1». Sfei/IIRn. v UDBlloni, v sredo 8. avgusta 19Z3. Uto LUI. Izhaja vsak dan popoldne, lavaamift nedeljo in praznika. Inaeratl s do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji Inserati >etit vrsta 2 D: notice, poslano, Izjave, reklame, preklici pettt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost IS vrst 30 D: ienime ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. U p ravni* t vo nSlov. Naroda*' In „Narodna tiskarna" Knallova ulica sL 5, pritlično. — ToleSon it. 304. Uredništvo (lSlov. Naroda" Knaliava ulloa ftt. 8, I- nadstropje Tel »'on stav. 34. Donita sprejem le ooiaisal} In laloitno Irinkofane. •naf" Rokopisov ao no vrata. ~JM MT Posamni^ Številk?! "VI v Jugoslaviji vse dn! 09 O in 1-— v Inozemstvu navadna dal Din 1, nedelje Oln 1"25 PoStnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani po poiti V tnoicmitto 12 mesecev...... Din 144-— Din 144 — Din 264'— 6 m .»•••• . 72- . 72'- . 132 — 3 m • , 36 — , 3S — t 65 — . «— . 12— 22- — Pri morebitnem povtSnnju se ima daljia naročnina doplaJatt. Novi naročniki na] pošljejo v prvič naročnino vedno Sj55T~ P° nakazne!, Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozira'.;. Kongres jugoslovanskega uciteljstva. Sijajna manifestacija uciteljstva za narodno in državno edinstvo in za moralno povzdigo naroda. Nova pota našega uciteljstva. — Napoved velikega kongresa češkoslovaškega in jugosloven-skega uciteljstva- — Ceh o bratih v Istri. Danes dopoldne zaključuje Udruženje jugoslovenski učiteljev, ena najso-lidnejSih in najbolj konsolidiranih organizacij, svoja stvarna stanovska strokovna in kulturna posvetovanja, ki so trajala tri dni v posamnih odsekih in plenih. Danes dopoldne je v unionski veliki dvorani zaključek, ogromna manifestacija jugoslovenskega uciteljstva ne samo za narodno in državno edinstvo, za ideje nacije, marveč je tudi manifestacija za kulturne in etične ideale, ki si jih je stavilo naše učiteljstvo v svoj program, da jih oživotvori med narodom. Potek včerajšnje glavne skupščine Je tako s stvarnega, organizacijskega kakor tudi s splošnega vidika za javnost vrlo zanimiv in poučen. Po dolgi krizi, ki jo preživlja po ujedinjenju vsako strokovno in kulturno društvo glede udruženja, je učiteljska organizacija do danes edina poleg Sokola, ki je položila trdne temelje svoji organizacijski konsolidaciji. Mnoga druga društva trpijo še težke krize in ne morejo priti do pravega razmaha. UJU je po sistematičnem in agilnem organizacijskem delu prispelo na vrhunec notranje organizacijske sile in je pričakovati ,da kmalu objame v svoje vrste vse pravo jugoslovensko učiteljstvo in da premaga tudi ono javno morečo psihozo, ki vlada na Hrvatskem. ZAKLJUČEK GLAVNE SKUPŠČINE. Solidarnost In notranja sila uciteljstva. O včerajšnji glavni skupščini UJU podajamo še kratko dodatno poročilo. Razpravam skupščine Je poleg delegatov prisostvovalo izredno veliko število učiteljev in učiteljic iz vseh krajev države. Splošno so poznavalci konstatirali, da so bile debate z ozlrom na prejšnje kongrese strogo stvarne in so se gibale v okviru polne dostojnosti. Vsak govornik je izražal svoje sališče k poročilu glavnega odbora brez vsake strankarske pripadnosti in averzije. Skupščina je brez rezerve sprejela načrt budgeta in spremembo pravil Udruženja po predlogih dotičnih odborov. UČITELJSTVO IN NARODNE MANJŠINE. Na skupščini so se dalje popoldne obravnavale resolucije, ki se imajo predložiti kongresu v odobrenje. Krivice, ki se gode učiteljem v Hrvatski in Slavoniji, se imajo takoj odpraviti. Šol- Ljubljana, 7. avgusta. ske koncesije Nemcem v Sloveniji so bile predmet posebni obravnavi in resoluciji. Skupščina je z ogorčenjem in z odločnimi protesti sprejela na znanje stvarno in obširno poročilo učitelja Mihajla Stevanovića o šolskih razmerah v Dalmaciji. Naša vlada mora ustanavljati laške šole na Korčuli, na Hvaru, v Splitu in Šibeniku in to tudi v krajih, kjer ni niti 3 odstotkov Lahov. Te šole pa vodijo, kar je nainesramnej-še, učitelji-državljani kraljevine Italije in vporabljajo pri pouku le od italijanske vlade aprobirane knjige. Kongres bo odločno protestiral proti otvoritvam takih šol, ker je naša narodna manjšina v Italiji na šolskem polju popolnoma brezpravna. Oa. Oodec je nastopila v obrambo učiteljic ročnih del in vrtcev, predlagajoč resolucijo, da se Jim zbojša njih gmotni položaj. Po daljši debati so bile v skupščini odobrene resolucije, ki se imajo predložiti današnjemu kongresu. VOLITEV GLAVNEGA ODBORA. Med burnim odobravanjem m ploskanjem je bila soglasno sprejeta skupščini predložena kandidatna lista za glavni odbor: Glavni odbor: Milutin Stanković. Mihajlo Stanojevle. Vlada Petrovič, Jovan Jovanovfć. J elisa vera Radovlć. Petar Vnksanovll, Ante Mladenovlć. Zora Mt-IflevIĆ. žrvojln Radoslavlfevlć. Tlhomtr Kostlć, Prota Damjanovi**, Sveta Avra-movle. Nadzorni odbor: Svetlslav I vito v le, žhrko Jovanovlć. Miloš MUnševIĆ, Julija-na Gmlzovlceva, Matija Lnflć. Namestniki glavnega odbora: Jovan Telebakovlć, Pavle Slmlć (dosedaj Imenovani vsl Iz Beograda), Ivo Antonjol! Iz Oruža, Ivan Dimnik Iz Ljubljane, Ljudevit Kralačle* lz Zagreba, Radomlr Vuji«" Iz Su-botlce. Člani iz notranjosti: Novi Sad: Zorka Petrovič, Todor Dimrtrtjevlc, MIlan Sml-Hanlć; Split: Ivko Radovanovlć, Plika Fantela, Stjepan Janlnovlć: Zagreb: Je-llsaveta Vavra, Jovo Milojevlć, Blaž Stc-tfc; Sarajevo: Nikola Jovanovlć, Dane Rupčić, Naslv Resulović; Ljubljana: Pavla Flore, Anton Gnus, Ivan Tomažič. Novo predsedstvo Je sestavljeno sledeče: Mlljutln Stanković, predsednik; Pero Vuksanovlć, L podpredsednik; Jellsaveta Vavra (Zagreb) II. podpredsednik; Jovan Milljevlč, tajnik. Zadovoljni nad Izidom volitev In nad resnim zborovanjem skupščine so se ob pol 18. razšli zborovale!, da ob 19. priso- stvujejo veliki javni telovadbi Sokola na Taboru. Otvoritev kongresa. Danes ob 8. zjutraj so se začele zbirati večje in manjše skupine učiteljev In učiteljic v veliki dvorani *Uniona« . Naval k današnjemu zborovanju je naravnost sijajen in impozanten ter ka2e, kako visoko se je povspelo jugoslovensko učiteijstvu p* svojem udruženju. Dvorana je nabito zase dena. Galerije na vseh straneh popolnoma okupirane. Kongres nam nudi prav veličastno sliko. Navzočih je nad 3500 udeležnikov. So to učitelji in učiteljice, pionirji kulture med narodom od skalnatih bregov Dalmacije, od sinjega Jadrana, Iz Južnih Junaških krajev od Bltolja in Skoplja, iz krajev Junaške šumadlje, iz Beograda, iz Kragujev-ca. Požarevca, iz Cmegore, Iz bogate Vojvodine, ravnega Srema In Slavonije, Hrvatske Bosne in Hercegovine in umevno da v velikem številu Iz vseh krajev naše planinske Slovenije. Predsednik Udruženja Mlljutln Stanković (viharno pozdravljen) Je otvorfl •lovesno manifestacljsko zborovanje, nagla-šajoč, da Je UJU eno prvih društev, ki Ja začelo s praktičnim delom ujedinjenja tn notranje konsolidacije. Učlteljstvu so vedno v živem spominu velike Ideje nJega bo-riteljev Ivana F111 p o v I ć a In Davorina Trstenjaka. (Navdušenj kHd: »Slava Jima! Slava Uma! Slava Jima?«) Učiteljstvo Je vedno prvo manifestiralo za narodno svobodo In ujedinjenje. Današnji veliki kongres kaže, da Je ta misel med učlt^jstvom najsllnejša. Narodno učiteljstvo se Je vedno borilo za nacijonalno svobodo In sedal im* <« osvobojeni razširjen! domovini vršiti veliko zgodovinsko nalogo. Ta naloga Je delo na ustvaritvi H uresničenju duševnega Jedinstva, delo na osnrvt za skunno kulturo In za ohranitev države. Nai cilj bodi osvobojenje še neodređenih bratov, pooolno ujedinjenje vsega Jugoslo-venstva! (Viharno odobravanje). Učiteljstvo ima vplivati na značaj naroda. uČltelfsfvn bodi apostol vsega dobrega, kar vodi k svobodi. Kongres ki Je manifestacija za našo skupno stvar, naj zasluži vso pozornost povsod v Javnosti. Govoreč o narodni šoli, Je predsednik kratko omenil, da mora postati šola prvi vir za črpanje prave kulture narodu. Današnji kongres pa naj tudi ustanovi glavna smeri delovanju uciteljstva na prosvetnem polju. Koncem svojega govora, otvarjajoč drugi veliki kongres UJU, predsednik pozdravlja navzoče delegate in učiteljstvo tei obenem pozdravlja oficijelne zastopnike me-rodalnih oblasti in korporaclj. Pozdravlja med drugim: osebnega zastopnika ministra prosvete načelnika dr Svetolika Stevanovića, načelnika v ministrstvu prosvete Jovana GJ. J o v a n o v i ca. delegate orga-nlzaclle češkoslovaškega uciteljstva s predsednikom Adolfom O b s t o m na čelu (Burni pozdravil), dalje zastopnika oddelka za prosveto pokrajinske uprave vlad. svet. dr. VI d i c a, generalnega konzula češkoslovaške republike dr. B e n e š a, predsednika viš. dež. sodišča dvor. svet dr. Otona Papeža, zastopnika mestne občine obč. svet. Josipa Pire a, viš. šolskega nadzornika dr. Poljane a, univ. profesorja dr. O s v a 1 d a, delegata ministrstva iinanc dr. Karel Š a v n i k a, narodnega poslanca proi. Josipa R e i s n e r j a. zastopnike Jug. Sok. Saveza podstarosto E. G a n g I a. savezna odbornika M a r o 11 a in Š v a j g e r j a, zastopnika Ferijalnega Saveza Sirnica, zastopnika profesorskega društva proi. J e-r a n a. zastopnika napredne omladine akademika Rudolfa S c h a u c r j a. predsednika Jugoslovenske Matice dr. Vladimirja R a v-n t h a r j a, in predsednika viš. šolskega sveta dr. Bevka Med viharnimi ovacijami Je kongres odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled. Kongres je nato zapel »Bože pravde«. »Hej Slovani« In »Lepa naša domovina«. Predsednik je pozdravil tudi narodnega poslanca češkoslovaške republi-Dvofačka kot zastopnika praške skupščine. POZDRAVI Dr. Svetolik Stevanovlć Je najpre-je oprostil ministra prosvete, da se nc more osebno udeležiti kongresa, želi pa mTni-ster najlepše uspehe kongresu. Govoreč o vlogi učitljev Je povdaril, da ne sme biti birokrat nego mora biti stalno v stikih z narodom. Več kot ena tretjina srbskih učiteljev Je vzidalo svoje kosti v veliko stavbo nove svobodne države. (Klici« »Slava Jim! Slava jim! Slava jim!) Minister prosvete s ponosom gleda na delo narodnih učiteljev. Ujedinili smo se, to« da nismo bili dovoli pripravljeni. Država Je zgrajena, toda ni še dograjena. Minister prosvete s trdno nado gleda na delo učT tellev. Za to kulturno delo Je treba učitelje pripraviti In plačati. Z uradniškim zakonom niso mnogo zadovoljili, toda ministrstvo nI moglo več storiti. Obljublja, da bo ministrstvo Izboljšalo nedostatke zakona, k*r se tiče gmotnega položaja. Učitelj Adolf O b s t je pozdravil Kongres v Imenu Češkoslovaške Učiteljske Obce ,ki šteje nad 30.000 članov. V kratkem govoru Je očrtal glavne vzgoje naloge uciteljstva. Vzgojiti Imamo domovini novo po-kolenje v smisla svobode In demokracije. Pri vzgoji pa Je treba upoštevati srce in ne samo razum. Bil Je nekaj tednov v Istri. Videl Je bogataše, videl je bedno ljudstvo. Siromak Je bil Hrvat In Slovenec, gospodar pa Italijan. Tako delalo z narodom ljudje, ki Imajo moč. ki pa nimajo srca. Ako Je učitelj danes mučenik, ako Ima neprijetnost, to povzročajo oni, ki nočejo napredka, reakcija in kapital. Mase pa pojdejo za učiteljem. Treba jim Je govoriti samo od srca. Učiteljstvo pa naj se ne omejuje samo na svoje ozemlje, temveč naj se organizira mednarodno predvsem s Slovani. Začetek taki združitvi mora biti storjen. Taka organizacija bi lahko uspešno nastopila proti klerikalni, gospodarski In politični reakciji. (Viharno odobravanje!) Predsednik Stanković se Je govorniku zahvalil za Iskreni in bratski pozdrav ter mu svečano izjavil, da bo jugoslovensko učiteljstvo delovalo na to. da se njegove Ideje realizirajo In da pride v najkrajšem času do velikega kongresa češkoslovaškega In jugoslovenskega uciteljstva. Vlad. svet. dr. Vidlc Je pozdravil kongres v imenu pokrajinske vlade, naglasa i oč, da se poklic učitelja ne izčrpava v izrazu »učiri», nego tudi v izrazu »vzgajati«. Vojna je narod demoralizirala. Naloga učitelja le ustvariti novo generacijo, generacijo Idealov, ki bo Imela čut državnosti, ki ga v novih osvobojenih pokrajinah žallbog še pogrešamo. (Klici odobravanja: »Res je tako! Tako Je!«) Poprele smo učili narod sovražiti državo, seihii pa često pozabljamo,, da Imamo svojo lastno, svobodo državo, ki Jo je treba čuvati. (Klici priznanja: »Tako |el Viharno odobravanje!«) Kongresu želim najboljše uspehe in da učiteljstvo odnese s kongresa in iz Slovenije najlepše vtise, Učiteljstvo naj preživi v Sloveniji prijetne dni In odne^Ite v svole krale zavest. D\ ZA TA LFPI KOS NASE ZEMLJE NE SME BITI NIKDAR GOVORA O AMPUTACIJI« Dvorana Je zavalovila v viharnem odobravanju in ploskanju: »Živela Slovenija! Tako Je! MI nočemo amputacije!« Obč. svet. Josip Pire Je v Imenu občine pozdravil kongres jugoslovensko teliev, želeč kongresu uspehov In nagliša-JoČ temeljne nalore vzgojnega dela uciteljstva med narodom. Načelnik Jovan Jovanovlć Je pozdravil kongres v imenu ministrstva prosvete. Kratko Je omenil socijalni položaj uciteljstva, ki se mora Izboljšati. Vsi vodilni člani ministrstva prosvete bodo z vso vnemo delovali za Izbollšanjo. Univ. prof. "dr. O s v a 1 d J« pozdravfl kongres v Imenu llublianske univerze. V svolem pozdravnem govoru se Je kratko dotaknil sodobne materialistične družbe. Povojni bogataši ne kažejo posebnega razpoloženja napram učlteljstvu, ki ga smatrajo za Idealista, ki Išče svoje življenje v zvezdah. Če je novinarstvo sedma velesila. Je v danaSnf/h dneh n<*fV.'s/vo prva velesila. Cilji uciteljstva morajo biti Jasni Ir točni. Današnja generacija Je na smrt bolna, \b vprašanje je, kako jo nadomestiti z zdravo. To vprašanje Je t«*ko aktuelno, da, če bo še dolgo le klic v puščavi, nastopi konec evropski kulturi. Podstarosta Engelbert G a n g I (viharno pozdravljen), je pozdravfl kongres v Imenu Jugoslovenskega Sokola, Izjavljajoč: Starešinstvo JSS mi je naročilo, da najis-krenejše pozdravim Vaš kongres. To izvršim tem rajše. ker sem zastopnik ^uiturno-vzgolevalne organizacije, kl skibi za du*no In telesno vzgojo našega naroda. Sokol-stvo predstavlja organizacijo, ki Šteje od časa ujedinjenja v svojih VT3iab n.iiboliši del našega naroda. Clijl $ofc*»istva In cilji narodnega uciteljstva gredo vzporedno. Hočemo vzgojiti narod tako, da bo najboljši med najboljšimi, da bo spoštovan od sveta, sovražnikom strah In trepet. NajvKn ukaz Sokolstvu In učiteljstvu bodi: Svoboda, blagor In sreča domovine! Za domov'm vse, za njo življenje In smrt! Hrepenenje po Izpopolnitvi, po vzgoji v narodnem duhu mora trajati dotlej, dokler se ne združimo z vsemi brati. Sokoli smo napovedali boj l«7l In hinavščinl. sokolski duh mora prekvasiti ves naš narod. V pesti — sila. v srcu — odločnost, v mislih — domovina! Kličem CIaude Farrere — prevel Miran Jarc: Civiliziranoj. (5) Roman. »Seveda,« je Torral pritrdil. »Uredil sem torej svoje življenje — dasi brez vzbičenosti — po virih te dežele; ko pa sem se moral nenadoma — kot vedno — od tam iztrgati, sem se razžalostil in vznejevoljil.« »Preveč zdražljiv!« je dejal Mevil. »Mladost!« je pripomnil Torral. »Da,« je prikimal Fierce. »To je moja bolezen. Odhodov ne ljubim. Iztrgaš se, da, pri tem sipa pustiš košček svoje kože. Ah, kaj, zdaj smo v 5ai-gonu, naj živi Saigon!« »Tn ni Jošivare,« i* dejal Mevil, »ljubice si potreben, to te bo najbolj raztreslo v prostih urah. Da ti preostaja časa, imaš v družbi bogato izbero. Toda ti si romar, prideš in odideš, zate je družba prepoln lupanar in nevarnost je, da moraš čakati, ne da bi našel kri po svojem okusu. Ostanejo ti poklicne. Bele so drage, povrhu pa še priletne. Ne bi ti jih priporočal. Pač pa imamo zajetno zalogo Anamk, mesticinj, Japonk, celo Kitajk: vae so, če ne ljubke, pa vsaj mlade in sveže.« »Anamko bom izbral,« je odvrnil Flerce. »Dognal sem, da ne smemo zlorabljati izvornega blaga. Da, prisvojim si eno ali več Anamitk. Sicer se itak še o tej stvari pomenimo, m vidva mi bosta, kaj ne da, pomagala z nasvetom.« »Jaz ne,« je povdaril Torral; »o ženskah ne pišem razvidnlc . . .« »Kaj, ali ne stanuješ več v onem prijaznem delu mesta, v ulici . . . .?« »V ulici Nemesis. Ne bojim se izustiti tega imena, čeprav smo v tako odličnem kraju. Ulica Nemesis, ki se je nekoč imenovala simbolično ulica št. 30. — Da, zdaj pa sem se vragu odpovedal. Milost me je obsijala!« Flerce ga je zavzeto pogledal. Mćvil se je pritajeno posmihaval in pomežflcaval z očmi, kar je vedno storil, kadar je zabaval ženske s kakimi nedostojnimi zgodbami. Torral se je določno izpovedal: »Množitelja »ljubezen« sem črtal iz svoje enačbe, ker vsak hip skvari ubranost mojemu računu. Členi, ki jih zmnoži, se prekomerno povišajo in celo življenje se spačl Kako težko pa je tudi za civiliziranca izločiti ljubezen, a vse eno pridržati si žensko! Najpreprosteje je, če odpraviš oboje, in tako sem storil jaz.« »Ali se poslužuješ teh praškov?« »Ne, nimam navade graditi jezov, temveč raje odvedem reko v drugo smer.« »In odvajalno sredstvo?« »Dragi gospod,« se je Mevil nežno oglasil, »ni spodobno* da tako povdarjamo pike, ko so »i« zelo dvomljivi. Gotovo ne vesta, da so nahajamo v Sodomi« Fierce ni z očrni trenil; Izbral si je cigareto, jo prižgal in ravnodušno spuščal dim v lepih za- |vojnicah. Odurno zlo Saigona ga ni prav nič razburilo. »To je že eno sredstvo,« je dejal, »a ne mogel bi jesti tega kruha pri vseh obedih. Včasih, za izjemo, pač . . .« »Tu pa se kar splošno hranijo z nfim.« »Jaz ne,« je zamrmral Mćvil. »Poizkusil sem. Torralova matematiška teorija drži. Ženske preplavljajo življenje — preplavifaio moje življenje, toda ne morem — ne morem živeti brez žensk ...« Torral je vstal od mize. »Vidva,« je dejal, »še nista dospela do najvišje točke zavojnice. Civilizirana sta, a še ne dovolj: manj kakor jaz. Hm, vendar je že mnogo, če pride človek tako daleč kakor vidva.« Odšli so. IV. Bila je pristna saigonska noč, polna žarečih zvezda, ki topla kot poletni dan na zapadu. Sli so brez besed za Mćvilovo Viktorijo. UKca je sličila drevoredu, ker so drevesa tvorila oboke, po vejah med Usti pa so visele žarnice. Tu je vladala tišina samote; nočni vrvež v Saigonu, ki je le srednje velika prestollca, buri samo edino glavno cesto, ulico Catinat, in pa še nekatere skrite jše mestne okraje, ki pa to rx>štenim ljudem — po njihovem zatrjevanju — neznani. V ulici Catinat je življenje dostojno in svet-skov čeprav čudovito prosto in drzno, kajti vlada- joči zakon dežele in podnebja je močnejši mimo tujih, vsiljenih običajev. V jarki svetlobi pouličnih žarnic se med hišami z verandami, ki se skrivajo za zelenjem in vrtovi, vali pestra množica gori in doli, njeno edino opravilo je zabava. Tu naletiš na ljudi iz vseh delov sveta: so Evropejci, predvsem Francozi, ki potiskajo domačina v stran z dobrohotno predrznostjo zmagovalcev; Francozinje v večernih oblekah, ki razkazujejo moški poželji-vo^ti svoje rame; Azijci iz cele Azije, Kitajci iz severa, visoki, plešasti v obleki iz modre svile; Kitajci z juga, majhni, žolti in zelo gibčni; grabežljivi in premeteni Malabari; Siamci, Kambodži Moisi, Laoti, Tonkinci; — slednjič še Anamci, pri njih so si moški in ženske tako slični, da se sprva lahko zmotiš, pozneje pa delaš tako, kakor da si se zmotil. Hodijo malomarno, kramljajo in se smejejo in v vseh kretnjah očitavajo neko otopelost, ki jo je povzročila paleča prigrevica v dnevu. Pozdravljajo se, zadevajoč drug ob drugega, in ženske vam nudijo svoje vlažne, vročične roke. Ob!ck€ izdihavajo močne vonje, ki jih pahljače pomešava-jo in razpršujejo vsakomur pod nos. Neka skupna sila širi vsem oči in ista misel izvablja slehern' ženski smehljaj in rdečico, misel, da pod tenkirr platnom smokingov, da pod rahlo svilo pribellh halj ni prav ničesar: ne spodnjih kril, ne jopičev ne telovnikov, niti srajc ne, da blešči nagota, dt je ves svet nag . . . Stran 2. •SLOV CM ^ K I [M A H O L>« dne8 avgusta isrja. Štev. Vam: »Bratski Zdravo!« (Burno odobravanje.) Predsednik Jugoslovenske Matice 'dr. Vladimir Ravnih ar Je pozdravil kongres v imenu one organizacije, ki vrši eno najbolj vzvišenih nalog, ko skrbi za gmotni in moralni blagor naših zasužnjenih bratov onstran meja. Govornik Je Izrazil svoje va-seljc, ko na tem mestu lahko ugotovi, dt Je uprav jugoslovansko narodno učiteljstvo oat faktor, ki je s svojim požrtvovalnim delo* med ljudstvom največ pripomogel k uspešnemu razvoju in napredka našega obrambnega dela. Velikih zaslug si je učite!jstvo pridobilo o priliki raznih dobrodelnih prireditev, ko Je Jugoslovenska Matica zbirala denarna sredstva za ohranitev našega Življa v tujini. V narodnoobrambnem delu gre našemu učl-teljstvu najvišje priznanje Vzpodbujajoč učiteljstvo k nadaljnemn intenzivnemu delu na tem polju, je predsednik JM vzkliknil navzočim delegatom: Ne pozabite, da so oči vseh zasužnjenih bratov uprte v nosilce naše nacijonatne misli med široke sloje naroda! Podjarmljeni sinovi našegi naroda kličejo jogosloveu-sko učiteljstvo na trafno hi materijelno pomoč, od njega pričakujejo opore v težkih trenutkih mračnega življenja pod tujim Jarmom! V imenu te velike ideje, v imenu nesrečnih zatiranih bratov pozdravljam kongres jugoslovcnskega učiteljstva in mu želim največjega uspeha. (Burno in navdušeno ploskanje.) Kongres so dalje pozdravili prof. J e-ran v imenu profesorskega društva, sekcija LJubljana, z iskreno želio da nastanejo med srednješolskim in osnovnošolskim očlteljstvom čim tesnejše in globokejše vezi. Kongres je dalje pozdravil zastopnik napredne omladine akademik Dolfe Schan-e r. Pozdravlja kongres v Imenu organizacije jugoslovenske omladine. Zastopnik fe-rijafnega Saveza Milodar S i m i ć pozdravlja kongres. Novinar Stjepan Kobasica pozdravlja kongres v Imenu Jugoslovensketra novinarstva, naslajajoč, da med novinarji hi uč»tein ni velike razlike. Imamo skupni cilj: Jačati In utrditi temelje države, čuva« delo onih. ki so padli za narodno svobodo! Med novinarji ni stranke, so samo ljudje, ki ljubijo ali ne ljubijo domovine. Predsednik kongresa Stankovic" je zakoličil pozdravne govore s kratkimi besedami: Po teh pozdravnih govorih, ki so bili himna rdejl učiteljskega dela, je naša sveta dolžnost izvršiti začrtani program. Izpolnilo se je 100 let, odkar je bil rojen hrvatski borec za narodno svobodo Ivan FiHpović. učiteljstvo naj stopa za njim! (Slava mu!) Po končanih pozdravih Je učiteljstvo korporativno odšlo pred Prešernov spomenik na Marijinem trgu ter se tam poklonilo velikemu duhu našega pesnika Prešerna, Pred spomenik je učiteljstvo podložilo krasen venec. Sledili so za tem referati: a) O Jedinstvu osnovnega pouka v naši državi z obzirom na učne predmete v katerih je treba Izvesti jedinstvo in enotnost pouka v celi državi. b) Višja učiteljska Izobrazba, v zvezi Iz vprašanjem Višje Pedagoške šole, vprašanjem o sprejemanju učiteljev na Univerzo In vprašanjem reorganizacije učiteljišč. c) Problem moderne vzgoja v Jugoslovanskem praven, dr. Stane Pape, učit osn. šole v Ljubljani. Ko so se delegati povrnili od Prešernovega spomenika, kjer so se poklonili spominu velikega jugoslovenskega pesnika, je kongres nadaljeval svoje tekoče posle. Na dnevnem redu je bilo vprašanje enotnega osnovnega vzgojstva za celo kraljevino SHS. O tem važnem problemu je podal obširen izčrpen referat g. Josip Š k a v i ć ki je žel za svoja stvarna izvajanja živahno odobravanje navzočih delegatov. Sestavo tozadevne resolucije, ki bo sprejeta na popoldanskem zborovanju, je predsedstvo poverilo posebnemu odboru. Kot drugi referent je nastopil dr. Jure T u r i Ć z izredno zanimivim, na sodobnih socijalnih razmerah in duhu časa zasnovanem referatu o strokovni in akademiki naobrazbi ljudskošolskega učiteljstva. Njegovim izvajanjem, ki so se odlikovala z globokim razumevanjem zahtev moderne vzgoje in z njo tesno spojene Širše, sedanjim razmeram odgovarjajoče naobrazbe učiteljstva, so sledili navzoči z velikim zanimanjem. Referent Je moral svoje poročilo večkrat prekiniti, ker ga Je kongres burno pozdravljal. Na popoldanskem programu je ogled Učiteljske tiskarne in razstave izdelkov, ojrled plinarne In elektrarne, tvornice učil in šolskih potrebščin, dalje pa ogled tovarne za papir v Vevčah. Zvečer je koncert Glasbene Matice. Za prihodnje dni so določeni po skupinah razni izleti po Sloveniji. • • m JAVNA TFLOVADBA NA TABORU. Obe ljubljanski sokolski župi sta sno-cl ob 19. priredili na čast ud dežnikom kongresa jugoslovanskega učiteljstva Javno telovadbo na trgu »Tabor« s prav izbranim programom. Pred javnimi nastopi je bil promenadnl koncert godbe Dravske divi^iie pod spretnim vodstvom kapelnika dr. Cerina. Trg Tabor še kmahi ni videl tako velikanskega obiska. Vsi sedefi na vseh straneh in stojišča so bfl! popolnoma zasedeni in cenijo, da se je tej telovadbi prisostvovalo okoli 7000 oseb. Naše učiteljstvo Iz Južnih lerajev je z napetostjo In z velikim zanima nJem sledflo posamnlm nastopom obeh sokolskih žup. Občudovali so vsi precizno izvajanje posamnfh toe"k. Nastopila le moška In ženska deca, članice In člani župe LhibNana. Velikanski aplavz je vzbudil nastop 15 Sokolov Ljubih na TI. Snlošno odobravanje so fele tudi orodne vaje obeh sokolskih žup. Samostan? nastop ženskega naraščaja Sokola LlubHana ie bil ravnotako precizen. Ne-kaj originalnega so bile tudi vaje a balo- nom, ki jih je Izvajal Šišenski Sokol. Jubilejne proste vaje članov in članic zona Ljubljana so ravnotako zadivile navzoče občinstvo. Zadnje točke programa pa so Čeprav je nastop že trajal preko odmerjenega časa napravile na navzoče številno jngoslo-vensko učiteljstvo najglobokejšl vtis. Koračnico iz opere »Carmen« Izvajano g največjo gracijoznostjo in eleganco je moral Sokol Ljubljana moški naraščaj ponovitt Ravnotako so ponovile med ogromnim aplavzom članke Sokola LJubljana vaje s snežnimi kepami Ponoviti je moral moški naraščaj istega Sokola »Naprej«. Naravnost orijentalsko bajno pa Je Izvajal moški naraščaj Sokola Ljubljane vaje s gorečimi kiji, ki jih je moral tudi ponoviti. Javni telovadbi so med drugimi prisostvovali člani višjega šolskega sveta, generalni konzul dr. Bencš in obe", svat. Josip Pire kot zastopnik občine, minister n. r. in nar. posl. Ivan PucefL delegat min. financ dr. SavnJk in drugi. Sledila je prosta zabava in ob 11. ponoči se je začulo globoko segajoče petje pevskega zbora »Buči, buči morje« ln »Triglav moj dom!«. Novinarski kongres. V smislu programa so v ponedeljek odpotovali jugosl. novinarji na Bled, kjer so v skupinah ogledovali naše gorenjsko letovišče in njegovo bližnjo okolico. Prirodne krasote tega najintimnejšega kotička Slovenije, pa tudi ogromni razmah tamošnje hotelske industrije z modernimi letoviščnimi napravami Je zapustil v izletnikih najugodnejše vtise. Pozno ponoči so se vrnili v . Ljubljano. Kongres se je danes, v torek, predpol-dne nepričakovano zaključil s tem, da se rezolucije niso stavile na dnevni red oziroma da so podpisniki umaknili svoje bolj politično koncipirane rezolucije s kongresne razprave. Opoldne so se novinarji odpeljali v Maribor, da posetijo veliko elektrarno na Fali. Zvečer se vrši v Mariboru banket ki jim ga priredijo mariborski tovariši in tamošnji gospodarski krogi. Na splošno je kongres prav dobro uspel. Poleg konsolidacije splošnih organizacijskih razmer v JNU je kongres zaključil pomembne rezolucije, od katerih zlasti poudarjamo konvencijo s češkoslovaškimi novinarji ter program za vseslovansko novinarsko federacijo. Pa tudi moralni vtisi, katere je napravila Ljubljana in Slovenija na kongresiste, so bili zelo pozitivni. Marsikateri novinar iz juga je šel na pot v misli, da gre v tujino in da bo našel kraje in mesta, ki čutijo renitentno proti državi. Nič od tega. Uverili so se, da politično ozračje, k! ga fabricira mala skupina osebno tn-teresiranih politikov še ne predstavlja zdravega nacijonalnega čuta slovenske pokrajine. Našli so nasprotno kra*:e z jako in odkrito državljansko in nacijonal-no zavestjo! Odhajočlm tovarišem pošiljamo naše najlepše tovariške pozdrave. Naj bi izvrševali delo, ki so si ga postavili na kongresu in naj bi upoštevali Izvirne in nepopačene vtise ki jim jih je dalo bivanje v naši beli Ljubljani in Sloveniji sploh! Nato ja predsednik orisal zasluge novo-izvoUnih častnih članov gg Miha Srakarja, Jakob Babnika in Franceta Makuratija, na kar jim |e izročil lepe diplome, izdelane po g. Aleša Jakiču. Jakob Babaik, ki ni zidar, je bil Izvoljen častnim članom, ker je stalni podpornik društva ta Je za časa svetevne vojne ohranil društvo vse premoženje ln dragoceno društveno zastava & Prane Gorenc je Imenom rednih članov pozdravil zborovanje in spo-očil. da so si redni dani omislili v spomin tega dne nov trak za društveno zastavo In prosil kumico. da ga pripne. Z geslom, ki cs le izrekla kumi ca pred 25. leti t J. »Sloga jači, a nesloga tlači« Je privezala nov trak na zastavo. Nato je predsednik zaključil sijajno uspelo zborovanje. Društveni zbor je zapel »Lepo našo« in godba Je zasvirala drž. himno. SPREVOD. Po občnem zboru m skupnem slikanju se Je formiral !ep sprevod na čelu mu mladinska godba z Viča. za njo društveni prapor, predsednik društva, gO' stje ln ustanovitelji ter redni člani. Sprevod, k! se Je pomikal po glavnih ljubljanskih ulicah, se je ustavil na Krekovem trgu pri Košaku. kjer je bil na Čast gostom prirejen banket. Banketu so prisostvovali vsi gostje In nekaj ljubil, stavbenikov. Pri napitnicah Je predsednik Tome napil nalnreje kralju Aleksandru .vsem gostom In kumicl ter slučajno navzočim delegatom učiteljem, ki so pri-šlt na zbor UJU DrugI Je napil g. Meri jak društvu. Učitelj sr. Brkovlć Iz Vinkovca Je napfl društvu in končno le slogi vseh treh plemen napi! tajnik Vravos. Med banketom je pridno svirala godba. 4 Po banketu se je ponovno razv'1 sprevod, ki Je odkorakal na veselica v Tivr.lMu. Veselica Je bila Jako dobro obiskana. Obiskali so |o tudi razrd zastopniki, med temi g župan Peric, tajnika Zveze Industrijcev g. inž. Suklje in dr. Golia ter mnogo drugih. Z veselico je bila končani celotna proslava. Žalostno je dejstvo, ki ga Je treba konstatirati, da se ni slavnostnega zborovanja udeležil noben ljubljanski stavbenik in ne tesarski mofster. akoravno le b'la celo Zveza stavbenikov ofic. pozvana. Na vse udeležence Je napravilo to Jako neugoden vtis. Gospodarstvo. Častni član g. Jakob Babn*k" Je z geslom: »Vsaka ptica ima svol dom. le slovenski zidarji ln tesarji ga nimajo, da bi ga pa kmalu lmel?« daruje kot temelj za društveni dom 500 dinarjev. Politične vesti. SLOVENSKO ZIDARSKO IN TESARSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI« Praznovanje 25-letnice v nedeljo 5. a v g. t L Slavnostni občni zbor ob lo. url don. v telovadnici srednje tehn. šole. Precej lepa udeležba. Otvoril predsednik Albin Tome, ki Je pozdravil kumico zastave g. Žnidaršičevo ln njenega soproga g. okrajnega glavarja Znidarši-č a iz Kranja. Dalje Je pozdravil zastopnike mestne občine g. podžupana dr. Stanovnika, obč. svet. Pirca in Mozerja. Pozdravil ie tudi vse goste, med njimi oba delegata hrv .društva iz Zagreba, posebno pa zastopnike Narodno socijalne strokovne zveze* tajnika Kravosa in tajnika delavske Unije Kolarja, Slavnostno zborovanje je pozdravil kot prvi zastopnik mestne obč, podžupan dr. Stanovnik, ki čestita društvu in obeta vsestransko pomoč mestne občine. (Viharen pozdrav). Strokovni tajnik Kravos pozdravlja zborovanje imenom Osrednjega vodstva Narodno-socijalne strokovne zveze, žett društvu mnogo uspehov in kliče »Živeli slovenski zidarji in tesarji«. Enak pozdrav izreče za »Unijo« tajnik Kolar. Član društva g. Blaž Rudolf Je v prisrčnih in iskrenih besedah Izročil g. ku-mici krasen šopek, ovit z narodno troboj-nico v znak hvaležnosti, da se je odzvala društvenemu vabilu. G. Žnidaršičeva se ginjeno zahvaljuje In končno želi: »naj bi, kar poruš'Jo Italijani v zasednem ozemlju, zopet enkrat na novo zgradili slovenski zidarji in tesarji v svobodnem Primorju«. Po pozdravnih govorih Je Imel slavnosten govor g. Inž. aren. Rado Kregar. Govor Je obsega! rojstvo društva, prve tei-koče In sodelovanje društva ter željo, da so društvo razvila In živ!! Govor Je W spre* let z viharnimi ovadjiml. Med dnrlni It omenil g. arch. Kregar. da Je pred 25. letf poučeval prve člane v petju neki torTikt dijak, ki le tod» snrofU Idejo oVtfffva. Me malo presenečenje fe bilo. ko Je predsednik 7l»rm>van)a sporočil, da Je ta »neki« goriški dllak med navzočimi In da fe to g. Pr. M e r 11 a k. Po slavnostnem rovnrn te |t k besedi obu g. Stjepan ž nm ar, savezni predsednik. i~ - t* rr Romunski kraljevski par na Bledo. Po poročilu z Bleda je včeraj 6. t. m. ob 10. dopoldne prispe! na kolodvor v Lescah romunski dvorni vlak. Na postaji so romunsko kraljevsko dvojico pozdravili Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija in knez Arzen. Romunska kraljevska dvojica ostane več dni na Bledu. Po programu je določeno, da odpotuje mati kraljica Marija s princezinjo Ileano v Pariz, dočim ostane kralj Ferdinand na Bledu in počaka povratka svoje soproge. = Ministrski predsednik Pasle" na Bledu. Po offetjelnem poročilu z Bleda je ministrski predsednik Nikola Pašič včeraj zjutraj prispe! na Bled ter je bil takoj sprejet v avdlienci pri kralju. Pa-šič in Trifkovfc sta bila povabljena nato na obed. Ni še gotovo, ali potuje Pašlć takoj v Marijanske Laznv, ali pa potuje skupno z zunanjim ministrom v Francijo. Današnji beogradski listi priobčuiejo verzijo, da se rninisrski predsednik Pa-SIĆ sestane v Mariianskih Laznvh z ministrskim predsednikom Švehlo in pa z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom. Na ta sestanek ministrskih predsednikov Male antante baje prida tudi prezident Masarvk. Na tej konferenci se injajo razpravljati razna vprašanja zunanje politike. = Upokojitev bivših avstro-ogrsklh oficirjev. Minister vojne in mornarice ie podpisal ukaz o upokojitvi številnih oficirjev bivše avstro-ogrske armade. Upokojeni so med drugimi: generalni polkovnik in šef pokra inske vlade v Bosni ln Hercegovini Stjepan Sarko-t i c\ ki se sedaj nahaia na Dunaju, častni podmaršal Karel Savić, generalni major Josip Schmidtbacher, trije polkovniki, 9 podpolkovnikov, 5 majorjev. 6 kapetanov itd. = Aretacija boIJševtškega kurirja. V Beogradu je bil aretiran boljševiškl kurir Nikola Sečenko, ki ie priznal, da je bil agent boljŠeviškega komisarja Ha-miltona. ki ima svoj sedež v Carigradu ter od tu vodi boljŠeviŠko propagando po celem Balkanu. aa Glasilo socialistične stranke »Naprej« je zastran rnateri;e!nih neprilik in hudih sporov v stranki, ki zlasti v zadnjem času občutno razkrajajo socialistične vrste v Sloveniji prenehalo izhajati v Celju m se je zateklo k novo ustanovljenemu tednika v nemškem jeziku »Vorrarts«, ki je izšel prvič v soboto v Krškem. Uredništvo »Napreja« Izjavlja, da bodo V kratkem vse ovire odstranjene m list bo znova izba'al kot j dnevnik v Celju. Tg mnogih razlogov pa » ta trditev nI verietna. hi struia okrog Bemota ostane bržkone brez oficijelnoga glasila. = Sankcija »rodn^efra zakona, Po oflcHelnem poročilu z Btedn. je minister Trifkovič predlo?!! Ni. Vel. kraliu včera? uradniški zakon v sankcilo. Minister Trifkovič se odpelje na Dunaj v svrho zdravljenja. — * USTANOVNI OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE. Včeraj, dne 6. trn. se je vršil v filharmoniji ustanovni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, katerega ie v j imenu osnovateljev sklical g. Dragotin j Hribar, predsednik Kranjske hranilnice. G. j Hribar, kot predsednik zbora, je konstruiral, da so se ustanovnega občnega zbora udeležili vsi osnovatelji borze, to je oni, ki so svoj~as podpisali tozadevno prošnjo za ustanovitev in ki se v smislu pravil imajo smatrati kot prvi člani borze. Prisotni aH zastopani so bili med drugim: gg. Dragotin Hribar, predsednik Kranjske hranilnice, Janko Predovič, veletržec v Ljubljani, Jean B. Pollak, veleindustriialec in predsednik »Indnsc d. d. v Ljubljani, Ivan Knez, veletržec in predsednik trgovske zbornice v Ljubliani, Fran čuČek, veletr-govec in industrijalec v Ptuju, Anton Kristan, poslovodja »Impex«-a dr. z o. z. v Ljubljani. Fran Vokač, predsednik »Texti-He« d. d. v Ljubljani. Viktor Meden, trgo-vec v Ljubljani, Peter Maidič, vcleindu-strijalec v Cefju, Slavenska banka d. d. Zagreb, zastopana po podpredsedniku g. Avgustu Praprotnikii, »Slograde gradbena dr. z o. z., zastopana po g. Filipu Supan-čiču, Anton Kajfež. veleindustrija!ec v Kočevju, »Vinea« dr. z o. z. v Ljubljani, zastopana po dr. Vekoslavu Kisovcu, Cinkarna d. d. v Celju, zastopana po dr. Fran Cernetu, Trboveljska premojokopna družba v Ljubljani, zastopana po ravn. Rlhard Skubcu, Fvgen Jarc. industrijalec v Te-harjih pri Celju. Ciril Pire. v Kranju, Viktor Glaser, veleindustrijalec v Rušah. Lov-ro Petovar. veletrgovec v Ivankovcih, Žitni zavod dr. z o. z. v LJubljani, zastopana po Janko Jovanu, Vinko Majdič, veleindustrijalec vKranju. Prometni zavod za premog dr. z o. z. v Ljubljani zastopana po predsedniku Josipu Pogačnflcu, »Hermes« dr. z o. z. v Ljubljani, zastopana po Viktor Vokaču. »Textllana« d. d. v Kočevju, zastopana po Antc.m 7 dvorni svetnih dr. R. Mam za ministrstvo trgovine In industrije, g. delegat minist. fin. dr. Kari Savnik ln dr. Rupnik za finančno ministrstvo. Trgovsko zbornico ie zastopal pooblaščenec dr. Vfktor Mumik. zbornični tajnik, zvezo Industriicev pa inž. Milan Šuk-lje. G. Dragotin Hribar je v uvodnem govoru opisal, kako je potreba ln gospodarska korist Slovenije zahtevala ustanovitev borze, ter kako se je končno doseglo državno dovoljenje. BHžma in dobre zveze z Inozemstvom, ter seo>2 borze v središču gospodarskega žlvlienja v Sloveniji Jamčita za uspešno poslovanje. PriprsvHalnl odbor ie najel ra borzo prostore v Filharmoniji, katere je primemo uredil, tako, da bodo prvi Čas povsem odgovarjali svrht Občn! zbor Je sočasno sprejel borzna pravila, tako kakor so bila odobrena od ministrstva, ter nato izvolfl za borzne svetnike: gg. Dragotlna Hribaria. Ivana Knera. Avgus*a Praprornfka. Antona Kristana, dr. Pran Černeta. Jean B. Pollaka in Janko Jirvana. Nadalle je Izvolil v razsodišče: gg. Viktorja Medena, Fran Stupico, Jos. Pogačnika. Fran Cučeka, Rlhard Sknbeca in Anton KMfeža. Ob bodočem občnem zboru, ki se skliče nujno, bo pristopilo k borzi Še več Članov, volitev Še drugih razsodnikov. Pravila predvidevajo 16 članov iazsodišča. Pozvale se bode trgovske, industrijske in druge tvrdke k pristopu. V seji borznega sveta, ki Je sledila občnemu zboru, je bil izvoljen predsednikom g. Dra-gotien Hribar, podpredsednik Avgust Pra-protnik. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 6. avgusta. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja no-tlrajo: Pšenica (78—79 kg) 350—360, žolta koruza Z80—290, Ječmen za pivovarne 300—305, za krmo 275—290, oves 290—300 pšenična moka »0« 585—610, »2* 560—580. »4- 535—560. za krmo 180—200. drobni otrobi 140—150. Tendenca mirna, mlačna. —t Novosadska blagovna borza 6. avgusta. (Izv.) Na produktni borzi noti-rajo: Pšenica bačka 79—80 kg, 2—3%. 2 vag. 362 X, bačka 78—80 kg, Sombor, 2 vag. 365, bačka 78—80 kg, 100^, kasa iskanje. 355. srbijanska 79-80 kg, 3%, Beograd, dupl. kasa, ponud. 340, rž bačka. 72— 73 kg, 2—3%. 3 vajT. 300, baškl Ječmen, 66—67 kg, duplikat kasa, 2 vag. 300, banatski 64—65 kg, 2 vag. 290, baškl oves. 5 vag. 300—297 K, baški rešetanl, ponudba 285K, koruza baška. 2 vag. 285, baška moka 0»« 2 vag. 580—585, »5« i vag. 471. Tendenca mlačna. — g Svinjski semenj v Maribom Na svinjskem semnju dne 3. avgrusa so pripeljali 231 svinj. Cene v kronski veljavi. 5 do 6 tednov stari 1000 do 1100. 7 do 9 tednov 1400 do 2000, 3 do 4 mesece ?400 do 3200, 5 do 7 mesecev 4600 do 5300. 8 do 10 mesecev 2600 do 5800, 1 leto 7000 do 8000. 1 ks žive teže 80 do 100. 1 kz mrtve teže 100 do 120. Prihodnji živinski semenj v Mariboru se vrši prihodnji torej dne 15. avgusta. —t Otvoritev Industrijsko. obrtne vzorčne Izložbe v Mariboru. Dne 15. avg. ti. 8« Otvori v Mariboru Tndustrllsko obrtna vzorčna Izložba, združena z vrtnarsko. vfn*»rsko. gradben* In mrte*n*šVo razstavo, k! bo trajala do vklmcno 26. avgusta. Ta razstava nI le lokalnega pomena, ampak Je velevažna za vse naše narodno gospodarstvo. Naša država ie po veliki večini agrarna. Industrijska le o nnl# delih, kjer je gorata. Agrarna država brez razvite Industrije pa se nikoli ne more osamosvollti od Inozemstva, iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne ln izpolni aaio domačo obrt ln industrijo, kar naj* topleje pozdravljati, že po svoji naravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naši državi. 2alibog pa se pri nas domač pridelek še vedno ne vpošteva tako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju z velesejrnl, ki so nekako mednarodno tržišče, si je stavila Indusrrljsko-obrtna vzorčna izložba v MaTibor-i za. cilj, da upozna konzumenta z domačimi izdelki in je za to ta razstava emir.etno državrega pomena. — Maribor, naj«cvemejše mesto naše države, ki se je ie ponovno postavil s svojim obrtništvom in svojo inc strijo, je za prireditev take razstave najprimernejše mesto. Kot važno prometno rrlžišČe ima zvezo na vse strani. Mer'o je bilo do preobrata popolnoma v nemSkem uplivu. Avstrijska vlada je naseljevala ruka* 'e nemške obrtnike ter povsod Izpodrivala slovenski živelj. 5 težkim bojem in veliko požrtvovalnostjo se je tekom zadnjih let posrečilo uveljaviti domačo ind'.:?:riir ln obrt. Da ta domača pridobitev zopet ne propade, je nujno potrebno, da jo v boja s tujo konkurenco v vsakem oziru P'h!*><-ramo in jačamo. — Za obiskovalce naše razstave jo vsestransko poskrbljeno. Na vseh progah naše države uživaj p-^etni-ki naše razstave W& popust, če ?e izkažejo z legitimacijo, ki se dobo pr? vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih !n zadrugah za ceno 20 Din. Legitimacija velja kot permanentna vs+opnica, vsakemu obiskovalcu je na razpolago stanovanje, kimu ga nakane stanovanjski odsek pros*i zmerni odškodnini, tako, da Je vsako lzk>-riSčanle onemogočeno. Priporočamo našim čitateljem, da si to razstavo zane^IJtve ogledajo. Zlasti Je obisk ra?*tnve priporočljiv za uvoznfčarje, ker jim bo na razstavi dana prilika, da sfopiia v zvezo z domačimi producenti !n si s tem prihranijo muO£0 stroSkov In dvfirnejp svojo konkurenčno zmožnost. Vsa pojasnila o razstavi daje uprava razstave, Maribor, Cankarjeva ulica 5. teleion interurban 325. —g Dobava clna. Pri ravnatcij^-u državnih železnic v Suboticl se bo vršrta dne 3. septembra 1923 pismena Mci*->c ni vzroki: življenska slabost 1, Jetlka 3, duši ji vi kašelj 1, rak 3, drugi naravni smrtni vzroki 10, slučajna smrtna poškodba 1, samomor 1. Med tem časom se Je rodilo 19 otrok, 6 moškega In 13 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, škrlatica 2, trebušni legar 3, duši ji v i kašelj 1. — Popravek. K včerajšnjemu poročilu o novinarskem kongresu pripominjamo, da je v imenu Centralnega tajništva jug. napredne omladine iz Slovenije pozdravil Jugosl. novinarsko udruženje njega predsednik g. Dolfe Schauer, g. Kcrševanl je kongres pozdravil imenom J. a. k. »J. Ja-nušiče«. _ — V mastni kopeli Je oddati službo ko-peUščika. ki mora biti izučen ključar in v službi kopališča izvežban. Prosilci za to mesto naj svoje, z rojstnim in krstnim listom, domovinskim listom, izučnim ln pomočniškim spričevalom ter z nravnostnim spričevalom opremljene prošnje vlože do 15. avgusta 1923 pri mestnem gospodarskem uradu. Plača in drugi pogoji se določijo po dogovoru. Mestna občina si pa pridržuje pravico sprejeti v službo prosilca, če tudi ni popolnoma vešč ključar, samo da Je zmožen manjših kijučarskih poprav in voditi kopalne naprave. — Izstop lz našega državljanstva. Notranje ministrstvo Je odobrilo izstop iz državljanstva kraljevine SHS Simonu Bezjaku, kočijažu v Jablani, rodom iz Budine na Štajerskem in njegovi ženi Antoniji roj. Zajčkov!. Oba sta sprejela češkoslovaško državljanstvo. — Smrt na posledicah pasje stekTme. Na Selah pri Slovenjgradcu Je umrla pretekli ponedeljek dne 30. julija 19 letna Marija Hovnik na posledicah stekline. Pred dobrim mesecem Jo je ugriznil domači pes v zgornjo čeljust. Hovnlkova je že popolnoma okrevala, ali Jo Je še enkrat napadla zavratna bolezen, kateri je podlegla. Vse osebe, ki so prišle z njo v dotlko, so morale v Pasteurjev zavod. Med temi se nahaja tudi pisatelj župnik Meško, ki je po-kojnlco previdel s sv. zakramenti — Iz Bizovika nam pišejo. Lepa električna naprava na Fužinah se približuje svoji dovršitvi. Jako nas veseli, da bodo podjetniki zgradili nov most čez Ljubljanico, saj Je sedanji v silno slabem stanju. Ket bo imela fužinska centrala dosti električne sile na razpolago, so njeni lastniki ponudili vsem okoliškim vasem električno luč. Zahtevali so. da prispevajo kmetle s 1400 kron za napeljavo do njih hiš. To bi bili nekaki skupni stroški. Za napeljavo v hiši naj bi pa vsak sam nosil izdatke. Kmete bi stala elektroni luč poleg prvih dveh izdatkov še 24 kron na mesec. Navidezno veliki stroški bi se kmalu izplačali, sa Je današnji dan petrolej tudi drag ln s petrolejevo leščer-bo ima Človek slednji dan dokaj opravka, kar pa pri lepi In zdravi električni razsvetljavi nI govora. 2al, da le večina kmetov ponudba odklonila. Nekateri bi Jo bili sicer radi sprejeli, pa to se zbali — strele! Tik LJubljane smo in bi naši kmeti lahko vedeli, da ni v LJubljani še v nobeno hišo treščilo zaradi električne naprave in da bi v njih' Izbo tudi ne udarila strela, ako bi Imeli v njej električno luč. — Kar se dosedanjega pridelka tiče, moram reči, da smo dosti sena spravili pod streho. Žitni pridelek Je zadovoljiv. Zrnja Je bilo dosti, samo bolj drobno je. Otava kaže jako dobro, krompir, fižol in drugi Jesenski pridelki pa tudi Jabolk ne bo toliko ko lansko leto, hrušk pa več kakor lani. — Celjske vesti. — Podjetje za pridobivanje apna v Pečovniku v celjski okolici. Je svoje podjetje znatno moderniziralo in povečalo. Postavljena sta dva velika nova plavža, kler bo zopet dobilo kruha več delavskih moči. — Napad na orožnika. V nedeljo popoldne so se v Svetini nad Celjem SteplI vaški fantje ob priliki »žegnanja«. Napadli so tudi tam službujočega orožnika ter ga s puško pretepli. Orožnik ie bil sam. ter se premoči nI mogel ubraniti. Surovi pretepači se bodo zagovarjali po srbskem paragrafu pred sodlšečm. Zadnje čase so s« pričeli ob raznih »žegnanjih« zopet prav surovo pretepati po vaseh in to najbolj po klerikalnih krajih. Tukaj bi bilo za našo klerikalno gospodo lepo polje za delo ljudske izobrazbe. — Mariborske vestL Protektorat N j. Veličanstva, Za Najvišji protektorat za Industrijsko - obrtno vzorčno izložbo v Mariboru je g. Djuro Džamoja osebno v avdijenci naprosil Nj. Veličanstvo ki je prošnji ugodilo. Drug protektorat od Najvišjega mesta pričakuje Pomožna stanovanjska akcija »Odbor za dom ubogih«. — Poslovanje pri kovinski zadrugi — ukinjeno. Kakor znano, so zadnjič Nemci dobili v kovinarski zadrugi premoč. Vsled pritožbe zaradi nepravilnih volitev je oblast poslovanje začasno ukinila ter poverila g. Burešu mesto komisarja. — Nesrečanaulici. 221etne-ga Leopolda Plaučaka iz Poljskave je v ponedeljek na Aleksandrovi cesti v Mariboru napadla božjast, pri čemer je tako nesrečno padel, da se Je močno poškodoval tudi na glavt Na obvestilo trgovca Andreja Oseta je prlhitel rešilni oddelek, ki je ponesrečencu nudil prvo zdravniško pomoč. _ Pogorel mlin. Dne 3. trn. Je izbruhnil požar v mlinu »Zaharija« v Beogradu Mlin Je pogorel do tal. Škoda sa ceni na 100.000 Din, vendar Je krita. _ Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester. — NOVO BRIVNICO Je otvori! gosp. Fran Zaje mL v Pražakovl ulici, vogal Miklošičeva cesta (za sodoijo). Glej danaft- — Orožne vaje železničarjev. Železniški uslužbenci so pozvani na orožne v :e. Opozarjajo se. da se vsakdo odzove pozivu, kateri mu bo dostavljen. Kdor bi te ne odzval, bo občutno kaznovan, ne samo s tem, da se mu odtegne plača, temveč se bode proti dotičnemu tudi sodnijsko postopalo. — Odkritje petrolejskega vrelca v naši državi. Po poročilih iz Beograda so 10 km od Beograda v Banatu odkrili petrolejski vrelec. Posebna komisija je ugotovila kakovost petroleja. — Ljubljence strojepiscev I© edlnofe »STOEVVER« zastopstvo Ljubljana, Šelen-burgova ulica 61. — Kino Tivoli, Krasna ljubavna drama »Nočni viharji« se predvaja do srede 8. tm. Občinstvo se pa opozarja na atrak-cijonalno filmsko delo »Sanin* z Lvo Ma-ro v glavni vlogi. Film je insceniran po istoimenskem romanu od glasovitega ruskega pisatelja Arcibaševa. Film je eden najlepših Lya Mara filmov. — Kino Matica. »Burna preteklost grofice Halstrorn«. Idilična drama v 5 dejanjih Iz družabnih krogov. Predvaja se do srede 8. tm. PRIZOR NA LJUBLJAMCL Doba kislih kumar je prinesla na Ljubljanico komičnomučen prizor med kopalce na Ljubljanici. Tu na novem kopališču vlada veselo in prekipevajoče življenje, ki se večkrat spremeni v cirkuško komedijo. Stvar pa je namreč sledeča: Nič hudega sluteč pride na plavajoči bazen kak civilist, mirno motreč pisano življenje na vodi. Toda s tem je že obsojen. Okoli njega se nenadoma zbiraio skupine mladih porednih fantičev in še predno se »civiliste zave", se nahaja s čevlji vred v topli vodi Ljubljanice. Plavajoči bazen se namreč takoj nekoliko potopi, ako se na enem kraju zbere preveč ljudi ln za ubogega civilista ni rešitve — paglavci pa Imajo največji »špas«. Tako so včeraj popoldne postali žrtve te špekulacije kar štirje »civilisti«. Prva je bila neka elegantna dama. Prepozno je spoznala hudobno »politiko« paglavcev in njeni llčnf sivi čeveljčki, spodnji del nogavic ln tudi še kos krila to bili na neprostovoljel način brezplačno oprani. Z ne ravno baš najboljšo voljo Jo je dama odkurlla iz kopališča, spremljana od glasnega krohota plavačev. Druga žrtev je postal neki elegantni gospod, obut v »shimy« Čevlje. Ta je sicer nakano spoznal in se skušal rešiti na bazenovo ograjo, ali naval in Jttrlš na usodepolno mesto, kjer je sedel, je bil tako silen, da se je bazen pod silno težo nagnil tako globoko, da je voda zajela celo visoko sedečega gospoda v »shimv« Čevljih... Konečno se ga je usmilil široki športnik Plpenbacher, ki je Igral vlogo sv. Krištofa. Zadel ga Je na junaška pleča in ga rešil Iz obupnega položaja. Neki že priletni gospod, ki Je bil žrtev štev. »3«. je pa pri Istem dogodku zgrešil Izhod ter je begal okoli bazena s velikimi skoki, ki mu pa tudi niso preprečili opranje njegovih belih hlač na »občinske« stroške. Konečno se je zgodil še zelo mučen Incident. Neki gospod, ki Je zašel v Isto past, Je potegnil nekemu delavcu dolg kol Iz rok In začel udrihati po množici. Naravno Je. da je nastalo silno ogorčenje, ker je pri tem zadel neko gospo po glavi. Ogorčenje se je še povečalo, ko je slednji potegnil nož In začel z njun groziti. Močne pesti so se ga nenadoma oklenile In frčal je »Vlrlbus unlHs« na suho. Seveda Je bila krivda na obeh straneh, čuli so se tudi ogorčeni klici: »V vodo ž njim!« Tako je bil konec komedije na Ljubljanici. Sokolstvo. — Popravek. V našem poročilu o otvoritvi Sokolskega doma v Dol. Logatcu le namesto imena ge. Pichlerjeve, citati pravilno Ime znane rodoljubne gospe Slcber-1 o v e» — Dragi favni nastop Sokolstva v Bohinju je prihodnjo nedeljo 12. avgusta. Javna telovadba, pri kateri sodelujejo tudi okoliška sokolska društva, se prične ob pol 15. In se vrši v parku »Danica«. Po telovadbi ]e istotam ljudska veselica a plesom. — Pri telovadbi in ljudski veselici svira godba jeseniških kovinarjev. Sprejem gostov na kolodvoru je pri turistovskem vlaku, ki prihaja v Bohinj takoj po 8. uri. Ker so železniške zveze v Bohinj ob nedeljah prav ugodne — zadnji vlak odhaja iz Bistrice ob 20. uri 27 minut — se Je nadejati, da ne po-setijo to prireditev samo prijatelji Sokolst-stva in ljubitelji prirodnih krasot iz radovljiškega okraja, marveč tudi iz oddaljenejših krajev. — I. okrožni zlet ljubljanskega okrožja II. v St. Vidu nad Ljubljano bode dne 12. avgusta 1923 na Cirmanovem In Ja-grovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol n., Kamnik. Višnja gora, Komenda, Skaručna, št. Vid. Skušnje od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. pop. Godba Zveze Jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so naj-prlsrčnejše vabljena k proslavi 15-letnlce šentviškega Sokola. — Okrožni telet v St, VM vzbuja veliko zanimanje in se že vse pripravila na prijetno pot proti šmarni gori Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vse! pravici zaslužijo, da Jih na njihov praznik obiščete. Poživeli boste s tem narodno zavest in posvedočill priznanje težkemu trudu in ostrim bojem, ki Jih vojujejo naša udruženja na deželi Prav potiho na) Sa razode-nemo, da je zbran bogat srečolov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cena za Jedi in pijače običajne In nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakršnega izgovora* da ostanete doma. Na svidenje ledaJU Glasbeni vssf nlk. — Koncert Josip RIJavca v Rogaški Slatini dna 4. t. m. Solnčna Gorica I Se nekaj si nam poslala, predno so se razgrnile črne sence tujstva čez tvoje svetlo lice. Še nekaj, kar je vzklilo pod tvojimi toplimi žarki — tople, svetle Klasove dveh mož. Iz katerih blagoslovljenih grl zdaj zveni po svobodnem delu domovine sladka pesem slovenska: Josipa Rijavca in Marija Šimenca. Na enem najlepših kotičkov te prelepe svobodne domovine, gostoljubna in navzlic vsemu svetskemu sijaju tako toplo domaČa Rogaška Slatina sme šteti ta dva izvoljenca božja kar za svoja, ona dva pa Ji oČividno iz vse duše vračata milo za draga Saj pravijo, Ljubljana. Zagreb in 13co grad — ln povsod je naš Rijavec že davno »naš« — da ta prvi jugoslovenski tenorist ni pel še nikdar tako, kakor v soboto v naši divni veliki dvorani: drug drugega smo bili lz poštenega srca veseli In bredvomno od tod tolik uspeh na eni, telik užitek na drugI strani. Da, to je prava visoka naloga slovenske kulturnosti: v dejanju, ne žolča-vem grizenju ln žaljivem bahanju dokazati njeno višino. In kdo skromno sedi pri klavirju, a kot pravi mojster prispeva k trl-umfu? Domač Župan, domačin iz Ljubljane, obenem čudovito podjeten obrtnik, katerega izdelki nosijo čast slovenskega imena na vse strani. Ko vidi človek vse to, Je lahko res ponosen, da Je Slovenec in — tepa ponosa mu nihče na svetu ne bo zamerili V torek pride k nam v spremstvu g. Flogla iz Zagreba g. Ciril Ličar, v soboto g. Thler-ry-Kavčn;kova in Julij Betteto. dne 15 t m. pa nastopita zopet gg. Rijavec In Šimenc — torej prava tekma prvovrstnih sil in najlepši dokaz, da imamo svetu kai pokazati. — (—O—) Turistika in sport. — Planinska slavnost v Bohinju. Slovensko planinsko društvo ie prenovilo svoj Hotel Zlatorog o!> Bohinjskem Jezeru in priredi njega slovesno otvoritev dne 15 .avg. na dan Vel. Srnama. Društvo nam pokaže pri tem, zaključujoč 30 let svojega dela, najvažnejšo svojo postojanko. S slav-nostjo zvezana neprisiljena planinska ve«, selica bode gotovo od blizu in daleč privabila zveste prijatelje našega planinstva. Turisti naj si ture v Triglavskem pogorju uredijo tako, da jim bo na dan slavnost! Hotel Zlatorog, bodisi izhodišče, bodisi zatočišča. Za člane S. P. D. se izposluje polovična vožnja po železnici. — »Planinski vestnik« prinaša v avgustov! Številki tole vsebino: Jakob Aljaž: Oris mojega življenja. — Dr. H. Turna Bovški Grintavce — Dr. Milko HraŠovec: Is Celja v Jugovzhodne Albanske Alpe. — Čez hrib In dol. — Kotiček. — Obzor. — Darila. P. Kunaver: Po gorah in dolinah. Izred. obč. zbor SPD. »Hotel Zlatorog«. Društvene vesti. — Zdravniško društvo v Maribora Je pri odborovl seji dne 3. avg. 1923 konstatiralo, da Je spor med koncesij on ar j i in lastniki sanatorija v Mariboru kakor tudi med Zdravniškim društvom v Mariboru ln lastniki sanatorija poravnan; vsled tega se dosedanji »ca ve te« nad sanatorijem ukine. — Skupni sestanek bivših »Bosancev« se vrli v sredo dne 8. tm. ob polu 9. zvečer v restavraciji Zvezda, nakar opozarjamo vse tovariše, posebno še Ljubljančane, katerim se vabila niso posebej poslala ter prosimo, da sa tega sestanka zanesljivo vdeleže. — Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja, da se vrši protestni shod za preveč obdavčene obrtnike In trgovce na dan 15. avgusta ti. ob 3. popoldne v zadružni pisarni. Enake shode priporočamo tudi drugim obrtnim zadrugam. — Prostovoljno gasilno društvo v Gornjem gradu priredi v proslavo 40 letnice v nedeljo dne 12. tm. veselico z bogatim sporedom. K obilni ndeležul vabi — Odbor. Poizvedbe. — Zatekel se Je mlad lovski pes. svet-lorjave barva, na prsih belo lisast, čuje na Ima »Rolf«. Glede nakupa ali prodaje se svari Sporočila se prosi na Sušnik, KnaJlJeva ulica IS. — Našla se le na Dolenjski cesti mala svota denarja. Dobi se pri vozniku cestne železnice g. H. R., Zalokarjeva ulica 13 i nadstr. Razne stvari. • Parlameatna debata o bolhah. Kratko pred svojim zaključnim zasedanjem je angleški parlament Izdal poseben zakon s še bolj čudnim dostavkom. Zakon razpravlja O varstvu žtvall in bo občutno kaznovan, kdor bi se zagrešil na teh živalih, ki spadajo še pod zakon. Krog teh varovancev angleškega parlamenta je zelo raztegnjen In tudi ribe. kakor celo kače, se lahko veselijo zakonske varnosti, če so namreč vzgojene živali. Poslanec Walter de Frece pa je dostavil sledeče: »Bolhe st pod nobenim pogojem ne sprejmejo med varovane živali, najslbodo še tako učene In dresirana. Parlament Je naredbo sprejel. • V vBfcal lUoe as s aeroplanom. Znani francoski avUatlk Sady Lecointe, ki Je le parkrat dosegel rekord v višini, je te dal IzvrSfl uspešen poskus, da pobile rekord, U ga Je dosegel ameriški poročnik Mac Ready, ki se je v lanskem septembra dvignil 10.518 m visoko. Sedaj Je dospel Sadv Lecointe s aeroplanom v Newport v višino 11.000 metrov. Ko Je pristal na zemljo. Je Izjavil: Dvigal sem se 1 uro 20 minut pa bi se bil mogel povspetl ie vitje, morda celo ie 1000 metrov, toda jedna Izmed mojih steklenic s kisikom Je prenehala funkcijonlrati Termometer Je kazal 40 stopinj pod ničlo. 2ivo srebro je pri tej jottft razbile steklo« Prihod zunanjega irnistra na Bled. POROČILO O ZTJNANJ] POLITIČNI SITUACIJI. — Beograd, 7. avgusta (Tzv.) Danes Zjutraj z ori?ent-expressom Je odpotoval zunanji minister dr. Ninčič s svojo soprogo na Bled. da poroda kralju o sinajsk! konferenci In o ostalih važnih vprašanjih zunanje politike. Na Bledu bo zunanji minister imel tudi daljše razgovore s P. ?!-ćem o konferenci ministrskih predsednikov Male altante v Marijanskih Laznvh. Kakor poročajo beogradski listi, p^da zunanji minister kralju podrobno poročilo o naših odnošaifh napram Italiji in Turčiji Konferenca paritetne komisije, ki se Je pričeli 1. tm-, dosedaj ni dovedla do zado-voljuloč-h rezultatov. Glede razmerja napram Turčiji ss ugotavlja, da se je pričelo zbliževan'e med obema državama po podpisu mirovne pogodbe v Lsnsanni. Te pogodbe ni r.«Sa delegacija podpisala. Sedaj so se pričela med našo kraljevino in Turčijo oficijelna poga» janja In v kratkem času se sestanete posebni delegaelil. ki imate skleniti sporami* med kraljevino STTS ln Turčijo v t«eh vprašanjih, zadevajoč'h obe državi. Jn radi katerih naša delegac'la v Lansanni ni mogla podplati mirovno pogodbe. — Beograd, 7. avgusta (Izv.) Pred svojim odhndnm na Bled je zumnj! minister Imel daljSe konference z naSim poslanikom v Bernu Mlljutlnom Jovanovlčem. Krnierenci je prisostvoval rudi Liuba Ne-šič. — Beograd, 7. avgusta (Tzv.) Za časa odsotnosti dr. Ninčiča vodi posle zunanjega ministra dr. Ninko Pcrlč. POLITIČNO MRTVILO V BEOGRADU. — Beograd. 7. avgusta (Izv.) Po odhodu ministrskega predsednika Pašića ln ministra Trifkovica na Bled počiva glavno delo, ki ga je Imela Izvršiti vlada po končani parlamentarni seji. Tudi za vlado so nastopile počitnice. V Beogradu vlada pravo politično mrtvilo. Ministri. ki so ostali v Beogradu, da vodijo tekoče posle, so prevzeli začasno vodstvo poslov onih ministrstev, katerih Šefi so odpotovali na odmor. Tako vodi kak minister po dva dc* tri ministrske resore. EVHARISTIČNI KONGRES. — Beograd. 7. avgusta. (Izv.) BivSJ poslanik hrvatske ljudske stranke dr, Janko Simrak je včeraj obiskal namestnika ministrskega predsednika mi* nistra dr. Velizarja Jankovlča, kateremu je poročal o evharističnem kongresu, ki se ima vrSitt te dni v Zagrebu. Vabil jo zastopnike vlade na kongres in prosil za podporo. Nekemu beogradskemu novfcj narju je dr. Simrak Izjavil, da so vsa vesti, ki govore, da bo Rad# na tem; kongresu imel daljSI govor, popolnoma neresnične ln tedencijozne. Radić a tem kongresom nima absolutno njkakq zveze. Načrti makedonsfvujušoih proti naši državi. — Beograd, 7. avgusta. (Izv.) P državi. — Po* nudbe pod Durand^ns na upravo »Slov. Nar.«. Družabnika s 50 do 60 tisoč dinarji iščemo; event posojilo proti 50 % udcl<-?bi na dobičku. — Ponudbe pod »Gotov dohlček7943« na upravo »Slov. Naroda«. Potniki in upokojenci si zasigurajo lep poatran* ski zaslužek z razpeča* van jem epohalnega kon* zumnega predmetu, ki ga potrebuje vsaka družina Priložiti je 5 Din za prospekte in vzorce. — Fks* rDrtna trgovina Borsina. jubljanaT S003 Strokovnjak v tekstil! išče kapitalista § ca. Din 1,000.000— kapitala v svrho ustanovitve tek* stilnega podjetfa. — Sa* mo resne ponudbe naj se pošljejo pod »Tekstila« na: Aloma Companv, anončna družba, Ljuhlja* na, Kongresni trg št 3. 784S Vezenje oe v Konjicah se vrši 10 dni. Tečaj 20. avgusta 1923. Strojno-umetno vezenje, miSenje perila, nogavic itd. Priporočam najnovejše, najcenejše šivalne stroje, po želji na obroke. Pojasnila daje JUSTINA PAVŠER, strokovna učiteljica - Celje Gosposka ulica 25 „0LLH kupujejo po najvišjih cenah d. d. LJUBLJANA Novosadska izložba za naša dršavn od 11.—26. avgusta 1923 inozemske industrije i domaČe Industrijske proizvodnje. — Poljoprivredna veleproizvodnja I predstavljanje od poljoprivrednih mašina a pogonu. Zdravstvena i dečja izložba itd. na osnovo legitimacije izložbe. Posjetiti IzJoŽbili Nafrtlta UMM ^___r______eeeeee 66 najsigurneiša, naiboll poznana higienska gumi sedanjosti Strokovnjaško pregledana ln zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem. Uran Parfninerifa, Ljubljana mestni trg It 0 ■ 0 o o o ■ o ■ o o ■ o ■ o naznanilo. Naznanjam siavnemu občinstvu, da sem otrovil v Pražakovi ulici, vogal Miklošičeve ceste, za sodnijo briushi salon opremljen z najmodernejšim komfortom. Priporočam se za blagohoten obisk Franjo Zaje mlajši. o ■ o SI o o ■ o ■ o ■ o o ■ o o ■ CD ■< ■ CDaC=>BCZ)BcrDBCZDaCDBCDBCDaC=> Posolilo 80.000 dinarjev se išče na novo dograjeno vilo. Ponudbe pod „ GOTOVOST * na anončni zavod Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg Štv. 3. 8113 ulj 111 ■ 11 m ■ 111 u b u o mama imnuuuuijncoDan PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA KSAVER M E S K O: = Naše = življenje Cena broširani knjigi Din 18-—, po pošti Din 21—. Cena vezani knjigi Din 25—, po pošti Din 28 —, Narod, knjigarna, Ljtibljana Prešernova ulica 7. jimiimiimiiHunniiimmM mnpnn Pruoontna HDIERIKHnSKH strojna mazllna in cilinder olja BptTtitna olja: Dinamo, kompresorno. traosformatonio, turbinsko, dizel notorno vrtalno, auto-motorno, vulkan, olje za volno (Wollspickol), TchnKne masti: strojna vazelina, mast za jamske vozičke (Bunteschmiere), mast za gatre (Gittersctamlere), tovotna. Bencol, bencin, nafta, petrolej, karbtilln^ katran fer kokmasl nudi po Izjemnih cenah ZORA i: l LniBLIRnH. DanalsBa cesta itn. 33. 70 07 18