljana trgovina z meš. blagom in dežel, pridelki — posebno priporočljivo za železnino ler je ista v trgu in daleč na okrog malenkostna, se takoj ugodno proda. Ponudbe na upravo cjntra* pod šifro »Trgovska hiša*.
17100
It
M
Realitetna pisarna
družba z o. 1.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
HISO, enonadstropno, dvo-družinsko, 400 ra« -vrta, tik tramvaja, 155.000 Din;
HISO. enodružinsko, novo, blizu tramvaja, 3 parketi-rane sobe, 600 m1 vrta. Din 110.000;
HISO, enodružinsko, predmestje, bližina tramvaja,
5	sob. 500 m1 vrta, Din 115.000:
VILO, visokopritlično. šest sob, 700 m8 vrta, blizu kolodvora, 200.000 Din;
VILO, enodružinsko, novo,
6	sob. 700 m« vrta, Mir je 200.000 Din;
VILO, enonadstropno, novo, 8 sob, velik vrt. gospodarska poslopja, poc" Rožnikom — 200.000 Din
HISO, predvojno, 1200 m> vrta. stanovanje prosto. Glince — 90.000 Din;
HISO, enonadstropno, prenovljeno, center Ljubljane, 6 stanovanj, dvorišče — 110.000 Din;
TRG. HISO v mestu, 2 lokala. več stanovanj, tri-nadstr.. prometna točka, 400.000 Din:
HISO, predvojno, več stanovanj, eno prosto, 900 m* vrta. Rožna dolina — 75.000 Din;
HISO z gostilao, v predme-mestju, 4 sobe, vrt — 75.000 Din;
PARCELO, ogelno, pri pošti. 600 ms, po 120 Din:
PARCELO 1200 m«, blizu Tivolija, po 50 Din:
PARCELO na Mirju, 900 m' po 40 Din;
STAVBT5CE, 1600 m« Trnovem, po 16 Din;
Veliko število vil. hiš. staro- in novozgradb. mestu in predmestjih, trgovskih in obrtnih objektov, stavbišč, km^tskih in veleposestev, industrij itd. po najugodnejših nah.	17687
Kupim h?šo
v sredini Ljubljane, proti plačilu v gotovini. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »500.000 Din*.	17504
Letoviščar. družini
se odda v najem lepa hiša pod Golico. 1300 m nad morjem. Stud^rčna voda. okoli hiše velik smrekov gozd. Naslov pove uprava cJutra*.	17569
Dvodružinska hiša
10 minut od centra, se takoj proda. Poizve se v uprav cJutra* pod šifro »Vila 92> 17792
Avto
Turiner Fiat Bjela. S^ton ski. v dobrem stanju, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	17814
Dvodružinsko
hišico
lično, kupim na periferiji Ljubljane ali Maribora — do 50 ono Din na obroke m plačam 6000 Din vsako leto nnro! Ponudbe pod značko »Pogodba* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 17845
Prodam posestvo
blizu Ljubljane ob glavni cesti, v vasi Ježa 22, postaja Črnuče, proga Kamnik. Nova zidana pritlična hiša, klet, 3 sobe, kuhinja, velika delavnica, pripravna vsako obrt, trgovino ali gostilno. Poleg gospodarsko- poslopje s svinjaki, skednom. šupo in hlevom. Okrog hiše vrt, njive in >olje (1 OTal in 36 sežnjev) sTa željo 6e dobi še 7 oralov zemlje. Naslov 7 upr. »Jutra*.	17434
Stanovanjska hiša
lepo ležeča na višini, f oralov, se da v najem. — Pojasnila daje pukovnik Mitrovič, Gornja Polskava. Pragersko.	17714
Maribor
nakup, najem posestev, hiš, gostiln, mlinov, trgovin — tudi okolica — posredovanja in pojasnila v stanovanjskih zadevah cMarstan*. Maribor Rotovški trg 4. — (Pismom priložiti znamko). 17846
Zastonj letovišče
v gradu, kdor da za ta čas obo v Mariboru. Ponudbe na upr cJuira* pod šifro Pod Pohorjem*. 17611
Prazna soba
se išče v mestu. Ponudbe na upr cJutra* pod t-ifro
:Prazna 99*.
17599
Soba
lepo opremljena, se odda v bližini vlade. Naslov pove uprava cJutra*.	17559
Soba se odda
solidnemu gospodu ali gospodični s 1. julijem. — Naslov pove uprava cJutra* 17676
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta št. 87, vila Bergman.	17637
Prazna soba
tudi s štedilnikom, se takoj odda v Zeleni jami št. 217.	17695
Stanovanje
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pritiklin, 6e odda v Zeleni jami 217. 17694
Trgovski lokal
inventarjem, na prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe b pogoji pod cTudi nevpeljan* na upr. cJutra*.	17103
Knjigar ia
in papirna trgovina (glasbena. umetna trgovina in an-varijat), naprodaj. Scheidbacn, Maribor, Gosposka ulica 28. 17428
Obcestni lokal
(2 sobi v centru mesta) na najprometnejšem kraju, se takoj odda. Naslov v upravi cJutra*.	17602
Manjši lokal
za trgovino, vzamem v centru mesta v najem. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko »Lokal takoj*.
17597
Gostilna
6tara in dobro vpeljana, se v kratkem odda v najem. Popolnoma renovirani lokalu — Prijetno mestece v Sloveniji. Uradi, žel. posta-Poleg nekaj posestva. Ponudbe do 1. julija 1926 pod »Dobra obrt 26* na upravo »Jutra*.	17594
Špecerij. trgovina
z zalogo in inventarjem, dobro vpeljana, se vsled preselitve takoj odda Pojasnila daje g. Znidaršič, Ljubljana, Stari trg 20/ITI.
17662
Stanovanje
2 sob in kuhinje, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*.	17693
Sobo s klavirjem
iu event. s hrano išče mirna in strogo disting. stu-dentinja s 15. septembrom in
sobo
v bližini tehnike išče miren in soliden študent s 15. septembrom. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Dober klavir* 17805
Mlajši dijak
(do 13 let) ee sprejme k boljši rodbini v popolno oskrbo. Naslov pove upr. »Jutra».	17635
Soba
prazna ali opremljena, i posebnim vhodom, parketom, se odda boljšemu gospodu ali dami na Tržaški cesti št. 26/11.	17588
Prostor
primeren za manjšo mehanično delavnico, se išče Ponudbe na upravo »Jutra' pod »Prostor 92*. 17692
Lokal.
Znova znlžpna
je najemnina za ler poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Gledališka ulica — Lokal obstoji iz 2 poslov
nih prostorov, ki se od
dasta tudi posamezno K enemu spuda stranska soba 98
Gostilno
dobro Močo, v mestu ali na deželi, iščem v najem ali na račun z oktobrom ali novembrom t 1. Ponudbe s pojro.'i na upravo »Jutra* pod šifro »Osebna pravica* 17745
Krasen trg. lokal
s stanovanjem, v industrijskem kraju, na najpromet nejšem mestu, primeren za vsako obrt. se takoj odda v najem. Ponu Ibe na upr »Jutra* pod značko «R<»dka prilika 41*.	17741
Gostilna
ali primor^n lokal za vino-toč. se išče za takoj v najem. na prometnem kraju v Ljubljani Ponrdbe na upr »Jutra* pod »Rabsko vino*.
17833
Za letovišearje
je na razpolago še nekaj sob v restavraciji pri Sv. Križu pod Golico. — Cen« znižane in izborna kuhinja. 1000 m nad morjem. Sprehodi po smrekovih ' gozdih. Vsak dan pošta. V hiši kopalnica. Naslov pove upr. cJutra*.	17571
Lepo stanovanje
ima takoj na razpolago tisti, ki kupi vilo v St. Vidu pri Ljubljani. Vila obstoji iz 3 velikih sob, kuhinje, 1 sobe za služkinjo in kleti Poleg tega gospodarsko poslopje, lep in obsežen sadni ter zelenjadni vrt. Cena iste je 175.000 Din. Poizve se v Kolodvorski blici stev. 26.
17688
Letoviščarji!
V letovišču, 20 minut od Kranjske gore se poceni
odda 5 sob
z 11 posteljami (2 sobi » opremljeno kuhinjo). Naslov v upr. cJutra*.	17699
Stanovanje
z vso oskrbo, po" možnosti s klavirjem, iščeta osmo-šolec in tretješolec. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pismeno 99*. 17700
Opremljena soba
z elekt. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda na * periferiji mesta. Naslov v upravi »Jutra*.	17828
Mirna gospa
s starejšo hčerko, išče prazno sobo za takoj
izvr-n mesta. Pismene ponudbe na upravo cJutra» pod cMirni 16.444*. 16444
Prijazna, čista soba
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda boljši gospodični. Naslov v upravi cJutra*.
Stanovanje
v Novem Vodmatu. obstoječe iz kuhinje in 1 -obe, drvarnice in malim <lvori-Sčem. elektr. razsvetljava, se odda takoj mirni stranki z opravo ali brez Stanarina po floTovoru. Cenj. ponudbe pod cMalo stanovanje* na upravo cJutra*.	17824
Separirana soba
blizu gl. kolodvora, se odda s 1. julijem 2 gospodoma ali £rospodi?nama. Naslov v upravi <Jutra*.	17829
Dve gospodični
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pove nr»r. cJutra*.	17836
Stanovanje
3—4 s0b. s kopalnico in vsemi drugimi pritiklinami, iščem s 1 oktobrom — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »1500*. 178»
A na VELIKO
H. HRIBERMK. Ljubljana
Dr. Tavčarjeva (Sodna) ulica 6. - Telefon št 530
614
Ure - mote
A. SšaJtovec d. d.
Grosuplje
Lepo stanovanje
s iobro prehrano za 1—2 — blizu mestnega '■jVi Naslov pri podružnici .Jutra- ■ Mariboru. 1784S
Sostanovalec
M sprejme 1. julija ali ffO£i'..-'j'. X,.-l j v upravi <.Iiftra».	17756
Soba z 2 posteljama
;« odda. Naslov pove upr. <Jatra>.	1/735
Zamenjam
preveliko stanovauje ■ a. tua-ijj^e. — ponudbe ua n pravo "«Jutra» [**! značko iŽameuj&mo Ji?. 17734
Letovlščarji, pozor!
Odda sc za julij, avgust in •epteipba lepo, sraiinu »ta-novanie, obstoječe iz treh opremljenih eob in kuhinje. '.' bili eieLtr. razsvetljava, t oddaljenosti par minut sr:.-na renčnata sprehajališča. Pvizve ia ogleda »e lauko čez -lan pri Antonu Vahtarju. kiiučavničariu v MeagSu S!. 135. 17769
Mirna stranka
brez otrok, večinoma od
doma odsotna, iSče stanovanje - sob in kuhinje, za takoj ali pozneje. Naslov: Staro, Selenburgova ul. 3 pri trrdii <5inger». 17759
Kot sostanovalec
« sprejme gospod. Naslov r upr. .Jutra,-.,	17758
Opremljena soba
i« odda solidni gospodični. Ogleda te lahko od 12. do
2 ure. Naslov pove uprava .Jutra.,	17731
Prazno sobo
. pojebnim vhodom, odcia 7xu. Zelena jama. Tovarniška ulica.	17815
Stanovanje
i sob. kuhinje, kopalnice, predsobe, terase ia vseh oritiklin, se odda stranki "broz otrok. Naslov v upravi .Jutra*.	17816
2 opremi jeni sobi
s souporabo kuhinje, oddam takoj v Sp. SiSki, Janševa ulica 13 (r.rej Kauškova).
17821
Prazna soba
stparirana, se takoj odda. Naslov pove uoiava <Jutra» 17732
Soba
prazna ali opremljam, se odda. Naslov v upr. .Jutra* 17767
Opremljena soba
solnčna. % elika,	te odda
na Miklošičevi	ceeti za
600 Din. Naslov	pove upr.
.Jutra*.	17730
Opremljena soba
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda. Naslov pove uprava .Jutra*
17726
Dijaki
se sprejmejo na hrano in stanovanje v solnčno in zračno sobo. Naslov pove uprava .Jutra*.	17723
Gospod
se sprejme v žibertovi ulici it. 194 na stanovanje v snaS-no sobo.	17721
Starejši gospod
miren, išče stabilno čisto sobo, čeprav priprosto, po zmerni ceni v bližini glavne pošte ali kolodvora, s 15. julijem. Ponudb« na upr. .Jutra* pod lifro «Točen plačnik..	17S17
Lepa, prazna soba
parket, elektrika, voda, se-
Srirana, ee odda s 15. ju-em samo boljšemu gospodu v Rožni ulici St. 21/1.
17783
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, ISče solidna gospodična s 1. ati 15. julijem na Sv. Petra »., Taboru ali v isti bliiini. — Ponudbe oa upravo .Jutra* pod mačko .SoEdna 35».
17787
Stanovanje
obstoječe iz 2 »ob x v a .J ni-' pritiklinami ia elektr. razsvetljavo, zelo prikladno za železničarje, se zamenja za temu primerno. Poizve sa v opravi <Jutra» pod SiTro «2elezcičar 90».	17790
Soba
xelo lepa, prostorna, z električno razsvetljavo in &ep. vhodom, ge odda. Pisma na upravo «Jutra» pod zua&ko »Zračn* 7š».	17778
Lepa soba
z 2 posteljama, električno razsvetljavo, se odda v Streliški ulici 18/11. 17650
Lepa soba
na Taboru, se odda. — Naslov pove uprava «Jutra* 17855
Gospodična
se sprejme na stanovale, event. tudi na hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra».	17837
Opremljena soba
eeparirana, se odda s hrano — Iv. Koš-mae, Valvazorjev trg 6.	17840
Stanovanje
2 6ob in kuhinje, išče mirna stranka. Plača do 500 Din. Pismene ponudbe na upravo <Jutra» pod cMirna stranka brez otrok 3S>. 17B38
Trgovec
aii kapitalist
ki hoče rentabilno založiti nekaj blaga ali denarja v brezkonk. damsko koniek-cijo, na-j pošlje pic-ineno ponudbo na upravo cjutra* pod «Dru2abnik ali knjigovodja*.	17606
Pozor, kapitalisti!
Kdor želi popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj javi znesek in svoj naslov ua upr. «Jutra> pod »Soudeležba ali posojilom	17708
5000 Din posodim
brez obresti za dobo pol leta onemu, ki rni preskrbi kakršnokoli stalno službo. Ponudbe na uoravo <Jutra* •pod «Slu2ba, 5000 Din».
17820
Kateri
plemeniti gospod posodi dami srednjih let 1000 Din. Vrne mu v teka 2 mesecev x 12% obrestmi. Ostane mu večno hvaležna. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Pospeševanje obrti*. 17740
50.000 Din posojila
išče podjetje proti 14% obrestim in dobremu poroštvu Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Takoj 07*. 17707
Išče se posojilo
20—25.000 Din proti popolni varnosti sa neko obrt. ozir. se sprejme tihi družabnik z navedeno vsoto. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Družabnik 38*. 17738
Družabnika
s 150.000 Din iščem. — Ponudbe na upravo «Jutra>
pod »Uspeh zajamčen*.
17550
Posojilo
za zidanje in nakup zemljišča, ugodni pogoji za člane »Mojmir*, Kreditna stavbna zadruga Maribor, RotovSki trg 4.	17844
Mala posest
Maribor okolica, z malim
vinogradom, resen	kupec.
Ponudbe »Marstan*,	Rotov-
šk!i trg 4.	17848
Živahni potki
iščeta inteligentna oetelin-Čka domače pasme. Dopise, event. & sliko, pod značko »Lia, Mia* na upr. »Jutra*.
17626
Gospod
srednjih let, značajen in diskreien, želi znanja s samostojno, tudi starejšo damo. Ponudbe pod »Večerni iznrehodi* na upr. «Jutra».
17677
Brimber
Dvignite pismo. 17720
Pseudonym Anka Potočnikova
naj dvigne pred pol leta izgubljeno pismo. 17518
Primerno nagrado
tistemu, ki mi naznani naslov simpatične in poštene ilevojke, srednje postave in primernim premoženjem. — Trgovsko naobražene z dežele imajo prednost. Sem 38 let star in lastnik zdravega podjetja v večjem mestu Slovenije. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Promet 84*.
17564
Dva gospoda
tuica, mlada in inteligentna telita poznanstva z boljšima in izobraženima gospl-cama od 18—25 let. Cecj. dopise po možnosti s slikama na upravo cjutra* pod »Dva stranca*.	17811
Inteligent mladenič
prijetne zunanjosti, pianist, se želi z istotako mladenko lepe zunanjosti seznaniti. Pismeno na upravo »Jutra*
pod »Iskrena partnerica*.
2467
Moja ženfca!
Ali sprejela? Sanjal o Tebi. Ali se vidiva? 28. bom na velesejmu. Poljube. 17832
Višji častnik
kateri se je v ponedeljek 21. jun. v zadnjem vagonu ob tri četrt na 7 zvečer oa-peljal proti Novem mestu, ee prosi za naslov pod šifro »Mercedes* na upr. <Jutra*
Attilio!
.Moja ljubezen!. Zakaj? — Kaj mislil? — Piii na naslov gdč Vi. . . 17651
251etni mladenič
ki poseduje posestvo in 2 obrti, želi poročiti gospodično s premoženjem Din 75.000. One z dežele imajo prednost. Dopise na upravo .Jutra* pod .Mladenič 24».
17655
Delovodja
s 8000 Din plače, star 24 let, želi dopisovati z gospodično od 18—32 let, v svrho event. ženitve. — Dopise s sliko na upravo .Jutra* pod »Prodajalka ali Šivilja*.	17799
Katera gospodična
bi poročila simpatičnega ve-leposestnikovega sina s dobro idočo gostilno. Dopise s sliko in navedbo premoženja na upravo .Jutra* pod .Lepa bodočnost S9».
17739
Gospod
srednjih let, i obrtum, ieli poročiti enako gospodično, ki ima veselje do trgovine. Dopise s polnim imenom in sliko poslati na upr. Jutra pod značko .Obrtnik*.
17763
Samostojen obrtnik
Stoveneo, 36 let star. že lt let v ZagTebu, išče tem potom gospodično ali vdovo, staro do 80 let. i doto, potrebno za povečanje obrti ali ca nakup trgovine. — Zenltev takoj po sporazume Resne ponudbe posiatl pod «Za. 8850* na Publidtas d. d., Zagreb, Gunduličeva U.
17752
Gospodična
stara 20 let, popolnoma osamljena, delovna, i nekaj premoženja, se želi poročiti z boliSim gospodom, malim obrtnikom ali posestnikom v starosti od 25—40 let. — Le resne ponudbe pod Šifro .Mirno življenje št. 1002» na upravo cjutra*. 17633
Klavirje
harmonije na obroke in posodo svetovno najboljSe: Steinway, Holzel. B5sen-dorfer. FSrster, Stingl original etc. dobite le v veliki zalogi in Izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice.
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trg St. 3 (poleg magistrata). 154/1
Lep orkestrijon
velik, z električnim pogonom in papirnatimi notami se radi pomanjkanja prostora skoraj zastonj odda. Naslov pove uprava «Jutra> 16455
Elektrotehnik
samostojen, star 34 let, trezen in prikupljiv, bi poročil gospodično ali vdovo, katere dota bi omogočila ustanovitev lastnega podjetja. — Priženil bi w tudi na obrt ali poBeetvo. Dopise « sliko na: Posredovalnico za ženitve .Sreča*. Ljubljana, pošti predal 68.	17678
Samostojen trgovec
40 let star, i dobro idočo trgovino in gotovino, blisu Maribora, iSče tem potom simpatično družico. Dopise pod .Ostgurana eksistenca 28» na podružnico .Jutra* v Maribora.	17568
Klavir
dobro ohranjen, proda or-ganlst; Kovor pn Tržiču, poŠta Križe.	17568
Pianino
dobro ohranjen, ss kupi. Ponudbe na upravo »Jutra ► z navedbo cene pod značko »Pianino 82».	17682
Trobente
r s e blehinstru* cuente, t e 1 o v. rogove hitro ln precizno popravlja in preglasuje
Alfonz Brsznik
LJubljana, Meat-ll trg Stev. 3
(poleg magistr.) Stari instrumenti se vzame, jo v sameno aii pa kupijo.
154/1
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. UglaževaDje in popravil« aa Glasbeno Matico, Konserva-torij in druge inštitute ee izgotavljajo od moje tvrdke — Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warbinek. Ljubljana, Hil-žerjeva ulica 5. 17663
Vijoiino
(češko), izigrano, s čistim glasom, dobro ohranjeno, z izborno resonacijo, v lepem etuiju, ugodno prodam. — Ogleda se od 12.—1. ure na Poljanski cesti IS/H, levo.
1799
axEODnDaannnoonnnnoononnDoan
□
Cenj. domačinom
m tujcem!	g
o
ki bodo te dni prihiteli v Ljub- g Ijano, da izkoristijo ugodno g priliko in nakupijo raznih po- □ trebščin, naj služi v opozorilo dejstvo, da si morejo najboljšo, v lastnih delavnicah izdelano obu'ev vseh vrst, ki slovi po izredno elegantni fasoni, najce- § neje kupiti v trgovini M
„l)oko''	|
Prešenova ul. št. 9, na dvorišču. □
□
V zalogi vseh vrst obutev za dame, □ gospode in deco. Izdelek iz izbrano □ prvovrstnega usnja.	S
&xinnannDDonncn3nnooD[xxioDcx]D
obstoječe iz 4 sob, z vsemi pritiklinami, odda takoj v najtm Okrožni urad za zavarovanje delavcev v svoiem novem uradnem poslopju na
Miklošičevi cesti št. 20. Vse potrebne podatke dobe interesenti v pisarni tajnika urada Miklošičeva cesta 20, I. nadstropje, soba št. 201.	5154
Doga
(p^ica; lepa in dresirana. se proda. PuSnik Tlnica, Ljubljana, Rimska ceeta St. 19.
17S10
Majhen psiček
(reaavec) temeosiv, z znamke št. 272, se je zatekel ali je bil odpeljan. Vrne naj se ga v Veliko Čolnarsko ul. št. 21.	17716
Plemenskega bika
lepega, pinegavske pasme, 19 mesecev starega, licen-covanega, proda Frane Gantar na Jožici St. 35 pri LJubljani.	17765
Psica
rumenkaste barve, kratkodlaka, se je zatekla. Dohi se jo na Vidovdaneki cesti št. 1.	17780
Avto vožnje
z osebnim in tovornim avtomobilom prevzema Frane Kristan, mehanična delavnica, Dunajska cesta št. 47.
17838
Čoln
za tri osebe, za popoldanske izlete po Ljubljanici, vzamem v najem za meeeca julij in avgust. — Dstmene ati pismene ponudbe na naslov: Si c bor, Breg St. 8/1.
17809
Grado
CeSkI penzlJon lAitorai na obali, 2 minuti od kopališča oddaljeno, izborna kn-hinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749
Stojnica
v Šolskem drevoreda, se odstopi proti odškodnini. Ponudbe pod .Stojnica* na ogrlaeoi zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21 17639
Vata za kovtre
po CM., 10, 12, 14. 19, 28 itd., kovtri (jorgani) od 158 Din naprej, blago aa kovtre. Odeje se sprejmejo v delo. Volna in pavola v cufanje. Manafaktura Krisper, Hotna ulica 19.	17686
1" 614
Ffee-Elatoo
repremotljive vseh vist A. Šinkovec d. d.
Grosnnije
Vino
kalno, rjavo, motno, zavreto kakor tudi duh po sodu se popravi — Naslov pove uprava .Jutra*.	1?7S8
Abonenti
se sprejmejo Da dobro opoldansko in večerno hrano v Tavčarjevi ulici St. 4ffl, desno.	175«
Koncesija
za trgovino z mešanim blagom,"« odda v najem — event. • »odelovanjem. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Konoeeija £6». 17826
5035-a
Privatni
prevzema naročita v najrazličnejših zasebnih zadevah.
Ivan Toplikar,
višji kriminalni nadzornik v pok. Rimska cesta 9.
Priznano nedosegljivi
kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čiwja in mesnin.
Tovarniška zaloga
Fructus. Liubliana
Krekov trg tO.
Tudi na obroke!
152-1
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenj« blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Bog
LjubSjana
Selenburgova ulica 6/L
Gllnce — Vič 46. 69-a
99

614
ANTON ŠINKOVEC D. D., GROSUPLJE
„1" 614
Lspe ia fOlBS Studi!
more doseči vsaka žena in dekle v najkrajšem čaau >
preparatom «Juno». — Po zdravnikih priporočeno se uporablja » vnanjo masažo Garnitura 110 D. «Grecco» najnovejši kosme-tični aparat za popolno odstranitev tudi aajglobjlh gub, od dr. Biera, Din 90. •Ortbodor* mali ortopedij-ski aparat, s katerim zado-ti tudi cajgrši nos r najkrajšem času zaželjeno obliko. 95 Din. .Rdečico nosu. odstranite v najkrajšem času s «Eto», kopelj vsako jutro in večer po 5 minut vporabe, nakar izgine rdečica. pa naj bo radi katerekoli bolezni ali prehlada. Mnogo priznanj. Din 85 — Lepo obliko nog vam daje «GrazieHa». ne zaustavlja krvi, a se ne vidi niti Izpod najfinejših flor-nogavic — za giežnje 95 Din. za ccča 150 Din «Et»», kemijska tvornica Berlin. — SkladiSče ii RHS Milan S. H^jka. Zairreb. Mazuraničev tri: 3 Zahtevajte brezplačne cenike in navodila!
140-a
¥eselje i ^Lnimo kod R adio Telefonskih A parata sastoji u dobrom primanju, koie je mogtiče jedino pomoču
akumulatora.
MOOROCC
afrk, žimnate in fine v> rv;]c ter vse drugo
9 atniško oohiitvo
i.u lite najceneje pri
aUDOLFSEVER,
Ljubljana. 4704 Gosposvetska 6.
614
Mers&a trava-mi
A. Šinkovec d. d.
Broanpl]«

Velika zaloga
modernega pohištva
po najnižjih cenah in na obroke priporoča tvrdka
Matiia Jtadlcvic. mzarstvo
Vidovdanska c. 2.
Pridite
ne velesejem eoviijen
koja SOI in S25
s?
ii
videli boste krasne bosanske preproge. Prepričali se boste, da so bosanski tepihi najlepši kras za vsaki dom, ker s svojimi lepimi, živimi barvami, ter narodnimi in orientalskimi ornamenti nadkri-ljuje vse ostale izdelke.
Preproge, polagaše, zasiore, hotlaiške tepihe itd.
Zahteva te cenik. KuDite blago iz pi^e roke S:a!ne c?r»e.
Industrija bosanskih čilima Dušan Kecman, Bos. Petrovac.
Za blago, ki ne odgovarja in se ga vine v 8
dneh se vrne denar.	51 il a
pravi bohinjski, zajamčeno polnomasten, prvovrstne kakovosti dobite Ie naravnost od tvrdke Fraiec Žraitek, Bohinjska Bistrica.
Ucleseiem poviiion,!' 645
Zastopnik ALBIN TSSK, Ljubljana.
lastnega izdelka, nadalje posamezne dele kmečkih strojev ter njih popravila izvršu e po konkurenčnih cenah
KREM ŽAR, Št. ¥M si. Lfubljano.
5145 a V zalogi več kosiln-c po zelo ugodni ceni.
Prodajam vse vrste
mlevskih izdelkov
PšeniČni zdrob, pšenično moko,	5136 a
koruzni zdrob, koruzno moko itd.
Na željo pošljem vzorce.	Zahtevajte cenik.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki na debelo
K ura i t Josipi 0@mžale.


Iz finega boksa ali lakasti
Din 179'-
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg 26.
Tovarno raznovrstnih čevljev
za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močne izdelave. Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčni ceni.
isleS za pliii Islo Hw u Hi
Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine itd.
(Ml vozički lastnega izdelka.
z
111 ID V 2i
Dospeli so najmodernejši ro.na>: ševro (Rosenholz) in beš (Baige)
Edino pri jVO^SA Ljubljana
Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma)
£a trpežnost in prvovrstno kakovost blaga se jamči. Pismena naročila se najvestneiše in takoj izvršujejo. Za neugajajoče se povrne denar nazaj RazpoSilja se trikrat na dan po poštnem porzetju Daje se tadi na obroke.
Potovalna pisarna JGS. ZIDAR
Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Predprodaja železniških kart za vse države po originalnih cenah brez pribitka. — Oskrbuje potne vizume, zavaruje proti nezgodam na notovanju. Vse osebne informacije glede potovanj, bodisi posameznih ali družabnih brezplačno; pismenim je priložiti znamko. Vsa dosedanja družabna potovanja so izpadla v največ,o zadovoljnost
udeležencev. Pohvalna pisma !	5160 a
Postno hran. račun št, 10.679	Telefon interurb. 106,
Brzolavl: Zidar. IJubijnna — Žiro račun pri Narodni banki.
IVAN ZAK0TNIK
mestni tesarski mojster te'e{fla žt 3'9 -
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše. vile, tovarne, cerkve in zvoaike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi-ljoni, verande, lesene ograje U t d. GiaSba icteoib mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	m	Tovarna furnirja.

Svetovno poznani
kvalitetni motocikli

lupJM®
Harley ■ Davidson ^
31/2, 7/9 in 10/12 HP solo in z priko-libo po brezkonkurentnlh cenah promptno dobavljivi pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo:
O. ŽUŽEK, Ljubljana,
Tavčarjeva uL 11. Oglejte si najnovejše modele tudi na veleseimu pavilion Q 284 - 290	5142 t
mmammBmmmmammmammm
»ammmmsaassaam
ežolni stol
j-
; s«mo Din 170"- ru-m _po»II)e po povzetja ■s Rudolf Radovan,
tapetnik, 10-a Krekov trg 7.
HBBIMBBIIIN
Vsakovrsten žagan in tesan
les
(suhe deske, traml) za mizarje in tesarje vsako množino po najnižji ceni dobite vsak čas v največji zalogi pri tvrdki
Fran Šuštar
lesna Industrija, trgovina in parna 2a;a 5045
Liubliana
Dolenjska cesta štev. 12.
OIOIOIOIO POZOR 30 ženini in neveste
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mesinega doma) ioioioioic
uummuulu-ilec
19
išče dobro uveden tr govec. Reference prve vrste. Več: Beograd, poštanski preti« nac 4« 4817 a
MSaaaKSBHBHHI
„1" 614
Dreta-eprti (Gnrte)
A. Šinkovec d. d.
Srosnplle
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla včeraj v petek ob 4. uri popoldne, po kratki,' mučni bolezni, naša nepozabna draga mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 2?. t «n. cb 4. nrt popoldne, iz
mrtvašnica drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2~>. junija 1926.
Žalujoče rodbine: Saian, fSergmasze,	Justin
Hoilstein.
vest, da je preminul njih visoko
Podpisane tvrdke javljajo pretresljivo spoštovani senjoršef in ustanovitelj, gospod
L Stjepušm
Sisak
ooljae tam-uurire. ptro. ud. partil □ r- gole ic
j.tal t- po-ir^hg^iof. j j.
»»» el««. bila
Kari Prelog, trgovina z voln
je preselil svojo t ^ovino, do iei
bcmbažeuino ln galanten o
G-v uso etn nabre u II. v
Trgovina na Starem trgu 12 o . liki se ceni. ouiemalcem zah.sljuc se priporočam ra nadal;no naklonjen
50")5a
ena'a!je. ) > tej pri a di sedane .-.upanje ter Z rd ;č 'im sr o^tovanif m K A F. L PREI.OG
ril
leleion 980
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2.000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo LUOUIG BARAGA, LJUBLJANA
Seienhurgava ui. 6 ,11 27 a	leleion 980

Zahvala,
Za vse dokaze ljubezni in sočutja v bolezni in smrti, za krasne vence, za obilno udeležbo ob pogrebu našega nepozabnega, ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Ko obiščeš ljubi;, velesejem sS ogSej najpriro
u lastnem patfSSIcm&s
tvrdke STftH.tO FLOflMNČEČ. trgovin z žeieznino v Ljubljani, Sif. Petra cesta štev. 35> P bogato in veiko zalogo vseea eezninsk-ga blaga kot razne ® vrsti posode za kuhinjo, aluminijastih športnih t;osod in preu-mekiv stro ev. orod'a za obrtnike i. t. d., i. t. d. POSTREŽBA SOLIDNA1 5000a CENE ZELO NI2KF!

*
Tone
posestnika, gostilsičarfa ia lesasga trgovca
izrekamo na:srčnejšo zahvalo. IzreČna zahvala pa bodi gosp. dr, Ijrgo-liču in gosp! Kormanu za pretresljiv govor ob odprtem grobu, cas-t-ti duhovščini, Orjuni, Sokolu, požarni brambi, pevskemu zboru za ginljive žalostinke in vsem tovarišem, ki so prihiteli od bi zu in daleč počastit spomin pokojnika.
Sv. Lorenc na PohtJrf«, dne 24. junija 1926.
Lizika Brezočnik, soprogs, otroci Is soroslsiki.
Zahvala.
Is, ssislsSfiega premoga nndi ps gg
ceni Sin so - za «oo fig. g
jS
m plinarna. S
s

Velika stara, prvovrstna vpeljana
ZAHVALA.
. Hvala za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše mamice, gospe
...............................................................umu
na najboljši točki srednje velikega mesta Slovenije SE ODDA v na;em pod iako ugodnim pogoi Samo oonodbe rem h reflektsntov na OGLASNI ZAVOD KO-
VAČIČ, Mar.bor Slomškov trg 16. 5070
Iskrena hvala darovateljem vencev, obrtnemu društvu, zagorskemu Sokolu in vsem onim, kj so jo spremili na zadnji poti.
£ag3r?e — Beograd, junija 1926.
* Rodbine Kozrlvn — PasIcsEs.
5104
K --
- f
v« V -r V v vrvTVvrv-vr«
Za iskrene dokaze sočut a ob smrti našega preljubega

izraža vsem sorodnikom, znancem prijateljem, oarovalcem vencev in cvetja vsem, ki so tako mlado odvzetega rainkega fantka v cvetu let prem nulega spremili v tako krasnem sprevodu v Ptuju z blince in na domu na pokopališče k zadnjemu tihemu počitku, svojo iskreno, najsrčnejšo zahvalo.
Veljaj še oosebna zahvala gospodu primariju Dr. KOliarju, kateri se ie z izredno skrbjo trudil ublažiti trpljenj.- ter rešiti življenje mlademu bitju častibm Lestram usmiljenkam, prečastlti duhovščini, gospodom proiesorj^m, učiteljstvu, meščanom d,jaštvu ter šolski mladim mesta Ptuj, k. co v Južnem, lenem sprevodu spregali dobrega Zorana na prve dijaške poč I niče Pr.aist.temu gospopu župniku pri Sv. Antonu za krasne totežljive nagrobne besede, domač,m uc.te jem, ki so se sočutno potrudili s šolsko mladino spremljati ga na zaon;. po.i.
Vsi pa ohranimo našega ijubega Zorana v trajnem spominu.
S*. Anton V Slovenskih goricah dne 24. junija 1926.
Psrežalosfsa oblteif Tašsko^a.
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest, da je naša dobra soproga. nepozabna mati, tašča, stara mat' in teta, gospa
HRIJA BREMC
soproga ključavničarskega mojstra in hišnega posestn ka v soboto 26. jun ja 1926 po daljši mučni bolezn. v 62. letu s'arosti, previdena s sv. zakramenti za umira'oče za vedno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb »e	v nedeljo 27, t> m ob pol
5, uri popoldne i* hiš« žalosti, Cegnarjewa uiSca 12, na pokopališče k Sv. Križu.
S«, maša zadušn c- se bo braia v soboto 3. julija ob 7. uri z:utraj v župni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, dne 26. junija 192o,	5130 a
Franc Breme, soptog. Marija Pire roj. Bremc; hči;
Josip PJrc rač. svetnik, zet Marica, vnuk^n a.
j-.-- .
m^-mm
Nepozabni pokojnik je posvetil 50 let delovanja svojim podjetjem in ista v neumornem delu vodil k današnjemu procvitu. Njegov spomin bo vedno med nami, a nepozabno nam ostane njegovo delovanje.
Maribor, Nachod, Bratislava, Wien, Trst, dne 26. junija 1926.
Mariborska mehan. tvorniea
Doctor & drug.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
IGN. ŽARGI „Pri nizki ceni"
Ljubliana, Sv. Petra cesta štev. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. — Potrebščine za krojaie in iivilje.
479t>a
I
I
C. D. GflOfl, ZAGREB
niiiininMiiiiiiimniuiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiniminiiimiiiiiinnnnii
TVORfJICfl TRIKOTAŽE IN PLETENE ROBE
PAVILJON ,.J" 578-580-582
nnr
IT-IT
Fran Kotnik
lesna industrija
Verd pri Vrhniki
se priporoča za parketne Izdelke vseh vrst, za sadne gaj-bice, za zabojčke za slive. Izdelava stanovanjskih hiš po
atnerikanskera sistemu. Opekarna
		r
		I!
»		I II
		
	f 1	
«		II
	in 1	
1 1		I
11 11 i i		t II II II II 1 I! 1 i II II							11 i 1	
r n	i	II	i i r i 1				1 T II 1		1	
. ir ri-		"i 1 i		T			II II			
11 1 1		i i i		II i		I II II II 1				
F
Obveščam
;: da je zopet otvorjena
i; gostilna na Vidovdanski c.16,
nasproti hiralnice,
popreie pri Mezetu.
Vsi prostori so prenovljeni in moderno ureienl. Salon primeren tudi za kake vecle društvene sestanke. Polagala bom nalveilo važnost, da te ceni. gostom portrete s samo izbranim in pristnim vinom po nai-niilfh cenah In tudi s pravim domačim brlnievcem. Mrzli prigrizki vedno na razpolago. - V posebni sobi na razpolago tudi klavir.

5126-a
%
Priporoča se
K. Hilkovic
gostilničarja.

naDaDaaaatxCT3aaaaDnx^
R. MIKLAUC, Ljubljana
a Lingarjeva ulica	Pred Škofijo
B	priporoča
| svojo bogato zalogo vsakovrst-S nega moškega in ženskega blaga
~ gmr po najnižjih cenah! m
Ustanovljeno 1. 1869.	5020-a	Ustanovljeno i. 1869.
Ko posetite ljubljanski velesejem, ne pozabite se zglasiti pri tvrdki
Za i ta & Žilic
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta žtev. II
lu si ogledati bogato zalogo železnine, la nosilk, la portland cementa, pločevine; okovje za pohištvo, stavbe, orodje za kompletiranji delavnic vseh strok, vodovodni materijal, kuhinjsko posodo ter splešno vso v želeŽHi
Na debel.
blago.
Brezkonkurenčne cene — Točna postrežba!
ileŽHinsko stroko spadajoče Na drobno!
□
□
Znižane cene ln največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno, popravo emajlira-nje in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-skd C6St3 4	66
SHHBSHEHSSfflBSlgHmEBBmS
Dražbeni oklic.
Dne 5. folija 1926 ob 8. ari bo v Poljčanah štev. 15, dražba zemljišč:
e
1.	vi. št. 25 k. o. Poljčane, obstoječe ;z hiše št 15, cenjen na 160 000 Din, umetnega valjčnega mlina, cenjenega na 100.000 Din mlinske oprave, cenjene na 75.600 D n, gospodarskih poslopij cenjenih na 130500 Din, vinograda, njiv, travnikov, gozdov, cenjenih ua 83.001 Din 15 p in pritiklin, cenjenih na 28.io5 Din, skupaj 567.456 Din 15 p;
2.	vi. št. 111 k. o. Poljčane, obstoječe iz hiše št 19 z valjčnim mlinom, cenjeno na 60.000 Din, notranie oprave v mlinu cenjene na 37.500 Din, parne žage, cenjene na 40.000 Din, notranje oprave, ceniene na 219.800 Din, kozolca in kleti, cenjenih na 14.000 Din, travnikov, njiv in pašnikov, cenjenih na 5.208 Din 20 p in pritikline, cenjene na 2.000 Din, skupaj 378.508 Din 20 p;
3.	vi. št t83 k. o. Poljčane. obstoječe iz goida, cenjenega na 1.603 Din 10 p;
4.	vi. št 22 k. o. Stanosko, obstoječe iz travnikov, njiv in gozdov, cenjenih na 37.965 Din 40 p;
Najmanjši ponudek ad 1. 302.387 Din 42 p, ad 2.190.455 Din 46 p, ad 3. 1.063 Din 72 p in ad 4. 25.310 Dn 26 p.
Dražbale so bode najpreje posamezne parcele, nato posamezne skupine in končno vsa zemljišča skupaj; obveljala bo ona dražba, ki bo podala največje izkupilo.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 23. junija 1926.

Razstavljeno v paviljonu „J" v kojah 572-576!
Hniuečja tovarna pletenin, nosauic in trikotaže
Kranj
SHS.
Izdeluje
pletenine, nogavice
in
5116
trikotažo
vseh vrst
L. R0T, kožuhovina, Ljubljana, Mestni trg 9 1
V PAVILJONU „H" štev. 467-471
je razstavljena razna moderna kožuhovina. Bogata izbira damskih krznenih pla&čev, iop, Stol, nov in kož za Izdelavo ovratnikov ln obrob. Strojenje, barvanje, izdelava kot po naročila.
Nakup kož divljačiae!	488ia	Znatno znižane cene i
P
^ Sn
Srečko Potnih in drug.Liu&INia
parna destilaoija eseno, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov
Metelkova uHca 13 Telefon 110
ia iJ
Telefon 110
PRIPOROČA:
sadne marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence ra rum i. t. d., i. t. d.
= Paviljon „1" štev. 97. =
477r,a
IVlichelin
m* ©J M
JS m
najceneje g) 5
IŠS aj
si
s S
« g
H JC »U
Kolesa
5122 a
ES-KR, LEGMHSO. STYRIH JUGO, TORPEDO, DURKOPP, G3KICHE
Žarnice
OSRHm
Radio
Sioalni stroji
IJ
UJ
K O 19
Po 127. {istih
Obrestuje na tekoči račun vezane vloge prvorazredno 27 let staro in renomirano industrijalno podjetje na Hrvatskem, ki se nahaja v polnem
pogonu in dobri konjunkturi. Za vloženi kapital nudimo popolno sigurnost. Vprašanja na PublicHas d. d, Zagreb, Gunduličeva ulica II, pod „Sigurnost".
4887a
strojno-tehnična pisarna,
spec. za toplotno gospodarstvo, centralne kurjave in vodovode,
LJUBLJANA, Gorupova ulica 17
4836-a	TELEFON 621.
CIRIL VAJT
tovarna pletenin
KRANJ
PAVILJON I
št. 648 - 650
HENRIK FRANZL
tovarna nogavic in pletenin Ljubljana, Privoz 17. Tel. 427
priporoča svoie prvovrstne izdelke kakor nogavice vseh vrst iz bombaža, volne In flora, volnene jopice, bluze, čepice, dokolenke, telovnike kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke.
Na veleseiemu koja 622
4873a
Bolni na pljučih
Tisoč že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča, ter po vseobčem poapnenja 4823a skrajša bolezen.
Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj za ložnik v celem razposlal samo
10.000 izvodov zastonj vsled tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: AUGUST MARZKE, Berlin, Wllmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5.
Abt 870.
r
kaučukaste pete in podplate
nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „ Palme" ! 168 a
Luka Vilhar
URAR 5036 a se je preselil iz Kopitarjeve ulice na
kkkhfiUh*
parketne deščice hrastove in bukove
Jrstje za strope ^an,folišaga Zt
Jakula (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko in lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje
T Jos. R. Puh "T
Ljubljana, Gradaška ulica 22.
Priporoča se
£005
železnina A. SllŠnik
Ljubljana, Zaloška cesta-
Znižane cene! Točna postrežba I
trgovci s športnimi potrebščinami! Paviljon „H" 327
Ivan Savnik
Krani-Slovenija
Lastni proizvod vsakovrstnih naramnic in nahrbtnikov
Zaloga modnega, kratkega, norimberSkega
in galanterijskega blaga Na debelo! 4949	Na debelo!

^VRACUA IN
& „LLOYD" ^
na SV PETRA cesti štev. 7 se priporoča obiskovalcem velesejma z izborno kuhinjo, prvovrstno pijačo in lepimi sobami za tujce. Senčnat, brezprašen vrt
Z odi. spoštovanjem 19 4	MARIJA TAUZES.
m**

VELETRGOV1JSA
<£ M. Schmitt
LJUBLJANA 496, a priporoča galanterijsko blago, kovčke in usnjene izdelke, raznovrstno pletenino in volno, igrače, otroške vozičke, devocijo-
nauje na drobno in debelo, To dno in solidna jtostreiba,
*¥W99¥¥W¥¥9W¥Ž¥*W¥v¥¥¥W¥¥
J
m
I
Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni mož. brat stric in stari oče, gospod
Provst Front
sprevodnik v pokoju
dne 26. junija ob 4'30 zjutraj po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 27. junija ob pol 3. pop. iz hiše žalosti, Vodovodna cesta 170 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. junija 1926.
Žalujoči ostali
Peter Kobol
KRANJ, Glavni trg.
Podraiolca: Ljnbljana (Kolizej)
Velezaloga pohištva. Specijallteta: Kiubgarnitare. Lastno tapetništvo lo zaloga vseh tapetniških predmetov, Crin d'Afric (morska trava).
Velesejem: Paviljon E 50-56.
Razstava v Koliieju. 60131


toplice Medija - Izlake
postaja Zagorje ob Savi,
so zopet odprte. Termalna voda, ki zdravi želodec, odprte rane, ženske bolezni. Na razpolago sobe. Dnevna oskrba 50 Din za osebo. Kraj gorski, lepi izprehodl ln megle prosto. Pojasnila daje uprava Toplic.
4S10a
Oblsboualcem velesejmu
se priporočajo naslednje tvrdke:
Stavbno mizarstvo
PETER BIZJAK
Ljubljana, Spodnja Šiška 136
4917
Pile (tarplje) ln rašpe
bliža velesejma (ob gostilni Jovi svet")
4909
IVAN JAX I SIN
tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih In pletilnih strojev ter koles
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
FOTO-ATEUE
ANT. URŠIČ
(V HIŠI TRGOVSKE BANKE) VBOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11.
4926
Jflodna trgovina
T. Egep, Iijabljana
Stf. Petra cesta štev. 2
4879
Jermena
162 4
u cepe, gože, biče, bičevnike, modne pasove, motvoz (Spago), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, eungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrd<a Osvald Dobeic, Ljubljana	Sv. Jakoba trg 9
in vozne Me
štiri- do šestletne, dobavlja vedno po naj-nižiih cenah
Julio Hoifmann,
Čtkovec (Jugoslavija) :
Telefon štev. 31. 5086-a %
m
nnrnnnnnnnnnnnnnnnc
GRAMOFONI
angleškega izvora, najnovejši tipi in v najpopolnejši izdelavi se dobe samo pri firmi A. BASBEHBER. Ljnbljana, Tavčarjeva 5
Plošče znamk: Angfelj, Columbia, Homokord, Odeon, Polyphon in Pol dor dobite iz prvega vira, nepreigrane samo pri nas. — Najnovejši posnetki vedno v zalogi! — Za vsak, pri nas nabavljeni aparat jamčimo dve let! — Vsa popravila se izvršijo strokovno v lastni delavnici. — Svarimo pred nakupom manjvrednega blaga, ni vse gramofon kar je temu podobno. Predno kupite kje drugje gramofon ali plošče, obiščite našo trgovino, da si ogledate našo zalogo. 49»
uamc v vseh barvah, bombažaste Din 13*50, flor imlt 17'—, flor pristne 23 — flor fine 28—, svilene 40"—, za gospode Din 8—, 10"—, 15-—, 20-—, za otroke dinarjev T—, 8-—, 9-—, 10-— 77-1 rupaillja veletrgovin* R. Stermecki, Celje, it 20.
Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami raznih donufih potrebščin pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engros cene
Tvrdka
S0GS
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga
in
lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke

sssssgggsaG i
PAVILJON PROSTOR 12, 14, m
P J? V A TOVARNA UMETNIH CVETLIC
CVETLIČARNA «PALMA»
PODČETRTEK, SLOVENIJA
KONKURENČNE CENE!
5C99- a
IMETNIK FR. STRES
ZAHTEVAJTE CENSK!
g Najbolj! so „KRO HSk" žebSJa za posikva
S3 0
53
^
H
ca a a 0
Pozor!
0947 a
Zahtevajte pri kupovanju samo naše žeblje za podkve z naznačenim zaščitnim znakom.
So najboljši in naj-dovršenejši.
Zaščitni znak
Največja in najproduktivnejša tvornica.
Med,
jugoslavenska tvornica čaeala te že-ljezne i celične robe deln. dr.
KarSovac.
K B B H
m m
tu

Ustanovljeno ieta 1885
Pollak & Schon
INFORMACIJE	INKASO
Veliki Sijajen moderni in nagel aparat	uspeh
ZAGREB, Ilica 21
Tel. interurb. 173 Telegr. Pollak Schon Zavod se nahaja v slovenskih rokah
4660 a
,,Spectrum" d. d.
Ibl Roaisia, hkb Id Krslit
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA Vil,
Medvedova ulica 38, telefon 755
82 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obl kali, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, »stekle-vanje v med. Fina, navadil? ogledala.
Na debelo!
Izvozna in uvozna Ma z o. z.
v Ljubljani
Dunajska cesta št- 9.
Veletrgovina špecerijskim in kolo-nijalnim blagom. Zaloga bencina in petroleja. Konkurenčne cene! Ceniki na razpolago I Telefon int. št. 113. 4986
Švicar $ Sfiejač
samo:
Selenburgova ulica ši- 3.
Naj solidne j ša tet znano najcenejša moška in damska konjekci/a.
4997
Zlatnike so v milu «Gazela»
našli:
(imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno): Fani Bohorč, Zabu« kovje pri Sevnici (Pavel Stergar, Šmarje pri Sevnici), Oblak vulgo Govekar, Jama M a v« čice (Janko Rant, Kranj), Ivan Potrato, ob» činski tajnik Jesenice (Peter Sitar, Jeseni« ce), Ružica Tomlinovič, Cerknik (Andrija Tusič, Cernik), Kasim Hozič, Banja Luka (Josef D. Nahmias, Banja Luka), Stanko Murkovič, Ptuj (A Senčar i sin, Ptuj), Leo» poldina Zechmeister, Maribor Sodna ul. 25 (Jaš & Lesjak, Maribor, Ulica X. oktobra), Francka Cimerman, Dob pri Kostanjevici (Fr. Rabuse, Kostanjevica), Marija Ober. ster, Zasip 8 pri Brežicah (Martin Pleter« ski, Cerklje pri Brežicah), Katarina Jenko, Sp. Brnik pri Kranju (A. Radanovič, Sp. Brnik pri Kranju), Nikola Jelača, Bielovar (Samojlo Stern, Bielovar), Anton Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko (Rudolf Zi» herl, Škofja Loka), Kata Jendrič, Ostrna, občina Dugoselo (Albert Hirschler, Dugo« selo.)	5060 a
I. Gogala na Bledu
izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo pohištvo, por-tale, izložbena okna, vrata itd. Specijalna tvornica za izdelavo mrtvaških krst. Zahteva'te oferte!	5023
Trgovina perila
HED. ŠARC, Llubljana
Selenburgova ulica 5.
Prevzemanje oprem za neveste od priproste
do najfinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šifon. kre-ton, cef.r, namizni prti in serviete, brisalke, žepni robci nogavice kopalne obleke, plašče. 102 *
Ugodni nakup šifona od Din 17-— dalje
Perie In gA Pralnica m
F. P. VIDIt & Komi In flliTOH K0M[i£
tovarna peči, štedilnikov in lončene nesode LJUBLJANA
(TržaSka testa 35, tovams) — (Preiernava ul. 3, glavna pisana) nufii obče priznana prvovrstno blago po izdatno znižanih
cenaii, in sicer: giinaste peči modemih oblik v raznih barvah kmečke oeči in teie bele domače pečnice za štedilnike, čisto bele češk-emalj ploščice za ot>loži'ev sten, štedilnikov, linhin], kopalnic itd. Hajbiljša, toč: a in selidna postrežba.
Vse ^	S5
graver- Js .ft C*
v^ Velesejem Paviljon E 33-35
Na vagone m ua uruuua čuaova in hrastova drva ter bukovo ogi?e
lastne produkcije, vsakovrsten okrogli les, dalje trboveljski prein; g, mavec
po konkurenčnih cenah pri tvrdki
D. Prašič,
liubliana — Sv. Petra cesta štev. 40.
ID ■ O B ■ O E B B E B S B B ■ E.S2SSS8 HOTMMSK
O.a 1730 — Prvovrstno močno kolo (bicikl) za ceste v polni opremi s prostim tekom.
Din 2S03 — Prvo-vrs'en šivalni stroi („Central Bobbin")
s pokrovom, nemsk. Izdelka, veze, zanka, krpa, šiva naprei in nazaj _ 171-a
Din 553-— Gramofon Attachee v kovčegu, velikost 27X23X12 z zelo prijetnim glasom.
Razpofiiam rad' is: lams vsaka postajo fran';o. Oa ne nastane o s povie' ea veCji sira k. naj se znesek vpailje n?prej. — Pnevmatika in deli za bicikle po znatno m.žsr. h cenah. — Velika iibira gramofonskih p'oš£.
Efil. FISCKER. Zagreb, Jurišičeva al. 6 i Sinička al. 3.
Zahtevajte brezplačne llustrovane cenike.
VJIka oSircDaja porcelanast in emajlirans posoDs po najniii ceni.
jL MS
Resljeva cesta štev. 4.
Kompletne garniture za kavo Din 200*— Umivalne garniture g3 Din 250 —-naprej. , 5058 Bele umivalne garniture Din 200.

* * ♦ » * ♦
^________________
L. TURK
L3UBUANA, PRED ŠKOFIDO 1/1
Strojno pletenje, nogavice, čep ce. ooteke, loptce, malce i. t. d. 4884
= Najnižje cene! —
elegantno v lormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
«1 Vi v
Trz&c,
tovarna pohištva, /oa
H
D
n
n a
»^ntSBBBBBBS&BiaflSBfiBSSSSaSKZSB
MubSiana, Kolodvorska ui. 29.
Priporoča p. n. velesejmskim poset-nikom svoja pristna do enjska in štajerska vina kaleor tudi izborno kuhinjo.
Odprto do 3. ure. OtvorjenG zopet 4. uri zjutraj.
Se vljudno priporočata
Leos fs Faai Pogačniii.
je najboljša in najcenejša.
FpooBoaoillBBBog
□
Drago Cerlini g
industrija kravat
E3 □
iti
[3 □
E! □
0
S □
0 0
H □
Celje
-m-
50/6-1
Paviljon J - 557.

, 'j* 81
60 i2
več vagonov ali tudi poedine vagone v debelih hlod:h za tesarska d: la kupujemo. Promptn i dobava pogoj. Brača lanekovič, .rs. drvom i narna p lana d. d. Zajub, Bregoviia u1. br 5.
f
--
r 11
kamnoseški mojster - Ljubljana -Resljeva testa šttv. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mob li e po najnižjih tenab. 176-a
Lepa eno oziroma
dvonadstropna hiša
s pritlično stanovanjsko hišico, velikim vitom in dvorPčem v Šiški, 2 minuti o t glavice ctste naprodaj za Din 300.C00 —.
Hiša je v najboljšem s'an u. ima 11 stanovan! Lastnikovo ima 3 stbe z zaprtim balkonom in pritik inami ter je kupcu na razpo ago.
Nas'ov v u*;ravi lista.	sn44
uffsa3saaa9a9BBBa2BBaaaBaBSBai
I IihlilBa itnta ■* ————--§
3	H
Absolvent neke čehoslovaške	b
d višje tekstilne šole, s tovarniško	S
a prakso, išče primernega name-	S
a ščenja v tovarni, pri izvozni	§
| tvrdki i. t. d. — Ponudbe pod	£
„P'ača postransko" na upra-	®
vo lista.	5079-a	B
G&AND PSIX
zmagaiec in imejiteii svetovnega rekorda
najmanjše vporabe bencina.
Največja popolnost, produkt 3'J letnega izkusiva, nadkrilju-jočega kvalitetnega dela, izpolni vse želje izkušenega in razvajenega avtomobilista: M rno delovanje motoria, najprijet-nejša vožnja, sigurnost obrata in d. bzmožnost, najmodernejše zavore na 4 kolesih, pri
najmanjši vperafei
bencina in olja, to so znaki
modernsga PEUGEOT avtomobila
kateri s svojo najmodernejšo vnaniosijo in izpeljavo dokaže da e samo za kupce to, kar želi. ziedlnieno v znar^ki PEUGEOT. Peugeot bicikli vseh tip znamke Lev s puščica Glavno zastopstvo:
Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul 11.
Oglejte si najnovejše tipe na Ljubljanskem veielesejmu
paviljon G štev. 284 — 2S0.
B R Z O J A V.
Da se upozna čim širša javnost z našim nedosegljivim milom
PALMOLIVE
ki je sestavina iz čistega palmovega in oljčnega olja brez kapljice loja in sode, bomo to milo oddajali na Velesejma tudi
na dre!»no«
Ceni Din 12'— za komad. Kupujte in prepričajte se!
Paviljon H 464.
:r
j. I! g
• i
i '
»li :tf UP
Frge^$ljž petnllti
IHIIIIIIillllllli!llilltlllM:llllllllllllllllllliliillUilll!iii;ilM!llllllllllll!ll!lll!IH!
ki obiskuiejo razne kraje naše domovine, dobe lahko siguren stranski zaslužek s prodajo predmeta, ki je v vsaki hiši brez razlike potreben Obsežnost minimalna, teža neznatna. Ponudbe pod „1. B. 446" na Jugoslovensko RUDOLF MOSSE, oglasni zavod, Zagreb, Gajeva i. 463o a
• :
<if
Spe c. tovarna strojev za obdeiavo 'es
Klein
i razprodajne cen®
niso tako ugodne kot sedaj v TRGOVSKEM DOMU v Mariboru nastavljene nizke cene za vse pomladansko in poletno blago.
Vsled zelo neugodne deževne sezije sem se odločil vse pomladansko in poletno blago razprodati in sem zato vsemu blagu cene izdatno znižal. Nikdo naj ne zamudi te redke in ugodne prilike in naj pohiti v TRGOVSKI DOM.
Velikanska izbira najlepšega blaga, sukna, volnenega blaga, pol-delena, crepa, eponža. zefirja, popelina, etamina, batista, sifona, platna, okstorta, plavine itd. kakor tudi največja izbira poisvile In čiste svile v najlepših modnih barvah nudi v dobrem okusu vsakemu kupcu najlepšo ugodnost za nakup svojih potrebščin
veletrgovina TRGOV5ICI DOM, Maribor
Razni ostanki ne čisto zastonj. Pomladanska razstava, 4832a Pomladanska razstava.
4 gedsžol avto s -mo Din 48.0 0 -
U ¥£L£SLiMU ¥ \MUB.
bomo razstavili najnovejše in najboljše
ii a »Mslavii i
v polnem obratu.
Obiščite naš prostor 208 PAVILJON „F
svetovnoznane tvrdke NEIDER iz Dunaja se dobe po brezkonkurenčnih cenah v našem oddelku za čevlje v Gradišču štev. 4.
BERENDA & CSe.. Ljubljana.	4864 a
Kdor si hoče nabaviti poceni in solidno pohištvo, naj obišče v velesejmu v Ljubljani pav. 23 »ICC, kjer ima
99JL^ X IPA"
satir. miz, v Št. Vidu nadl LjuMšano
razstavljene svoje izdelke. Ali pa našo bogato zalogo v Št. Vidu, kjer imamo veliko izbiro spalnic, jedilnic, kuhinj itd.
Cene brezkonkurenčne. Delo zajamčeno. Zahtevajte
•4995
ceniš.
OPOZARJAMO "TBil
da sc bodo SLAM?4iK9 in KLOBUKI za gospode in dečke od priprostih do najtinejših tekom velesejma najceneje prodajali v trgovini klobukov
JSOS. POK NASL. A. JJSMNIK — LSUSUANA,
474Ma	——— STAR! TRS.
A
nsjsoildaejši voz.
Nove izdatno znižane cene!
Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu:
,a otnini	a r
Ljubljana, Dunajska cesta 12


,\CELJ
& i f


» V V"
*
M i
>\
m $
v v.
\f
s <•
Y
a
* >»
A
U M

frarai liiiia, k lis. MM
i573 Ha^pa - Newyos*k
samo 6 drsi čez morje. Dobra hrana in pijača brezplačno.
Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transport -Maritimes
m pomorske vožn;e v Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paoio.
Tozadevna pojasnila iti vozne listke da'e zastopnik
In M®, liijis
Kolodvorska uiica št. 35.
Posetiilkl Ljulilfanskega ve ssefaa oglejte si najmodernejše zsieie v
.E" IS. 33 -47
TVORNICA POHIŠTVA — ŠT. VID NAD UUBL3ANO.

lili! mm f lili
v tobačni tovarni v Banjaluki
Tobačna tovarna v Banjaluki bo imela na podlagi odobrenja Uprave drž. monopolov E. M it. 9489 od 4. junija 1926 na dan 10. julija 1926 >b i 1. dopoldne ofertaino licitacijo za oddajo v eno-eini zakup odpadkov papirja, cigaretnega papirja in kartonov v ekonomatu tobačne lovarne v Banjaluki.
Pogoje kakor pobližja pojasnila za to licitacijo : mogoče vpogledati v pisarni ekonomata vsak de-■vni dan od 7. do pol 12. dop. in ob pol 14. do jX>1 16. ure popoldne.
iz {ilsarne tobačne tovarne
i. br. 3042 v Banjaluki.	iS78 a
fl?
m

d. d. Maribor (TEZNO) |
Man 311.:: Ersjavi: MM, Milil.:: Pili predal II "
M
Pletiir.ica, tkalnca, galonski oddelek, barvarna, belilnica, li-striranje, apretura, pleteni ptedmeti, čipke, trakovi, ga-loni vsake vrste iz svile, volne, pavole, merceri-ziranega in gvoždenega prediva. Naivečje in najuspešnejše podietje v kraljevini.
Pletionica. tkaonica galonski odio, boia-
M IN
■o
m <
o"
3
N
S
o
C/M
in
disaona, bijel^onica, jistriranje, apretura, ple-teni predmeti, čipke, trakovi, galoni sviju vrsta od svile, vune, pamuka, mercerizrane i gvoždene <U predje. Največei najuspješniie poduzeče u kraljevini.
ai
| Krajevna zastopstva: ;: Hjesna zastupstvs: g
Beograd: MARKO ALBAHARI, Knez Mihajlov vjenac br. 16, ^ Zasreb: A. M. MEWORACH sinovi, Bogovičeva uiica 7/II, Ljubljana: VIDO B.RATOVŽ, Gosposvetska cesta 2, Sarajevo: „ REPREZENTANCA *, poštni pretinac 109, Skopije: JAKOB D. BENADON, Skopije.
W
ti
H
N

KPflHf6.cpypBjicpoa ,wuKMJWiRaMI3lQV.
TVDRHI^ ^Bovško
Monopolno skladlsče vžigalic
pri
„PROMET"
veletrgovina
Ernesf Eisler, Karlovac
nudi
VŽIGALICE Jadranska straža
(Čuvajmo naše more)
za znižano ceno Din 90-—, franko post. Karlovac.
Naročajte pri
<f
»PROMET
veletrgovina
Ernert Esiler, Karlovac
Zrinjskl trg 23. Drz.: Promet

Radi preopiarcčenosti poslom prodajera iz slobodne ruke moj po cijelom svijetu poznati hotel Grand Palača u gradu Hvaru na ostrvu Hvaru (Lesina) Jadranska Madeira (Južna Daimacija).
Hotel je gradjcn iz hvarskog bljelog mramora, prvoklasni na-mještaj, električna rasvjeta, vodovod, vlastiti motorni čamci, pred hotelom divna terasa i perivoji svakovrsnog tropskog drveča i bilja,-; narandža i limunova. Hotel ima vlastitu rezerva elektrščnu centralu. Hotel Je gradjen za moderni .Sanatorium* a ima sa dependancama eko 100 soba. Leži na najljepšem položaju u sredini grada, okrenjen prema suncu i moru. Posječuje ga samo otmena publika iz eiielog Svijeta. Pošto je to najljepši objekt u cijeloj Dalmaciji preporučujem ga domačim institucijama da ga kupe za .Sanatorium'.
Ozbiljni reflektanti neka se odmah lično na mene obrate. Na pismene se upite ne odgovara.
I LAH ČANAK
vlasnik hotela Royai
Zagreb, llica broj 44.
S011
m

s
i
iS
s a
B I
Vojvodinski čevljarji so na svojem c icnem zboru, ki se je vršil 23. ma.at.l. v Novem Sadu., protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo nas:e obutvi
Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev.
Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skuša In se trud! doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabljajo do skrajnosti.
Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati
naših čevljev.
Vsled Vašega postopanja smo primorani, organizirati delavnice za popravilo čevljev. Nočemo nikomur odvzeti kruha. Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki.
Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in, da strankam čim najceneje postrežejo.
Tovarna „BATA" nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS. nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci
Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za
popravila čevljev ni upravičen.
p i
i i
■ i
li
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij .Jut«, Adolf Ribnikar. Za Na«>dn< tekamo dd kot "skarnarja Fran JezerSek Za inseratn d,i ie odgovore« Molži. No*«k Vsi v Ljubljani