I1 o Marina plačana. Štev. 96. P«8amss«» strvilKa 6C vsr. V Ljubljani, v ponedeljek dne 30. avgusta 1920. Leto III. Oglas?: ?>& 1M3B x 60 takratnega nfolpie« mali SO Tiuar]ev, e?tdal 1-2G K, poslana, posmrtnlce la reklame 2 S. Večkratne objav« popust. Maja ob ponedeljkih, sredah in petkih. tTpravnlitvo „J>omovlne" v Ljubljani, Soda«, tiltoa 8. tJrsfinlžtvo „I>ojnovln»", JKlteloSlSova o. 18, TeL 72. Naročnina: Za celo ,.Domovino" (trikrat de tsdan) mesečno 3 K, Sečrtlebte 9 X, polletno 13 K, celoletno 36 K. Petkovi številka aesečne 1 E, četr^etnc 3 K, polletno S 5, celoletno 12 K. noMHaHMBMBSKMBMa HfleMMMattraHHBMHn Sokolski slet v Mariboru. Pozdrav regenta Aleksandra Jokelst-i«. — Slavile so-kolske in jugoslovanske misli. - Bratstvo predstavnikov svobode in ujedinjenja od Soče do Vardara, o«5 Adrije do Strumnice. — Triumf slovanskega Sokolstva nad rimskimi in habsburškimi drli. V praznično obleko odet, je sprejel Maribor naše Sokolstvo, v Sokol-stvu jo naš narodj na severni meji naše države pozdravljal predstavnike one misli, ki nas je osvobodila in uje-dinila. Od vseh strani naše domovine so prišli nosilci velike naše ideje, proroki naše velike bodočnosti, poslala je bistra Soča svoje sinove, sinja Adrija je nam poslala svoje pozdrave ovite v žalno obleko, slovenski Koro-tan nam je klical svoj pozdrav, a ponosni prapor j i — izgnani iz svojega doma brati li so se s prapor j i sinov Tomislava, prapor j i z Adrije in Soče so se bratili s praporji Dušana Silnega in kralja Tvrdka. Videli smo svojo narodno vojsko, ki nas veže z eno, nepretrgano vezjo od Soče do Vardarja, od Triglava do -krvavega Kajmakčalana. In slovenski narod je znal ceniti sestanek svojih Sokolov, ker je vedel, da v ideji in delu So-kolstva leži temelj naše bodočnosti! Narod je videl in spoznal, da vodijo nase Sokolstvo misli, ki nas vežejo v eno veliko in močno celoto, v nepremagljivih vrstah naših Sokolov, videl je jamstvo- naše bodočnosti. Slovenski Maribor je hotel dokazati, kakor ceni zasluge Sokolstva, oni Maribor, ki je molče in s preži-' rov gledal v svoji sredini vrste onih Orlov, ki so bili najponižnejši hlapci Habsburžanstva, ki so zbirali iz svojih vrst kreature in propalice, da branijo prestol Habsburžanov in Viljema, je hotel pokazati, kako zaničevanje goji do teh izrodkov Slovan-stva. In slovenski Maribor je to don kazal! Zaničevanje in prezir, ki; je bilo habsburškim Orlom na vsakem, koraku na lice — to je bil pozdrav slovenskega narodia proti nena,rodni organizaciji Orlov — navdušenje, ljubezen in bratstvo, to je bil pozdrav Sokolu . . . Nepregledne množice naroda, ki so pozdravljale junaške vrste Sokolov, so zbrisale oni madež, ki ga je zadal Orel slovenskemu Maribor ju, slovenski zemlji! Vse, kar je čutilo v sebi le malo narodnega ponosa, kar se ni izgubilo v temi rimskega in habsburškega suženjstva, je prišlo na dan, da pokaže svoje priznanje veliki 'ideji Sokolstvo, ki se je oži votvorila v naši svobodi, v našem ujedinjenju. Prihod gostov. Ves dan v soboto so prihajali z vseh strani naše države vlaki s Sokoli. Nedeljski jutranji vlak so pričakovale ogromne množice narodi, ki so pozdravile došle goste z velikanskim navdušenjem. Vsled prenapol-njenja je imel vlak zamudo, vsled česar so se tudi vse prireditve nekoliko zakasnele. V mestu je vladalo nepo- pisno navdušenje in ovacij sokolstvu ni ne konca ne kraja. Sokolstvo je takorekoč poplavilo Maribor in se brati v velikanskem navdušenju z nepreglednimi množicami ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani v Maribor, da pokaže svoje priznanje sokolstvu. Posebno pozornost vzbujajo bratje Sokoli iz zasedenega ozemlja, ki so zastopani v velikem številu, množice prirejajo navdušene ovacije zastopnikom češkoslovaškega sokolstva, pozdravlja brate Srbe in Hrvate, ki so prispeli iz skrajnih mej naše ujedinjene domovine. Sprevod. Že v ranih jutranjih urah je pričelo v mestu nenavadno živahno vrvenje. Vse je s silno napetostjo pričakovalo sprevoda, da pozdravi bojevnike za našo svobodo in ujedinje-nje. Ogromne mase ljudstva so se valile proti Teznu, odkoder se je imel pričeti sprevod. Ker so se dopoldanske vaje zakasnele, se je razvil sprevod šele ob Vz2. uri popoldne. V sprevodu je bilo 4400 Sokolov v krojih, med njimi zastopniki iz Bitolja v Macedoniji, z madžarske granice, s slovenskega Korotana in neodreše-ni bratje. Sprevod: je »tvorila sokol-ska konjenica, 200 po številu. Zastav je bilo 41, med njimi zastave goriškega, tržaškega in idrijskega Sokola, odete v žalno obleko. Ko je sprevod prikorakal v mesto, je prispelo navdušenje naroda do vrhunca. Nazdravljanje in vzklikanje kar ni ponehalo. Pri prihodu neodrešenih bratov so se odigravali ginljivi prizori. Šele ob 3. uri popoldne ie nrišel sprevod pred mestno hiso, s ..diete plapolajo jugoslovanske trobojnice in ki je krasno okrašena. Sredi trga se je sprevod ustavil. Kroginkrog pa se je zgrnil narod. Z balkona je pozdravil sokolstvo starosta mariborskega Sokola dr. Sernec. Pozdravil je najprej zastopnika regenta Aleksandra, polkovnika Bogičeviča, nato zastopnika Češke obce sokolske, brata Ste-paneka in ostale brate Čehe, zastopnika centralne vlade, ministra dr j a. Kukovca in Rafajloviča, podpredsednika narodnega predstavništva, dr j a. Ribar j a, in vse, ostale brate in goste. Poudarjal je v kratkih besedah pomen današnjega dne. Množice so goste neprestano viharno pozdravljale. Za dr. Sernecem je govoril satrosta Sokolskega Saveza, brat dr. Oražen. Nato je stopil na govorniško tribuno zastopnik regenta, polkovnik Bogičevič, ki je med frenetič-nim odobravanjem in ploskanjem prinesel pozdrave prestolonasledni- ka in naglašal, da pozdravlja regent Sokole kot predstavnike vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sledilo je več minut trajajoče vzklikanje kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru. Podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar je naglašal v svojem govoru pomen sokolstva v delu za popolno narodno ujedinjenje. Minister za narodno zdravstvo je pozdravil Sokole v svojem imenu in v imenu ministra za prosveto Pribičeviča. Minister doktor Kukovec je očrtal nakane klerikalcev in obeležil značaj klerikalnih Orlov. Imenom slovenskega Korotana je pozdravil goste koroški rojak brat dr. Mišič. Ovacije so se ponovile iznova, ko je izpregovoril zastopnik češkega sokolstva brat Stepanek. Po pozdravnih govorih je mariborsko narodno ženstvo pripelo na zastavo mariborskega Sokola krasen, z zlatom vezan trak. Občinstvo je spremljalo ta čin z burnimi ova-cijami slovenskemu Mariboru. Po venčanju zastave je množica zapela kraljevo himno Bože pravde in Lepo našo domovino, nakar se je polagoma mirno razšla. Ura je bila že štiri. Popoldne se je vršil v oficirskem domu obed za povabljene goste, ki so se ga udeležili starejšinstvo, zastopnik regenta polkovnik Bogičevič, ministri in narodni poslaniki, visoka generaliteta, zastopniki posameznih žup, zastopniki mestne občine ljubljanske itd. Javna telovadba. Javna telovadba se je pričela vsled zamude šele ob 6. uri popoldne. Vse tribune so bile nabito polne. Zbranih je bilo na tisoče in tisoče gledalcev. Vse telovadne točke se izvajajo z nenavadno preciznostjo, posebno je ugajal nastop 936 Sokolic, ki so izvajale praške vaje. Moških vaj se je udeležilo 1144 telovadcev. Navduši ! postopalo s tistimi papirji, ki se nahajajo sedaj v inozemstvu in glasom mirovne pogodbe za sedaj ne pridejo v poštev. — Seminar za kmetijsko - gospo- j dinjske učiteljice se otvori na kmetij" sko-gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani dne 15. oktobra t. 1. V seminar, ki je enoleten, se sprejmejo Ijudskošolske-uči tel j ice, ki so kmets-skih starisev, ki delujejo zunaj na deželi in imajo že večletno prakso. Za oskrbo v Marijanišču jim bo plačevati za enkrat po G60 K mesečno. Prošnje za sprejem je vlagati zadnji čas do 10. septembra t, 1. z navedbo starosti, stanu starisev, dovršenih šol in dosedanjega delovanja. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim učiteljicam prosilo poverjeni-štvo za kmetijstvo. = Reka in trgovske zveze z Jugoslavijo. „Rječi"' javljajo iz Bakra: Trda realnost stopa v vsej grozoti pred Rečane. Vedno bolj se kaže namen D' Annunzijeve spekulativne in bankokratične politike: ubiti Reko in dvigniti Trst. Rešitev Trsta zahteva smrt Reke. In da to italijanska politika more uresničiti, je potrebno, -da pride Reka pod isto suvereniteto kakor Trst. — Roka je odrezana od zaledja, reški trg in luka sta mrtva; zaledje Reke, Jugoslavija se obrača b svojim prometom v Trst, kateremu od celotnega prometa daje 60 % Jugoslavija. Zato je razumljivo dejstvo, da so v Trstu vsi trgovci navdušeni za aneksi j o Reke! Cilj italijanske politike je, onemogočiti sporazum med Jugoslavijo in Reko iu pritegniti ves promet gospodarskega bloka Praga-Dunaj - Beograd - Soiija-Bukarešt na Trst. Reška trgovska zbornica poživlja vse reške oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se čim preje otvori normalni promet po suhem in po morju med Reko in Jugoslavijo. Edino tak ukrep more rešiti reško trgovino in industrijo. — Najboljši dokaz, da mora biti Reka priključena Jugoslaviji, ako hoče živeti. — Žetev v Vojvodini. Prinašamo iz poročila „Jugoslavenskega Ekonomista: Nade na izborno žetev se niso izpolnile v onem obsegu, kakor se je upalo spomladi. Žetev kaže srednjo vrsto. Ministrstvo prehrane je zadelo pravo, ko je presodilo povprečno (i metrskih stotov žita na jutro. To-rontalska župani ja daje samo 4'5, zato pa pride Bačka z 8 do 10 meter-skemi centi na jutro. Sombor in okolica je slab (3'5—6, povprečno 5-5 metrski stot na jutro). Specifična teža žita ni najboljša, iznosi 71 kg na hI. Koruza izgleda dobro, rabi pa še moče. Cene žita na trgih Vojvodine so jako različne. Nihče ne ve odrediti prave cene novi pšenici, ker imajo mnogi še cele zaloge stare. Tudi tej so cene različne (varirajo od 550 do 750 K za metrski stot). Največjo napako bi napravila vlada, če bi dopustila kak ameriški Dumping-sistem, po katerem bi stale v državi cene visoko, na svetovnem trgu pa bi prodajali naravno po tamošnjih, nižjih cenah kakor so v Jugoslaviji današnje. Producenti bi krili manjši dobiček pri eksportu z dobičkom od prodaje doma iz žepa našega po večini revnega — konsumenta. — Cene hmelja. Produktivni stroški hmelja na Češkem so bili določeni za letošnjo žetev na 3000 do ?>500 češkoslovaških kron za 50 kg. Pri prodaji se morajo producenti prilagoditi tržnim razmeram. g. Storite kaj za izvoz sočivja! Klerikalci so na vladi in drže vsa važnejša mesta v roki. Vendar v gospodarskih zakonah pokazujejo popolno nezmožnost. Pač so nam cene premoga zvišali za 70 odstotkov. Cene na železnicah so zvišali za 100 odstotkov in bi jih radi še za 200 odstotkov. Zdaj imamo glavno dobo za izvoz sočivja in sadja. Dr. Korošec ni pripravil nobenih vagonov, oziroma vlakov za to. Treba bi bilo, da bi se tudi deželna vlada ganila. Kmet sam v današnjih zamotanih razmerah težko premaga zapreke izvoza. Tu bi morala vlada dati pobudo in pomoč Treba iskati zvez v inozemstvu, olajšati manipulacijo. Za vse to bi morala deželna vlada imeti kaj zmisla. Ona pa preganja uradnike in Sokole, za izvoz pa se ne pobriga. To si treba zapomniti. g. Obrtniški kongres Občesloven-sko obrtno društvo sklicuje za nedeljo dne 5. septembra ob 8. uri kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug in obrtnih društev iz Slovenije v Celje 7borovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega- doma z obširnim dnevnim redom. Sklepi tega kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije in je zaradi tega v lastnem interesu zadrug in društev, da pošljejo svoje delegate na kongres z obširnimi informacijami. Vabila so že razposlana. Ako bi katera obrtniška organizacija po pomoti ali zaradi nepopolnega seznama ne dobila vabila, naj to takoj prijavi Občeslo-venskemu obrtnemu društvu v Celju. Vsaka zadruga in vsako društvo ima pravico do enega delegata. Po kongresu se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma v čast gostov banket, ki se ga lahko udeležijo tudi nedelegati. Za banket se je treba prijaviti pri imenovanem društvu. = Žitna trgovina v Novem Sadu je v krizi. Cene so visoke, zunanja tržišča so veliko cenejša nego naša. Čehoslovaška in Avstrija sta stomi-rali več zaključkov in kupili blago raje na Bolgarskem in v Rumuniji, kjer je za 20 % cenejše. = Tržne cene v Zagrebu. Pšenica 080 do 750, koruza 280 do 340, ječmen 340, oves 190 do 220, fižol 420 do 460 K za 100kg; svinje 20 do 22 (žive teže), teleta 18 do 20 (žive teže), govedo 12 do 15 (žive teže), mast 34 do 36 K za 1 kg. = Bolgarsko-češkoslovaška gospodarska pogajanja so bila te dni zaključena." Uspeh dober. Zagotovljene so olajšave uvoza in izvoza, zlasti živ-ljenskih potrebščin, pred vsem žita in koruze. Politični pregled. + Italijanska akcija v Albaniji. Sedaj ni nobenega dvoma več, da je albanske vpade na naše ozemlje in-soenirala italijanska vlada. Sama albanska vlada je izdala naši vladi izjavo, ki v nji izjavlja, da albanska vlada V Tirani nima nobenih zvez z napadi ob Dri mu na naši meji. Napad so izvršila obmejna plemena Matov in Miriditov pod vodstvom znanega glavarja plemena Matov Ramiz-bega, ki so se mu pridružili največji albanski zlikovci Dina Demia, Elez Jusuf in Dželaii, ko so strah in trepet vse Albanije! -i 1 Lanska vlada naravnost pove, da ne more nositi odgovornosti za vpade Ramizovih tolp, ker ta dobiva podporo iz inozemstva. Isto-tako opozarja albanska vlada, da je dospel iz Itali je v Albanijo turški general Beldb-paža ki ima nalogo zre-voltirati vso Albanijo: za njegove akcije istotako vlada v Tirani ne more prevzeti nobene odgovornosti, ker je preslaba, da bi mogla nastopiti proti organizacijam, ki dobivajo svojo ma-terielno in moralno podporo od zunaj. Ta izjava albanske vlade je dovolj jasna in naša vlada je sedaj na čistean, ker situacija je popolnoma i^ta, kakor je bila leta 1915, ko pokojni Essad-paša ni mogel vsled av-striskih in bolgarskih agitacij vzdržati reda v zemlji in prepustil Srbiji okupacijo Albanije do Elbasana in Tirane. — Akcija generala Smiljani-ča napreduje, albanski odred je prekoračil na celi črti Črni Drim, zavzel Topoljanski most, skupino Mali in Veliki Brat, tudi prizrenski odred na" preduje od L j um Kule proti Vasjatu in Luriji. Beležke. Protisokolska pridiga Janeza Kalana. Pridiga zelotskega duhovnika Janeza Kalana od 18. julija 1920. objavljena v »Domovini" od 6. avgusta 1920. je zbudila veliko pozornost V vsej Jugoslaviji. Zlasti) Srbi poudarjajo, da ne bi verjeli, da se najde tako topovski človek, ki more tako lažnjivo govoriti o prvi narodni organizaciji. V opombi k članku smo pozvali Kalana, kateri slovenski list je pisal, kakor je lagal, da je Bog oče klobasa, Bog sin kislo zelje, sv. Duh pa vrček piva". Kalan na to molči. Zato ga opravičeno ^zadene očitek, da lopovsko z lažjo zastruplja ljudstvo. Oskrunil je božjo hišo z nesramnim obrekovanjem. Ker se Kalanu ni zdelo potrebno, da trditve dokaže ali prekliče, je za nas prenehal biti štet med dostojne ljudi. Kalanova pridiga je okrepila Sokola v Radovljici in je veliko pripomogla k spoznanju klerikalizma. Somišljeniki javite laike pridige. b. Brez glave je klerikalna politika na Koroškem. Najprej je Brejc dal parolo, da treba kričati zaradi otvoritve demarkacijske črte. Vse je glavo zgubilo zlasti del uradništva. Čez par dni je deželna vlada toliko premenila. Na enkrat je parola: vse dobro! Nemški listi z veseljem prinašajo revna naročena jadikovanja. LDS. Tam pa že zopet piha drug veter. Sploh se poroča iz Koroške, da naši odločujoči krogi nimajo trdne smeri. Klerikalizem je pač povsod enak: ne pusti nikogar zraven, hoče vse odločati izključno sam, a se, kadar gre slabo, otrese odgovornosti. No, mi smo gotovi, da dobra stvar vseeno zmaga, čeravno jo vodijo nezmožni ljudje. b. Klerikalci proti orožnikom. Orožniki, ki službo pošteno vrše, so pravi trn v peti SLS. Klerikalci vsled tega pazijo, da ne bi dobili orožniki toliko prejemkov, da bi mogli biti zadovoljni izven službe. Kjer se kak orožnik gane, brž pride SLS. in ga skuša pregnati. Tak je bil slučaj na Bledu, kjer pa se je izkazala popolna pravilnost postopanj a postaj evod -je in mu morajo zdaj dati zadoščenje. Klerikalno drevje ne raste do neba. Mi ne rabimo pristranskih orožnikov, rabimo nepristranske vestne orožnike. Prišel bo čas, ko se bo moglo pomesti z vsemi, ki zdaj tlačijo orožništvo. b. Pri znanih dogodkih na Bledu je koncipist Vidic z okrajnega glavarstva v Radovljici trdil, da imajo čuki dovoljenje za streljanje s strojnimi puškami od — regenta. Kaj pravi poverjeništvo za notranje zadeve k takim uradnikom. b. Župan Sever v Dolnji Lendavi. V Dolnji Lendavi imajo človeka, ki se imenuje »župan", dasi ga nihče ni volil in ga tudi danes ne bi. Ta človek je velika nesreča za našo državo,kajti vsi domači menijo, da so vsi Slovenci taki kakor gerent Sever. Sever je med vojno dobro zaslužil od preskrbe v Gradcu zaprtih tovarišev s hrano in pijačo. Njegova preteklost je zelo motna, sedanjost pa tudi. Najlepše je, da dobiva Sever 1 in pol odstotka provizije od vseh vrst blaga, ki se od strani zloglasne »Gospodarske zadruge v Gor. Radgoni", prodajo za Lendavo in okolico. Tu gre za velike zneske. Če n. pr. država preskrbi zadrugi sladkor, mora odpasti 1 in pol odstotka za Severja. Ali je to dopustno? Ali ni to navijanje cen? V Prek-murju ni dobro. N|ii čuda, dokler imamo tam gosenice za eksponente države. Ker pa je Sever klerikalec in ljubljenec dr. Verstovška seveda sme počenjati kar hoče. Gospodje sejejo in bodo želi vihar. Novosti. * Pot prestolonaslednika v Sarajevo. V zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se izdela načrt za potovanje regenta Aleksandra v Sarajevo. Obisk se izvrši v prvi polovici meseca septembra. — Nova slika regenta Aleksandra. Hrvatski slikar Tomislav Krizman je izdelal reliefportret prestolonaslednika Aleksandra. Ta portret se bo razmnožil v malem številu v bakrorezu. * Odlikovanje rezervnih oficirjev. Podpisan je ukaz o odlikovanju rezervnih oficirjev z zlatimi in srebrnimi kolajnami za zasluge v vojni cd leta 1917. do 1919. * Maršal Joffre o naši vojski. Iz Beograda nam poročajo: Ko je pri obisku v Beogradu pred maršalom Joffre-jem defilirala naša vojska, je rekel slavni zmagovalec Nemcev: Vaša vojska je krasna; na licih slednjega vojaka sem bral pojmovanje vojaške dolžnosti in discipline. Na prvi pogled se vidi, kako so vojaki in oficirji harmonično vezani v eno celoto! Vaša vojska je prvorazredna vojska! Maršal Joffre je odločno zanikal, da ima njegov obisk v Beogradu kak političen pomen, prišel je v Beograd edino le, da pozdravi svojega tovariša iz mladih let, kralja Petra, da se pokloni z zmago ovenčani srbski, sedaj jugoslovanski vojski in njenemu poveljniku Aleksandru. Dostavil je: Prekratko je moje bivanje med vami, da bi mogel dobiti popolen vpogled, ali moj prvi utis je tale: nova kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bogata zemlja, njeno prebivalstvo je napredno in pridno; prepričan sem, .da Vaša zemlja more gledati z največjim zaupanjem v svojo bodočnost. V petek je maršal Joffre obiskal podoficirsko šolo na Topčideru in pregledal vse gojence. Posebno so se mu dopadli slovenski fantje, ki so se posebno postavili pred maršalom Joffre-jem. * Dogodki v apaški dolini. Z ozirom na demonstracije pred razmejitveno komisijo je deželna vlada izdala razglas, da za sedaj ne bo kaznovala demonstrantov, ker je jasno, da so bili ti zapeljani po napačnih poročilih iz Gradca. V vsakem nadaljnem slučaju bo pa vlada prisiljena izvajati najstrožje zakonske posledice. Vsi državljani naše kraljevine neslovanske narodnosti imajo opcijsko pravico, ki se je lahko poslužujejo, ali vsak poskus protizakonitega postopanja se bo kaznoval brezobzirno. * Gradba malih stanovanj — v Zagrebu. Na včerajšnji seji zagrebškega mestnega samoupravnega odbora je bilo sklenjeno zgraditi 200 malih stanovanj, da se tako od pomore stanovanjski bedi. * Griža je zelo razširjena v kamniškem okraju, in sicer v občinah Šmartno in Sela v Tuhinjski dolini, Nevljah in Kamniku. Kljub nevarni bolezni je v okraju en sam penzijo-niran zdravnik, dočim so bili prej vedno trije. Ne moremo razumeti, kako je mogla zdravstvena oblast dovoliti, da je odšel baš ob izbruhu epidemije okrožni zdravnik doktor Dereani na dopust. * Pevski pouk na ljudskih šolah. V ministrstvu prosvete se pripravlja načrt glede pevskega pouka na ljudskih šolah. Po novem načrtu se nastavijo po ljudskih šolah učitelji petja, ki so končali kako glasbeno šolo. Obveznost pevskega pouka na učiteljiščih se odpravi. * Za policijsko uradništvo. Ministrski svet je sklenil na predlog ministra notranjih zadev, da se v krajih, kjer ni primernih poslopij za policijske urade, zgrade nova poslopja in da se obenem zidajo hiše, kjer bodo stanovanja za policijske uradnike in moštvo. Istotako je dovoljen kredit za policijsko šolo in komisijo v Beogradu, kjer bodo morali položiti vsi policijski uradniki ponovno skušnjo, ki jo določi minister notranjih del. * Konflikt med meščanstvom in elektrarno. Elektrarna v Šoštanju, ki je last privatne družbe, je sklenila osemkratno povišanje cen električne luči. Občinski zastop v Šoštanju je zaradi tega sklical zborovanje interesentov, katerega se je udeležilo 141 meščanov. Zahtevali so, da se postavi podjetje pod nadzorstvo, dokler se ne ugotovi potreba tega zvišanja, ki bo znašalo za vse šoštanjske meščane letno pol milijona kron. * Avfomobilna vožnja Krško-Novo mesto. Pretečeni torek se je ustanovila vozna pošta Novo mesto-Kosta-njevica-Krško in se je uvedla zopet avtomobilna vožnja Krško-Novo mesto. Avtomobil odhaja iz Krškega ob šestih zjutraj; iz Novega mesta se vrača ob 14. uri in prihaja v Krško ob pol 17. uri. * Boj proti stenicam na železnici. Ravnateljstvo državnih železnic naznanja, da se mu je končno posrečilo, nabaviti ogljikov sulfid, ki je edino sigurno sredstvo za uspešno uničevanje golazni. Sedaj se snažijo najprej garniture brzovlakov. Seveda bo s snaženjem vagonov tudi odslej še velik križ, ker je premalo osebnih vozov in ker se mora za snaženje vsak vagon izločiti vsaj za štiri dni iz prometa. V prihodnje namerava ministrstvo saobračaja uvesti desin-fekcije vagonov s cijanovim vodikom ter se bo v to svrho uredilo posebno poslopje v Zagrebu. * Ne potujte v Beograd po podpore. Mnoge osebe potujejo v Beograd k ministrstvu za socialno politiko s prošnjami za hipno ali trajno denarno pomoč. Ker za dobrovoljce, invalide, begunce, brezposelne delavce itd. že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskih vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socialno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem. * Zveza Trsta s Kolpo in Savo. Kakor javljajo italijanski listi, pripravlja Italija prometni projekt za zvezo Trsta z Balkanom in centralno Evropo. V sporazumu z našo vlado deluje Italija na to, da se zgradi kanal, ki bi vezal Trst z rekama Kolpo in Savo in bi Trst na ta način dobil zvezo z Donavo. * Poskusen vlom v dramsko gledališče. V petek ponoči, zelo pozno so se začele plaziti okoli dramskega gledališča temne postave, oborožene celo z vojaškimi karabinkami. Začeli so skozi malo okno plezati v gledališko notranjost. Nočni stražnik For-tuna jih je pravočasno opazil ter jih prepodil. Drzni vlomilci pa se ga niso takoj ustrašili. Nekoliko so postali. Šele ko je stražnik oddal strel v zrak, so vlomilci zbežali. Na mestu so pustili karabinko, katero je potem policija zaplenila. * Ponarejeni 20dinarski (80kron-ski) bankovci krožijo po Ljubljani. Najznačilnejši znaki falsifikata so sledeči: Splošno so falsifikati bolj bledi, nego pravi bankovci, njih temeljna barva je »orange", dočim je pravi bankovec po temeljni barvi „roza". Vsled tega izgleda na falsi-fikatu trikotni venec oblakov v barvi kave, dočim so na originalu zlasti ostrejše črte oblaka karmin-rdeče. Glavni znak je pa označen v veliki številki „2", ki obstoji v originalu iz dveh skoraj paralelnih črt, kateri sta združeni v sredini številke s poševno črtico, na falsifikatu se pa črtici tam križati. Isto velja za črko „S" v besedi „Dinars". * Sokol v Brežicah priredi v nedeljo, 5. septembra t. 1. na vrtu Narodnega doma v Brežicah javno te- lovadbo. Po telovadbi ljudska veselica. Narodno občinstvo iz Brežic in okolice naj z obilno udeležbo dokaže, da ve ceniti sokolsko delo. K udeležbi so vabljena tudi sosedna bratska društva. — Odbor. * Stanovanjska mizerija v Zagrebu. Zagrebški stanovanjski urad je štirim trgovcem zaprl lokale in pozval javno vse, ki potrebujejo trgovinskih prostorov, da se priglase pri stanovanjskem uradu. Na poziv se je priglasilo nad 400 reflektantov, vsled česar je prišel stanovanjski urad v veliko zadrego. * Mariborski verižniki. Pri podružnici državnega urada zoper verižnike v Mariboru je bilo tekom enega meseca njegovega obstanka izrečenih 25 kazenskih razsodeb zaradi navijanja cen, 16 zaradi prekoračenja oblastveno določenih cen, 30 zaradi tihotapstva, 39 zaradi veri-ženja, 2 zaradi prekoračenja obrtniških tarifov. * Pretep romunskih Židov v Ljubljani. Včeraj je šel skozi Ljubljano transport Romunov, ki so se vozili v Ameriko. Med njimi je bilo največ Židov. Ko so jih sprevodniki spustili v vagone tržaškega vlaka se je razvila med njimi pravcata bitka. V ognju boja sta dva Žida skočila skozi okno, ženske so pa vpile kakor da bi jim šlo kolo čez noge. Dogodek je vzbudil na glavnem kolodvoru mnogo zabave in privabil veliko občudovalcev židovske kulture. * Veriženje z manufakturo v Celju. Verižniški urad v Celju je izsledil na široko zasnovano verižništvo z manufakturnim blagom. Kompro-mitiranih je mnogo oseb, nekatere so težko obremenjene. Zaplenjene so bile velike množine blaga. Preiskava se nadaljuje. * Poneverjenje. Glavni odbor hrvaških poljedelskih zadrug v Zagrebu je poslal svojega uradnika Ni-kolo Latasa v Vojvodino, da nakupi za zadrugo veliko količino pšenice in koruze. A Latas se je malo menil, za svoj posel, temveč se je z denarjem, ki ga je dobil za nakup, zabaval po Vojvodini in hazardiral, ter zapravil velikanske vsote denarja; ko je zadruga zahtevala blago in obračun je pobegnil, hotel je v Madžarsko, ali v Baji so ga aretirali, našli so pri njem samo 250.000 kron, drugo je vse zapravil, a kupil ni niti enega kilograma pšenice. * Iz notarijatske službe. Notarski namestnik v Cerknici Mihael Pintar je nastopil uradovanje kot notar v Kozjem dne 24. avgusta. a Če govoriš v Trstu slovenski. V soboto dne 21. avgusta dopoldne je prišlo v uredniške prostore »Edinosti" par finančnih stražnikov v spremstvu par civilistov po nekega uredniškega uslužbenca-reporterja, češ da je zapleten v neko tihotapsko afero. Glavni urednik Cotič je začudeno gledal prizor. Ko so imeli stražniki odvesti uslužbenca, je ta pristopil k svojemu šefu in mu javil v slovenskem jeziku: »Dovolite, da se oddaljim, moram ž njimi". Osupljen je glavni urednik privzdignil roko in vprašal reporterja v slovenskem jeziku : »Kaj pa je za božjo voljo ?" Te besede so bile straži preveč. Pristopil je brigadir in velel: »Vaše vedenje je sumljivo, tudi vi morate z nami !" Urednik je vzel klobuk in šel ž njimi. Odvedli so ga na postajo finančnih stražnikov. Ker ga pa tam niso zaslišali, je opozoril, naj ga čim preje odpravijo, ker se stvar njega nič ne dotika. Stražnik pa je vzkliknil: »In kako se stvar tiče tudi vas, vaše vedenje je skrajno sumljivo; že vaša fiziognomija je sumljiva!" Če tudi težko, se je urednik premagoval in čakal. Sele ob 20. uri zvečer je bil urednik odpuščen, ne da bd ga bili zaslišali. Za smeh in brateti čas. Pameten svet Prijatelj: Kako dolgo misliš ostati na ženitovanjskem potovanju. — Zaročenec: Tega še ne vem! Kaj misliš ti? — Prijatelj: To bi moral poprej videti tvojo ne ves to. Tehten vzrok. Fajmošter Jaka je imel pridigo in z velikanskim navdušenjem govoril proti pijanstvu. Ko je bil opoldne po maši pri kosilu, je zalival vsako jed s velikimi kozarcem vina. Njegov novi kaplan ni mogel tega razumeti in je ponižno vprašal: Gospod žužpnik, pri pridigi ste tako navdušeno govorili o škodi in nevarnosti pijančevanja, a zdaj . . .? Župnik Jaka pa ga prekine: Ja, če bi vi imeli takega mačka kakor sem ga imel jaz danes zjutraj, potem bi že to razumeli! V šoli. Učitelj: Francek, navedi mi tekočino, ki ne zmrzne! — Frarncek: Vrela voda. Pri veronauku. Janezek ni nič kaj dober učenec,' posebno branje mu prav nič ne gre. Nekoč mu katehet ukaže, da bere eno mesto iz zgodb. Janezek začne počasi: Go — go — spod, tu — tu — kaj nam je — je dobro bi — biti. Postavimo tu tri ko — ko kolibe. Katehet: Janezek, ako ne bereš hitreje, padejo klofute. Janezek (mimo nadaljuje): Tebi ena, Mojzesu ena in Eliji ena! Razno. X Vdova nemškega eksprinca Joahima, ki je pred kratkim izvršil samomor, se je zaročila z nemškim veleposestnikom Gerardom. X Konec betonskih ladij. S stroškom 15 milijonov dolarjev je dala ameriška vlada proučiti vrednost ladij, napravljenih iz železobetona. Dognalo se je, da je betonska ladja slabo uporabljiva. Uradu za plovbo v Washingtonu se je naročilo, da preneha z gradnjo betonskih ladij, ker ne odgovarjajo postavljenim zahtevam. X66 milijonov za metlin držaj. Nekaj let pred vojno — piše pariški „Journal" — takrat, ko je bila avi-jatika še v povojih, je dobil Esnault-Peltierie, tudi eden izmed pijonirjev zrakopslovstvo, patent na vzvod,ki deluje obenem kot višinsko in stransko krmilo. Vsled svoje oblike, slične metlinemn držaju, je dobil vzvod po le-tem tudi ime ,, meti in držaj". Ko so konstruktorji spoznali njegove vrline so ga nekoliko izpremenili in začeli uporabljati, dasi ravno je to po patentnem pravu prepovedano. Esna-ult-Pelterie se je sprva zadovoljil s tem, da je proti temu ravnanju sod-nijsko protestiral. Kmalu nato je bila napovedana vojna, zgradilo se je na tisoče in tisoče letal, večinoma le z malo izpremenjenim ,.metlinim držajem". Sklicuj o na svoj patent, je Esnault-Pelteiie v drugič sodnij- sko protestiral, a zajedno vložil tudi tožbo proti vsem konstruktorjem, bi so neopravičeno izrabljali njegovo iznajdbo. Za vsako, z njegovim vzvodom opremljeno letalo je zahteval 2000 frankov, kar bi dalo — gre za približno 33000 letal —okrog 66 milijonov. Nekateri tvorničarj i bi1 morali plačati do dvajset milijonov. Prva instanca, sestavljena iz'izvedencev, je odločila v prilog tožnika. Ker so obsojeni tvorničarji vložili rekurz, je tožnik, ne da bi počakal sodbe druge instance^ zahteval, da sle mu da pravica, zadržati ves oni denar, Id ga francoska država se dolguje konstruktor jem. Tudi proti tej odredbi so t.vorniearji rekurirali. Njim gre za milijone, ki jim jih dolguje država, katerim pa stoji sdvedla, skojrfo istotoliko milijonov hipotek nasproti, ker so tvorničarji potrebovali gotovino. Ti se sedaj boje brezkončnih zapletljajev in oškodovanja svojega kredita. Zato so enoglasno skltenili, zapreti tvornice, če se njihov rekurz zavrne in če jim država !ne izplača dolga. Zapreti tvornice, delavce pa vreči na cesto. In vse to zaradi „me-tlinega držaja"! X Enver paša med komunisti. Angleški zastopnik v Beogradu . je) prejel vest, da se je posrečilo nekdanjemu turškemu generaliaimu Enver paši prispeti te dni v Moskvo. Angleži sro že precej časa stregli za Enver pašo, ki se mu je pa vedno posrečilo, da je pravočasno izginil. Dla, uspelo mu je celo, da se je z majhnim aeroplanom spustil na tlai v Gdanskem, torej pred očmi angleške okupacijske oblasti, ki je pa izvedela o tem šele, ko je Enver paša že zopet otlplul. Pozneje je bil pri Dvinsku Enver paša od! Angležev celo interniran, ne da bi ga bili spoznali. Smatrali so, da je to kakšen ruski boljšet-vik ali pa nemški agent. Šele po dol-jgem času so ga zamenjali za ruske ; ujetnike in ga poslali v Nemčijo, od | koder je Enver paša pred 14 dnevi, ko so Rusi prišli čisto na nemško mejo, pobegnil k njim in se boljše-viškim častnikom legitimiral kot Enver paša. Nemške oblasti zatrjujejo, da niso imele pojma o oisebi Enver paše. Ob svojem prihodu v Moskvo I je Enver pasa našel že več turških i deputacij iz centralne Azije, ki so ga j ! pričakovale. Enver paša. imja namen! ' zrevoluoijonirati vso centralno Azijo proti Angležem in se je že oprijel | tega posla s svojo znano žilavostjo. | Sovjetska vlada ga pri tem izdatno podpira. X Novi kardinali. Dunajska „Reichspost" poroča, da se meseca novembra sestane papežev konzisto-rij, v katerem bo imenovanih več novih kardinalov, med drugimi tudi praški nadškof dr. Kordar. „Težav-ne^še — pravi omenjeni list — jc vprašanje glede imenovanja zagrebškega nadškofa dr, Bauerjai zlasti z ozirom na neurejene cerkvenopoli- tične razmere in z ozirom na zahtevo nacionalističnih krogov v Jugoslaviji, da se ustvari jugoslovanski primat," Konzistorija se po dolgem presledku baje zopet udeleži poseben francoski zastopnik. X Umor ruske carske rodbine. Mnogo poročil imamo o umoru ruske careke rodbine, ki !pa so v slikanju načina, kako je bila ruska ca)rsba rodbina umorjena, močno različna. „Daily Telegraph" prinaša' dvoje dokumentov. ki bi bili izmed vseh neštetih še najverodostojnejši in najverjetnejši. Prvi dokument vsebuje ugotovitev na povelje justičnega ministra Stari nkewiča (pod vlado Kol-čakovo) uvedene uradne preiskave. Na podlagi te ugotovitve poroča Ku-tosow, da da je bila cela carska rodbina v Jekaterinosiavu pri obedu, ko ji je bilo naznanjeno, da bodlo vsi ustreljni. Četa Letov je izstrelila v sobo salvo in padli so vsi, ki so bili v^ sobi, po številu do trideset oseb. Veliko kneginjo Anastazijo, katere ni ubil strel, je pobil neki vojak s kopitom. Kmetje, ki so nekatere rdeče gardiste opazili, so našli v niekem starem rovu v gozdu ostanke sežganih oblek, dragocene igle, diamantno zaponko in drage kamene. Dragulji so bili všiti v oblekah in klobukih prin-cezinj. Dvorni učitelj francoščine Gillard je spoznal najdene predmete kot last carske rodbine. Ni pa torej gotovo,_ ali so trupla tukaj sežgali ali pa so jih pokopali v bližini Jekate-rino&lava. Prestolonaslednik n,i umai že prej v Tobolskem, kakor poročajo, ampak je bil ustreljen obenem s svojimi starši. — Drug dokaz vsebuje uradno boljševi.ško poročilo o preisr kavi izvrševalnega komisarja sovjeta v Permu. Pod pretvezo, da so umorili carsko rodbino, so prijeli in zaprli 28 oseb. V celoti je bilo umorjenih baje 11 oseb. B'ili so ustreljeni, toda brez zasramovanja in brez okrutnosti. Neki gotovi Jakontow je priznal, da je on umor organiziral in je hotel zvaliti krivdo na sovjetsko oblast. Ze v Tobolskem bi imel bit car umorjen, pa je bil preveč zastražen. Jakontow taji, da bi oropal carsko rodbino, prizna pa, da se je umora sam udeležil. Kakor ja izpovedal, je izrekel car, preden je umrl, tele besede : „Za ta umjor bo Rusija klela boljševike". — Po teh vesteh umora torej ni izvršil tainošnji sovjet, ampak ga je izvršila neka posebna družba. Neposredno po jekaterinoslavskem umoru je bilo umor j en i 11 še veri Velik i hkn j egin j, me(l njimi velika kneginja Elizabeta, Ko so se boljševiki v juliju 1919. leta vrnili v Jekaterinoslav, so začeli iskati zločincev, da bi zvalili odgovornost od sebe. Kuharico starejšo, izvožhano sprejme .,Vnovče valnica za živino in mast" v Ljubljani za svojo pri-t.avo Zelen hrib. Kuhati je za povprečno 40 < sob na dan. Stanovanje in hrana rer pl-ča po dogovoru. Zglasiti se je pri ravnateljstvu na Krekovem trgu štev. 10. se išče k 4. in 6. letu stoječima dečkoma. Dotični gospodična bi podučevala v 6. letu stoječega dečka temeljito za I. razred, oba dečka pa bi bila črez dan od 8. ure zjutraj do 8 ure zvečer pod njenim varstvom in vzgojo. Po službi so lahko gospodična pridruži domačim. Stanovanje in hrana v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se pošljejo na Upravništvo ,.Domovine" pod „Linček 6, Francek 4" do t. sept. t. 1. Ker se na visokost plače ne gleda, se reflektira na prvovrstno moč. Nastop in zahteva plače do 15. sept. oziroma" do 1. okt. 1.1. Kupujem vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah: Briajevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželue pridelke. Nudim naJnlžJ®: Ka™> oije, HUU11U riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko, rum, ter razno drugo blago. M. RAN T, KRANJ. ll.Aljn Živino redilni prašek, primešaj ifluSIin krmi. Prebavi vsako krmo do zadnjega, da se je nič ne izgubi. Dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin. Ako se pri vas t lekarnah in trgovinah ne dob), potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Mastina, lekarna Trak6cay ▼ LJnbljaai 5 zavojev (paketov) Mastina za 30'60 K poštnin- prosto na dom. A * srbečico, hraste, lišaje, uniči pri Uullui človeku živini mazilo zoper * " srbeiico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12■ 50 poštnine prosto. * ****** Amerikansko strojno Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje 'r olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. Glavna zaloga Medic, Rokove S Zonkl, d. z o. z. prej A. Zankl52Zi sinovi. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBLJANI Stritarjeva mica sta*. 2, Podružnice ? Splitu, Trstu, CeIobcu, Sarajeua. ficrici, Celju, mafiboru in Borovljah; bančna e&spozimra u Ptuja. K 50,000.000 - Telefon it. 261. Sprejem* vlogs na knliiice in tenoli raiun preti ugodnemu obrestovanju. iapuif to proda]* vse vrste vrednostnih papirjev = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka", aelnlika glavnlcai | K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezervei okrog ■ K 10,000.000 I Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotar, Maribor. Metkovič, Opatija, Split. Sarajevu, šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemal Vloge »a knjižice. Vloge na teku«) in Žiro-raČBii proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača b&nka is svojega Kupuje In prodajat Devize, valute, papirje itd. vrednostne Eskontlrai Menice, devize. vr»(luoRtn» papirje tt.d Izdaja: Čeke nakaznice in akreditive os »s& tu- m inozemska mest« Daje predujme i n» vreuuostnr papirje » u» blago leiere » jnvuit. *K Isdiščih, Daje triruvgk«. krenite pod uajutrodueišimK >