GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI 7EDNlSnO IK UPRAVA PTUJ, PREŠERNOVA 7 — TELEFON STEV 158. ::eROVNI RAČUN PRI NARODNI BAN Rl. PODRUŽNICA PTUj. STEV o43-l 2ue ?SejOJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRaBL J02I ROKOPISOM KI VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA •ETNA NAROČNINA 400 DIN. POLLETNA 200 dtn. ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— I? govora predsednika repubHke tovariša TITA pred 250 000 Bergrajčani Očuvati hočemo našo enotnost in »graditi boljše življenje v nedeljo jc Beograd doživel svoje največje zborovanje. Na Trgu republike in v bližnjih olicah se je zbralo 250.000 Beo- grajčanov, ki so z ogromnim navdušenjem pozdravili svojega poslanskega kandidata za Zvezni zbor tovariša Tita. Predsed- nik republike je govoril o nekaterih vprašanjih našega sociali- stičnega razvoja ter znova poudaril naSo odločnost, da brani- mo pravice Jugoslavije v coni »A« STO. Uvodoma je tov. Tito pouda- ril velikanski {»litični pomen predvolilne kampanje ter dejal, da še nikoli prej v nobenih pripravah na volitve ni bilo to- lilcega zanimanja in ni sodelo- valo toliko ljudi na predvolilnih zborovanjih kot sedaj. Se nikoli v zgodovini naših narodov ni vladala takšna enodušnost, kot vlada danes sirom po naši dr- žavi na predvolnih zborovanjih. Predsednik Tito je poudaril, da je na teh zborih bilo govora o štc/ihiih problemih našega notranjega dogajanja, da p^a je to pot le prevladovalo vpraša- nje naše zunanje politike, naših interesov v pogledu Trsta. Nato je tovariš Tito govoril o ix>menu nove skupščine. De- jal je, da našo novo skupščino, ki je po obliki in vsebini po- polnoma drugačna, kakor je bi- la prejšnja, ki je se bolj dobila socialistični značaj, ki v dolo- čenem smislu opušča parlamen- tarne oblike zahodnih skupščin in parlamentov ter čedalje bolj dobiva obUko socialistične skup- ščine ali parlamenta, čakajo ve- likanske naloge. Tu pride do iz- raza tisto, kar je najbolj bi- stveno v našem življenju: nepo- sredno sodelovanje ljudstva v oblasti in približevanje vi-hovne ljudske oblasti ljudstvu prek raznih oblik, zlasti tako, da bo- do niorali poslanci nove skup- ščine, Zveznega sveta in sve- ta proizvajalcev stalno bi'- med svojimi volivci, med ljud;iivom. To bo pK>vzročilo in omogočilo, da bodo sklepi te skupščine sad globljega obravnavanja, da bo- do ljudski poslanci temeljiteje spoznali pozitivne in negativne probleme v našem družbenem življenju, povsod in v vseh na- ših krajih. To je torej tisto novo prj nas. Novo je zlasti to. da je tokrat prišel do izraza nov socialistični element ogromne važnosti, zbor proizvajalcev, zbor delovnih lju- di, zbor tistih, ki ustvarjajo do- brine, da bi skupnost čimbolje živela, zbor tistih, od katerih je odvisen nadaljnji nagli in uspešni razvoj ter srečnejše in bogatejše življenje naše skup- nosti. Tovariši in tovarišice, tu se ne bi hotel spuščati v podrobnosti, kakšne naloge ima zbor proiz- vajalcev, čeprav menim, da smo o tem doslej zelo malo pisali in govorili. Prepričan sem. da bo delo te skupščine, ko bo izvo- ljena in ko se bo seštela, po delovanju samih poslancev v razpravah ter po obravnavanju raznih vprašanj zelo plodno in bogato in da bo omogočilo, da bomo vse zadeve dobro predis- kutirali in sprejeli nadaljnje p;^Slovenski klub«. V lelih ogrožajočega hitlerizma 1938 do 1941 je sodeloval v vrsti anti- fašističnih narodno-obram,bnih akcij v Ljubljani in na severni meji, n. pr pri organizaciji de- lovnih taborov v Prekmurju, na Koroškem, na Kozjaku in drugod. V času NOB je najprej delal v ljubljanski organizaciji, pozneje pa na Primorskem in v Beli krajini. Po osvoboditvi je bil več let urednik »Ljudske pravice«, nato pa je delal v raznih kulturnih in prosvetnih ustanovah. Kot ljudskega po- slanca smo ga videli nešteto- krat med volivci ptujs.kega okraja. Ljudstvo ptujskega okraja ea želi za poslanca tudi v bodoče, zato je bil predlapm za kandidata za poslanca v r - publiško skupščino LRS v juž- nem delu Slovervskih goric v občinah Grajena, Desternik, Trnovska vas, Juršinci in Po- lenšak. J, M., prof Trst nehda] in sedaj v, stalno spletkarjenje in izsi- ljevanje na račun Slovencev in ostalih južnih Slovanov so glavne oznake italijanske im- perialistične politike, ki se jasno izraža v zgodovini Italije že od leta 1866 naprej. Toda italijanske imperialiste niso spametovale niti preizkušnje druge svetovne vojne. Komaj so se nekoliko opomogli po ka- tastrofi, ki jih je zadela med drugo svetovno vojno, že zopet dvigajo glavo in se v podkre- pitev svojih zahtev poslužujejo svojih starih lažnjivih metod, kakor pred prvo svetovno voj- no. Tudi danes skušajo doka- zati svetu, da na tržaškem ozemlju živi samo neznatna p>e- ščica Slovencev, ki so se infil- trirali v večje italijansko ozem- lje in da so brez prave narod- ne zavesti in kulture. V Trstu samem pa skušajo zatreti vsak pojav, ki bi utegnil govoriti proti njihovim trditvam. Zato se tako krčevito protivijo temu, da bi Slovenci zopet dobili svo- je kulturno središče v Trstu, ki so jim ga požgali fašisti leta 1920. Zato ne dovol-jujejo ali ovirajo Slovencem njihove kul- turne prireditve, uničujejo slo- venske napise, kar bi tujca lah- ko opozorilo na etnični značaj mesta Trsta in okolice. Toda s takim postopanjem slepijo le sami sebe, kajti ne- hali so časi, ko so lahko nemo- teno širili laži o Trstu in Ju- lijski krajini. Tridesetletno trp- ljenje Slovencev in Hr\'atovpod fašistično Italijo, ki je močno odmevalo po vsem kulturnem svetu, in splošen upor vsega na- roda v narodnoosvobodilnem boju, sta vzbudili splošno po- zornost in odprli oči tudi tistim, ki so prej slepo verovali v lepo doneče besede, ki so jih širili italijanski fašistični imperiali- sti. Danes velja to, kar je že pred 250 leti zapisal za tedanjo dobo zgodovinar mesta Trsta: »Danes najdemo mesto Trst obdano od vseh strani od Slo- vencev, ko takoj izven njego- vega obzidja vsi prebivalci va- si in posestev tržaškega okraja ne govore drugega jezika kot slovenskega.« Sledili smo v člankih geo- grafsko-zgodovinskemu, kultur- no-nacionalnemu in gospodar- skemu razvoju mesta Trsta in Julijske krajine, sledili našim prednikom pred davnimi stolet- ji, kako so prišli in zazrli s kra- ških vrhov morje in se ob njem naselili. Priborili so si najprej z orožjem, potem pa v znoju svojega obraza z delom to zem- ljo, do katere imajo zato od davnih časov sem, izza trinaj- stih stoletij, polno pravico, ki jim od takrat pa skozi vsa sto- letja do današnjega dne gre in jim bo š)a, dokler so bo na So- či, Krasu in ob morju glasila slovenska beseda in ti Sloven- ci nočejo biti več sužnji, tem- več hočejo sami odločati o svo- ji usodi! Danes so jugoslovanski naro- di sredi borbe za Trst. Ne vidi- mo ji še konca in ne moremo še ničesar domnevati o do- končnem stališču zahodnih sil. ki so izdale svoj krivični sklep 8. novembra leta 1953, Vemo pa, da je pravica na naši strani in vsi svobodoljubni narodi to vedo. Tudi naše stališče je jasno, iz- rekli so ga naši vodilni držav- niki in naše ljudske množice so ga potrdile, ne le pri nas v Slo- veniji, temveč v vseh naših ljudskih republikah, v vsej Ju- goslaviji, Vsa Jugoslavija je pokazala tolike borbenost in toliko enotnost našemu sloven- skemu Trstu, da moremo ta ve- j liki plebiscit Jugoslavije za naS slovenski Trst označiti kot naj- p>omembnejši v naši zgodovini po osvoboditvi. Vseh nas pa je sveta dolž- nost, da vzgajamo naš mladi rod, da stalno govorimo o nc- odrešenih bratih na Primor- skem, Koroškem in v Porabju, kajti ta naša ncodrešena domo- vina je dala slovenskemu naro- du častno število znamenitih mož. pesnikov, pisateljev in učenjakov Njihova dela so da- nes duševma last vsega našega naroda. Dolžnost, ki nam jo narekuje hvaležnost do teh mož je, da se zanimamo za^ kri s^'oje krvi onkraj krivičnih državnih mejnikov in takospo-, znavamo svojo največjo narod- no bol — neodrešeno domovino! ^ LITERATURA Simon Rutar: Samosvoje me- sto Trst in grofija Istra, Dr. Lavo Cermelj: Slovenci in Hr- vati pod Italijo. Vi: Vzpon in propad Trsta »Istra^. Aleš Beb- \ ler: Za pravične meje nove Ju- , goslavije. Spomenica jugoslo- vanske vlade, Peter Pavlovič: Naši onstran meje. Josef Marc: Die Adriafrage (Konec) Vo' na ti<^e'pžba — rdraz vi-oke zavesti socialisličnh dižavl^tnov GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI rednist\0 k uprava ptuj. prešernova 7 — telefon stev 158- Čekovni racun pri narodni saniu, podružnica ptuj. stev 043-120« OREiOJB uredniški odbor - odgovorni urednik VBABL J02§ rokopisov NI vračamo - tiska mariborska tiskarna •.etna naročnina 400 DIM. polletna 200 dtn četrtletna lOO OTN Cena din 10.— Naj livl In $€ razcvcia na^a lepa soclalisfiCna domoiina Federativna Ijndsha republika Jugoslavija Iz ponižanja, iz hlapčestva, iz sramote in bede se bo dvignil tmš narod v novo, svetlo življe- nje, očiščen in pomlajen, vreden član družine narodov, očiščenih in pomlajenih. Ivan Cankar V starodavnem bosenskem me- s.tecni Jajcu so se 29. novembra 1943 zbrali na II. zasedanje AVNOJ od borečih se jugoslo- vanskih narodov izvoljeni pred- stavniki in proglasili AVNOJ za vrhovno zakonodajno in izvršil- no predstavniško telo ter tako postavili temelje nove ljudske države — socialistične Titove Jugoslavije. Sklepi v Jajcu so bili državni- ški akt izredne važnosti, saj so dokončno onemogočili vse nakle- pe domače in tuje reakcije, da se bo dalo z jugoslovanskimi na- rodi trgovati. Preprečena je bila prav tiste dni v Teheranu sKie- njena kupčija o delitvi Jugosla- vije na dve interesni sferi, zato ni čudno, da je smatral Stalin sklepe II. zasedanja AVNOJ za nož v hrbet Sovjetski zvezi. V Jajcu je bilo razglašeno in ustvarjeno načelo — Jugoslavija Jugoslovanom. Od tega zgodovinskega dne nas loči kratko razdobje 10 let, ki pa je izpolnjeno s toliko trp- ljenja tn žrtev, junaštva in sa- mopremagovanja in bogato po tolikih zmagah, kakor nobeno razdobje v zgodovini jugoslovan- skih narodov. S svojimi lastni- mi silami smo v nadčloveški kr- vavi borbi, ki je terjala 1,700.000 žrtev, pregnali z naše zemlje vse okupatorje in obračunali z domačimi izdajalci. Ta herojski boj je imel svoje herojske vodi- telje — Komunistično partijo s Titom na čelu. Ime Tito je po- menilo okupatorju smrt, našim narodom pa ponosno, zmagovito in nezadržno pot naprej. Obnovili smo porušeno domo- vino in se lotili veličastne nalo- ge industrializirati in elektntici- rati deželo, iztrgati jo iz podedo- vane zaostalosti in polkolonial- ne odvisnosti, utrditi njeno obrambno sposobnost in postavi ti tako materialne temelje socia- lizmu. Naloga, ki smo jo s tem prevzeli, je bila težka, toda naši delovni ljudje so dobro razume- li, da brez težav, žrtev in samo- odpovedi ne zraste nič velikega. Giganti težke industrije, nove velike hidrocentrale, tisoče elek- trificiranih vasi, večkratno pove- čanje proizvodnje premoga, je- kla, železa, svinca in drugih rud, stotine kilometrov novih že- leznic in cest, tisoč novih stano- vanj, veliko povečanje števila zdravstvenih in prosvetnih usta- nov, naša socialna zakonodaja in naša vojna industrija, to so re- zultati našega dela. Na te uspe- he so naši delovni ljudje opravi- čeno ponosni, saj se globoko za- vedajo, da je vse to plod njiho- vih naporov, njihove globoke so- cialistične zavesti, ki jo svobodno in neodvisno postavljajo visoko nad osebno ugodje. In kot je v času oborožene borbe bilo ime Tito bojni klic, tako danes zveni to ime še močneje v grmenju no- vih hidrocentral, pod krampi ru- darjev, odmeva iz stotih tovarn, raznaša ga brnenje traktorjev po poljih. Ime Tito pomeni vseljud- ski plebiscit za socializem. Vse to je pa samo del naših uspehov. Naša široka ljudska in demokratična revolucija je spre- menila tudi značaj in pojmova- nje ljudstva. Utisnila je našemu delovnemu človeku, ki je iz nje zrasel, svoj neizbrisni pečat — borba je prerodila narod poniža- nih in razžaljenih v narod svo- bodnih gospodarjev, v narod Ju- nakov. Vsakemu posamezniku je vzbudila samozavest in resnični občutek, da je on tisti, ki ustvar- ja zgodovino. In v tem je treba I tudi iskati odgovor na vprašanje: ' Kje so naši narodi našli toliko I poguma in moralne sile, da so : se v tako težkih pogojih kot en ' mož uprli imperialističnemu na- i sUju Sovjetske zveze in v tej ne- ; enaki borbi jcdortokali pred j vsem svetom lažnivost »njiho- I vega socializma«. Globoko pre- ■ pričani v zmago pravice in zave- \ dajoč se, da so v te? pravični borbi na naši strani milijoni na- prednih ljudi tega sveta, smo od- ločno nadaljevali pot, ki smo si jo začrtali že v času narodno- osvobodilne borbe in je dobila svoj pravi izraz v sklepih II. za- sedanja AVNOJ, In čeprav se je sovjetska birokracija posluževa- la v tej borbi proti našemu ljud- stvu najboli mračnjaških metod srednjeveških inkvizitorjev — laži, obrekovanj, falsificiranj ter političnega in gospodarskega pri- tiska — so po petih letih morali pred svetom priznati, da so bili poraženi. S to svojo bortio za osnovna demokratična načela, za svobodo, enakopravnost med na- OhroE nas V zadnjih dneh, ko smo v Ju- goslaviji posvečali največ po- zornosti našim notranjim proble- mom in volitvam v Zvezno in re- publiške skupščine, v svetu ni bilo nenadnih političnih dogod- kov. Tudi v prizadevanju za re- šitev tržaškega vprašanja kljub pričahiovanju ni padla nikakšna odločitev. V Varnostnem svetu, kjer bi pretekli ponedeljek naj ponovno začeli z razpravo o tem vprašanju, so zadevo že v tretjič odložili, tokrat do 8. decembra 1953. Medtem pa v Jugoslaviji pričakujemo z Zapada odgovor na zadnje pripombe naše vlade, na predloge Zapada. češ da bi naj začeli izvajati sklep od 8. oktobra še pred začetkom kon- ference. Naša vlada se s tem se- veda ni strinjala, odgovora na njene pripombe pa Zahod še ni dal. Po vsem tem menjavanju mnenj, kakor tudi po druaih znakih, posebno tistih, ki priha- jajo iz Italije, se v Juaoslaviji ne moremo ubranili vtisa, da se skuša s pomočjo nekakšnih spletk doseči nek uspeh, ki bi ko- riitil predvsem Italijanom, Jugo- slavijo pa pripravil ob njene ko- risti. Jasno je, da so takšni po- skusi brezuspešni, za tiste pa, ki se s tem ukvarjajo pa prav kla- vrno, da Se sploh bavijo s po- četjem, ki je že v začetku obso- jeno na neuspeh. S tem na Zaho- du s Nemčiji ter seveda vzhodnemu bloku in ZSSR. Vendar se kon- ferenca samo s tem ne bo zado- voljila. Njen glavni namen je j vskladiti namene in cilje Zaho- \ da ter politike do Vzhoda ^ploh. i Ima pa tudi svoje, lahko bi re- kli notranje namene, ker '~>o na , njej na primer Francija pokara- rodi, proti diktiranju velikih, za mir — na eni strani in z našo domačo socialistično prakso .^a drugi strani smo vrnili človeštvu vero v socializem. Pravična bor- ba jugoslovanskih narodov je slavila zmago. Zgodovina je po- novno dokazala, da napredka ni mogoče ustaviti. Socializem kot družbena ureditev, ki bo odpra- vila izkoriščanje človeka po člo- veku tn prinesla delovnim lju- dem lepše življenje, zmaguje na vsej črti. Pojavlja se na vsakem koraku, slll iz vseh razpok raz- krajajočega se kapitalističnega sveta. Postal je zakonita nujnost, ki je ne bodo zatrli niti Vatikan in moskovski birokrati, niti hi- sterični knčači McCarthyjevega tipa. Udeležba delovnih množic pri upravljanju našega gospodarstva in države, ki se danes odvija na zaradi njenega odnosa do Ev- ropske obrambne skupnosti, ka- kor tudi Anglija zaradi preveč »svojega* odnosa do raznih vprašanj, vkaterih se razhaja z ZDA. Svoječasno fe bilo mnogo go- vora o perzijskih homalijah okrog tedanjega predsednika vlade Mosadika, ki je tako od- ločno tasledoval politiko gospo- darske krepitve Irana, v čemer se je zapletel v zanj uso-Jen spor z Veliko Britanijo. Takrat je dosegel nacionalizacijo petro- lejske družbe, ki je izkoriščala bogata petrolejska polja Irana, toda družba se s tem ni nori jaz- nila in izzvala meddržavni spor med Veliko Britanijo ln Iranom. Notranje politično stanje pa v Iranu še ni na stopnji, da bt do- sledno vztrajalo pri politiki ne- odvisnosti države, tega ne ceni, kot se vidi. niti njen monarh. Tako je prišej Mosadek v ječo, od tam pa na zatožno klop kot ■»veleizdajalec*, ali kakor so ga imenovali na prvih razpravah pred vojaikim sodiščem. Svet ima ffedaj priliko opazovati so- jenje možu, ki se je odločil dosledno se boriti za koristi svo- je domovine. Pa Daljni vzhod, Koreja, !ndo- kina? Iz slednje imenovane de- žele ni posebnih novic. S Koreje pa poročajo o pogajanjih za ta- ko Tvano politično konferenco, ki nikakor ne napreduje, kakor svoječasno niso napredovala po- gajanja za premirje. Zdi se, da so ae vsi zakleli stvar kolikor Se le da zavlačevati, samo da ne bi bilo treba sprejeti sklepov, katerih izvedba bi postavila eno ali^ drugo stran v ne izve sten po- ložaj. Na ta način seveda nt čudno, če se pogajanja ne po- maknejo naprej in nekateri go- vore o tem, da lahko trajajo še zelo dolgo. pred našimi očmi v delavskih svetih, zborih volivcev itd., po- meni ogromen porast socialistič- ne zavesti množic. Vse to je da- lo naši demokraciji popolnoma >^ococoC'0ooD novo, resnično socialistično vse- bino, ki je postala last naših lju- di. To so pokazale tudi volitve 22. novembra, ki so bile veli- častna manifestacija naše enot- nosti, potrditev naše dosedanje socialistične graditve in jasno potrjena odločitev, da gremo po tej poti naprej. Naša vsakodnev- na socialistična praksa je tisto, kar nas zbližuje z naprednim človeštvom, to je tisto, kar nas dela zanimive za ves svet. Zara- di tega so nas proslavili v svetu prijatelji in sovražniki — prvi navdušeni nad našimi uspehi, drugi z onemoglim sovraštvom. Tita in delavsko upravljanje po- znajo danes po vsem svetu, JPo- znajo ga tisti, ki se borijo proti kolonialnemu gospostvu, to -^na- jo stavkujoči delavci, poznajo ga vsi, ki si želijo svobode, enako- pravnosti, miru in človeku spo- dobnega življenja. Naša soci.iH- stična demokracija to je naša moč, garancija naših uspehov, naša lepša in svetlejša bodoč- nost. Zato jo bomo razvijali in poglabljali tudi v bodoče. Pred kratkim so zopet baran- tali za našo kri, za naše kraje. Tokrat so bili glavni barantači gospodje v Londonu in Washing- tonu. Toda Pij XII. je hitro dal svoj blagoslov in tako ponovno razkrinkal Vatikan kot smrtnega sovražnika jugoslovanskih naro- dov in podpjhovalca italijanske- imperializma. Toda aospodje, ki so odločali o usodi Trsta in Svo- bodnega tržaškega ozemlja brez Jugoslavije so pokazali s tem, ue v njihovo zavest še ni orodrla stvarnost, da namreč stare pred- aprilske Jugoslavije ni več, da je danes tu svobodna in neod- visna socialistična Jugoslaviia, ki je in bo na vsak diktat odgo- vorila z odločnim ne. Pozabili so, da je to Titova Jugoslavija, ki je prekrižala račune Hitlerju in Stalinu in jih bo vsem, ki ne bo- do hoteli razumeti, da je s to Jugoslavijo mogoče govoriti sa- : mo kot z enakopravnim partner- jem. Nikjer ni naša zunanja po- 1 iitika pokazala toliko dosledno- ! sti kot prav v vprašanju Trsta in STO. Ta politika stremi za mi- rom in prijateljstvom med dvema sosedoma, ki morata živeti v tem delu sveta in ki morata zaradi te- i ga narediti vse, kar je v njunin : močeh, da bi bilo to sožitje pn i jateljsko. Pokazala pa je ta po- litika tudi to, da so jugoslovan- ski narodi pripravljeni svoje pra- I vice braniti tudi z orožjem. 1 Upajmo, da bo nauk od 8. nkto- 1 bra pomagal gospodom na Zapa I du spoznati bistvo nove Jugosla- j vije in da jih bo to spoznanje I obvarovalo pred m.orebitnimi no- vimi diplomatskimi zaletelostmi Za nas Jugof=lovane pomeni letošnje praznovanje 10. obletni- ce II. zasedanja AVNOJ nekak obračun dosedanjega dela — j uspehov in težav, težkih tn ve- : selih dni. In ker je ta obračun za : nas vsekakor pozitiven ln ča- ! sten, bomo praznovali Dan repu- ' blike s ponosom in radostjo ter neomajno pripravljenostjo, da , združeni v Socialistični zvazi de- I lovnega ljudstva z Zvezo komu- : nistov in Titom na čelu v tesni j bratski skupnosti nadalje graai ! mo svojo socialistično domovino , in branimo njeno neodvisnost I Naj živi in se razcveta naša j lepa socialistična domovina, Fe- i derativna ljudska republika Ju- I goslavija' ! Naj živi naš dragi predsednik in učitelj tovariš Tito! >cz>co^ocococo-cri>^ Ob 10-letnici obstoja Federativne ljudske republike Jugoslavije pozdravlja- mo delovno ljudstvo naše domovine in mu čestitamo k uspehom in zmagam, ki so sadovi bratske enotnosti r?flših narodov na poti graditve socializma. NAJ ŽIVI IN ZIVIAGUJE V BORBI ZA SOCIALI^ZEM DELOVNO LJUDSTVO FLRJ! Okrajni komite Zveze komunistov, Okrajni odbor SZDL Ptuj, Izvršni odbor Ljudske prosvete Ptuj, — Okrajni sindikalni svet Ptuj, Okrajni komite LM Slovenije, Ptuj — ,in Okrajni odbor ZB NOV ter Okrajni odbor Združenja re- zervnih oficirjev Ptuj. ooo«»«&oo<:z>«K==>0'}^^c:z>o}03<^^; Volitev v Zvezni zbor se ieudclcž lo 93.3 odstotkov vol. upravičencev, v republiški zbor pa 90,4 odstotka Okrajna volilna komisija je končala prvi del svojega dela. Zbrala je volilne rezultate, ki so naslednji: VOLITVE V ZVEZNI ZBOR VoEtev v Zvezni zbor se je udeležilo 41715 volivcev od skupno 49.418 volilnih upravi- čencev. Za kandidata tov. dr. Jo- žeta Potrča je glasovalo na vo- liščih v okraju 41.453 in na vo- liščih v JLA 1403, skupno 42.856 volilnih upravičencev. Neveljav_ nih je bilo 3262 glasov, ter v JLA 26, glasovanja pa se ni udeležilo 5439 volilnih upravi- čencev. VOLITVE V REPUBLIŠKI ZBOR 95. volilna enota: Občina Središče: Volilnih ui>ravičencev 1649, od tega gla- sovalo 1300 Za kandidata tov. Ckvršiča Milka 937. za kandidata Kojca Mihaela 152. Neveljavnih glasov 211. ni glasovalo 365 Občina Ormož: Volilnih upra- vičencev 3456, od tega glasovalo 3163. Za kandidata tov Goršiča Milka 1310, za kandidata tov. Kojca Mihaela 1618. Neveljav- nih glasov 235. ni glasovalo 434. Občina Podgorci: Volilnih upravičencev 1698. od tega gla- sovalo 1523. Za kandidata tov. Goršiča Milka 761. za kandidata' tov. Kojca Mihaela 611 Neve- ljavnih glasov 151. ni glasovalo 193. Skupno za kandidata tov. Gor- šiča MHka 3008, za kandidata tov Ko^Cr> Mihaela 2381 96. volilu enota; Občina Gorišnica: Volilnih upravičencev 2410, od tega gla- sovalo 2253. Za kandidata tov. Belšalia Franca 1329, za kandi- data tov. Primca Franca 617. Neveljavnih glasov 307, ni gla- sovalo 162. Občina Markovci: Volilnih upravičencev 2398, od tega gla- sovalo 2175. Za kandidata tov, Bel.šaka Franca 1480, za kandi- data tov. Primca Franca 547. Neveljavnih glasov 148, ni gla- sovalo 231. Občina Rogoznica: Vol upra- vičencev 2670, od tega glasovalo 2439. Za kandidata tov. Belšaka Franca 1675, za kandidata tov. Primca Franca 537. Neveljavnih glasov 227, ni glasovalo 249. Skupno za kandidata tov. Bel- šalia Franca 4484, za kandidata tov. Primca FVanca 1701 97. volilna enota: Občina JurŠinci: Vol. upravi- čencev 2147, od tega glasovalo 1669. Za kandidata tov. Bratko Ivana 942, za kandidata tov. Vogrinec J.anka 487. Neveljav- nih glasov 240, ni glasovalo 493. Občina Polenšak: Vol. upravi- čencev 899. od tega glasovalo 819. Za kandidata tov. Bratko Ivana 690, za kandidata tov. Vogrinec Janka 108 Neveljav- nih glasov 21, ni glasovalo 100. Občina Trnovska vas: Vol, upravičencev 1303. od tega gla- sovalo 1039 Za kandidata tov. Bratko Ivana 627, za kandidata tov. Vogrinec Janka 339. Neve- ljavnih glasov 73. ni glasovalo 267. Občina Destemik: Vol. upra- vičencev 1883, od tega glasovalo 1754. Za kandidata tov. Bratko Ivana 1112, za kandidata tov Vogrinec Janka 561. Neveljav- nih glasov 81, ni glasovalo 134 Občina Grajena: Vol. upravi- čencev 1312, od tega glasovalo 1173. Za kandidata tov. Bratko Ivana 523. za kandidata tov Vo- grinec Janka 626. Neveljavnih glfisov 24, ni glasovalo 147. Skupno za kandidata iov Bratko Ivana 3894. Za kandidata tov. Vogrinec Janka 2121 98. volilna enota: Občina Ptuj: Vol. upravičen- cev 5082, od tega glasovalo 4917 Za kandidata tov Stropnik Lojzko 2874, za kandidata tov Holobar Anico 1775. Neveljav- nih glasov 268, ni glasovalo 371 Občina Videm: Volilnih upra. vičencev 2436. od tega glasovale 2172. Za kandidata tov Strop- nik Lojzko 1488. za kandidata tov. Holobar Anico 483 Neve- ljavnih glasov 201, ni glasovalo 274. Skupno za kandidata tov Stropnik Lo.jzko 4362. za kandi- data tov. Holobar Anico 22.^8 99. volilna enota: Občina Starše: Vol upravi- čencev 1851. od tega glasovalo 1737. Za kandidnta tov. Petrovi- ča Janeza 1232 za kandidata tov. Frangeža Lojzeta 411 Neve- ljavnih glasov 94. ni glasovalo 146. Občina Cirkovci: Vol. upra\n- čencev 1255. od tega glasovalo 1105 Za kandidata tov, Petro- viča Janeza 724. za kandidata tov Frangeža loize^n """^ V--",. (Nadaljevanje na 2. strani) 0682 Stran i m^SKl TEDNIK Ptnj, 20. novembra 1953 Deiavci in uslužbenci^ dvignite svoje stare delavne knjižice! Ptui, 14. nov. (2F). Po dob- ljenih podatkih se je v zadnjem času pospešilo poslovanje Po- sredovalnice za delo v Ptuju v zvezi z izdajanjem delovnih knjižic. Podjetja se doumela važnost tega vprašanja pa tudi važnost termina, ki je zato do- ločen. Enako so to doumeli tu- di delavci sami, zato se kaže primcrcn obojestranski interes, da se vprašanje delovnih Icnji- žic spravi čimprej v red. Pri izdajanju delovnih knji- žic pri Posredovalnici za delo pa se je pokazalo, da so v mno- gih primerih težave z izdaja- njem novih delovnih knjižic ne- potrebne, zlasti ko gre za ose- be, ki so imele prejšnje knjiži- ce, katerih knjižice še obstaja- jo in v katerih je tudi več za- piskov o trajanju delovne dobe. V večini primerov gre za take osebe, ki so knjižice pustile v podjetjih ali pri Posredovalnici za delo, na drugi strani pa se potom Zavoda za .socialno za- varovanje borilo potom prič za priznanje službene dobe. Pri tem ima imenovani zavod ne- potrebno delo z zaslišanjem prič, prizadeti pa imajo nepo- trebne poti in skrbi z iskanjem oseb ki bi lahko take podatke rotrdile. Postopka v mnogih primerih ni mogoče poenostaviti s tem, da bi poslala Posredovalnica za delo knjižice na naslove lastni- kov ali na občinske odbore, ker se je s pošiljanjem knjižic dognalo, da se osebe ne naha- jajo na naslovih, ki so navede- ni v knjižicah. To vprašanje je sedaj mogoče urediti edino potom javnosti, ki bo nedvomno v po- moč prizadetim, da bodo prišli do svojih knjižic. Delo in skrbi v zvezi s knji- žicami je tako mogoče prihra- niti niže navedenim osebam, ki bodo lahko dvignile svoje knji- ž:r.o pri Posredovalnici za delo v Ptuju. Tako je z možnostjo vročitve knjižice imenovanim storjena tem velika usluga, ker bo marsikateri našel v svoji knjižici zaoisek o službovanju po letu 194R. ker te dobe ni več mrj^očr- dokazovati s pričami. tf"-iveč z izvirinimi listinami, pa bo v i^r-!=žic^h n^šla zaiiiske o prejšnjih službova- nj'""., kar bi sicer s pričami trž"-o dokazovali. Knjižice bedo imenovanim na razpolago do 1, januarja 1954 pri Posredovalnici za delo v Ptuju (bivša Cučkova hiša, II. nadstropje, soba 26), po tem roku pa bodo sicer tmičene ozi- roma razveljavljene. Amuš (Antona) Leopold, roj. 22. 9. 1933; Butolen (Antona) Nežka, roj. 1. 9. 1931; Bezjak (Matija) Matija, roj, 24. 8. 1934; Brumec (Antona) Anton, roj. 7. 6. 1927; Bedenik (Blaža) Slav- ko, roj. 7, 5, 1932; Beišak (An- tona) Terezija, roj. 2. 8. 1927; Brišnik (Martina) Davorin, roj. 26. 9. 1902; Bezjak (Antona) Ma- rija, roj. 24, 6. 1928; Cafuta (Mi- haela) Jožef, roj. 9. 3. 1932; Dobnik (Franca) Jakob, roj. 3. 4. 1908; Djurdjegič (Milana) Ivo, roj, 19. 3. 1930; Domiter (Mari- je) Elizabeta, roj, 23. 10. 1918; Ogrisk (Gaiperja) Ignac, roj, 28. 3. 1899; Osenjak (Valentina) Ce- cilija, roj, 13. 11. 1929; Ogrizek (Franca) Neža, roj. 21, 1. 1920; Veršič (Marka) Marija, roj. 8. 12. 1928; Vlašič (Josipa) Marija, roj. 8. 8. 1931; Vidovič (Ivana) Andrej, roj. 15. 9. 1924; Vnuk (Aleksandra) Branko, roj, 18. 4. 1913; Vcdemjak (Ozvalda) Jože, roj. 25. 2. 1895; Ferleš (Ja- koba) Marija, roj. 30. 4. 1924; Fekonja (Franca) Ivan, roj. 3. 4. 1929; Fuj3 (Alojza) Ivan, roj. 12. 5. 1927; Mchorko (Martina) Blfž; Mlakar Florijan, roj. 1. 4. 19C5; Muršič (Franca) Ana, roj. 29. 5. 1917; Mernik (Jožefa) Jože, roj. 29. 1. 1933; Mihclič (Ivana) Jože, roj. 14. 3. 1930; Farandek (Antona) Branko, roj. 5. 2. 1929; Tadina (Franca) Zo- fija, roj. 2, 5. 1909; Trunk (Jo- žefa) Martin, roj. 15. 10. 1926; Toplak (Štefana) Štefan, roj. 2. 3, 1927; Tumšek (Štefana) Dra- go, roj. 1. 10. 1924; Ernjarič (Mirka) Maks, roj. 11, 9. 1931; Hernec (Janka) Konrad, roj. 19. 2. 1899; Hržič (Ivana) Ferdo, roj. 20. 5. 1902; Ribič (.Janeza) Ivan, roj. 23. 6. 1893; Jerenko (Franca) Rudolf, roj. 28. 3. 1929; Jurenec (Štefana) Marija, roj. 25. 3. 1935; Jamnik (Ivana) Jo- že, roj. 18. 2. 1932; Scrbinck (Alojza) Ana, roj. 12. 6. 1932; Sušeč (Slavka) Jožica, roj. 17. 2. 1933; Šešerko (Jakoba) Vla- dislava, roj. 16. 2. 1925; Šešerko (.Jakoba^ Marija, roj. 7. 9. 1893 Strah (Mihaela) Pavla, roj. 19 1 1923; Pa^trak ^Franca) Stan- ko, roj. C-e. 9. 1927; Petek (Iva- na) Matija, roj. 24. 2. 1907: Pi- šek (Fran,ca) Karel, roj. 24 10 1910; Pcklar (Vinka) Ferdo, roj 25. 4. 1911: Pere (Rolfenka) Ma- rija, roi 5. 1 1922: Princi Ma- ne/a) Milan, roj. 16. 9. 1926; Pavlic (Antona) Hilda, roj. 17, 10. 1926; Predikaka (Simona) Alojz, roj. 20. 6. 1931; Grando- šek Milan, roj. 16. 8. 1929; Go- rinšek (Antona) Vinko, roj. 1. 1. 1930; Gavez (Jožefa) Božidar, roj. 22. 3. 1933; Lamut (Antona) Ignac, roj. 14. 7. 1907; Liber (Tomaža) Jožef, roj. 9. 12. 1906; Lepoglavec (Jakoba) Pavla, roj. 22. 6. 1916; Lesjak (Franca) Ma- rija, roj. 2. 1. 1935; Lukačič (Franca) Lender, roj. 25. 2. 1907; Naiepa (Antona) Stanko, roj. 20. 6. 1920; Kupčič (Ivana) Pav- lina, roj. 8. 1, 1932; Kos (Aloj- za) Edvard, roj. 27. 7. 1927; Ko- ren (Ignaca) Nežka, roj. 6. 1. 1926; Kandrič (Franca) Franc, roj. 1. 11. 1899; Klenečck (Bla- ža) Ana, roj. 5. 12. 1907; Kože! (Franca) Marija, roj. 2. 7. 1921; Kralj (Matija) Oton. roj. 6. 1. 1905; Klainšek (Franca) Terezi- ja, roi. 26, 6. 1928; Kelc (Fran- ca) Jože, roj. 20. 2. 1915; Kosta- njevec (Franca) Janez, roj. 10. 8. 1927; Knez (Martina) Fanika. roj. 19. 2. 1927; Kvar (Alojza) Ivan, roj. 26. 8. 1926: Kalamar (Jožefa) Angela, roi. 2. 4. 1930; Klanšek (Ivana) Maks, roi. 2. 2. 1930; Zavratnik (Jožefa) Vin- ko, roj. 10. 7. 1926; Zoreč (Fran- ca) Janez, roj. 9. 9. 1887; Zni- d^r^ič rAlojza> Stane, roj. 5. 11, 1925: Zuran fFr?!nca) Frančiška, roj. 7. 2. 1930: Zurei (Antona) .Anton, roj. 8. 12. 1908. V ST.\RS.\H SE JE ZAČEL TEČAJ RK ZA DEKLETA Kot v drugih krajih, se j€ tudi v Staršah zztel pred krat- kim tečaj Rdečega križa za de- kleta. Letos obiskuje tečaj 32 tečajnic, ki so rojene v letih 1934 in 1935. Tečaj ;e dvakrat tedensko, vsakikrat po štiri ure Dekleta se bodo v tečaju nauči- le mnogo koristnih stvari, kar jim ho koristilo pri opravlja- nju vsakodnevnih nalog, ki za to žrtvujejo svoj prosti Čas. Predvidoma bo trajal tečaj do konca meseca januarja. De- kleta bodo ob zaključku pola- gala izpit in tako pozakale zna- nje, ki si ga bodo pridobile v teh treh mesecih. -ak. « HIGIENSKI TEČAJ 2ENSKE MLADINE NA ZAVRCU Preteklo nedeljo se je tudi na Zavrču pričel higienski tečaj za žensko mladino. Predhodne pri- prave, ki jih je izvršilo vodstvo tečaja, So bile temeljite, kar se odraža skoraj v 100 odstotnem obisku. Ker je pouk praktično usmerjen, je zanimanje deklet za tečaj tem večje, saj si bodo pri- dobile temeljitega znanja, ki ga bodo kot bodoče matere rabile v življenju. Dekleta so prejela tudi dovoljno količino literature iz zdravstva, ki jim bo v zimskih urah lajšala dolge noči. Upati je, da se bo tudi v tem predelu Ha- loz zelo dvignila zdravstvena prosveta, ki je glavni pogoj pri dvigu zdravstvenih prilik v tem predelu. Konrad Veršič šol. upravitelj Prelrli se v mM meri posledica olkoliola alkoholizmu! Iz statističnih podatkov uprav- no kazenskega postopka okraja Ptuj v dobi zadnjih dveh let je razvidi.j. da zavzemajo naj- večjo število prekrški iz pod- ročja pravnih predpisov, ki se nanašajo na javni red in mir. To so predvsem, razni pretepi, neredi in nesramno obnašan.je na javnih krajih. Med okraji v naši republiki je število teh dejanj pri nas sorazmerno vi- soko. Zanimivo je, da je naj- več vzrokov za te prekrške v prekpmeroem uživajaju alkohoK nih pijač, kar se dogaja pred- vsem na raznih prireditvah, v javnih lokalih, pa tudi zaseb- no. Največ storilcev teh pre- krškov pa so mladi ljudje z dežele, ki v mnofih primerih niso odslužili še niti obveznega vojaškega roka. Alkoholizem pa ima tudi drugje svoje posledice. Pri de- lih, ki so po svoji naravi ne- varna, na primer pri strojih, visokih gradnjah, v prometu in drugje imajo že najmanjše ko- hčine zaužitega alkohola lahko usodne posledice, kakor je splošno znano da alkohol pu- šča usodne pos*edice na potom- stvu staršev, ki so mu bili vdani. Iz vsega tega izhaja potreba, da množične organizacije, star- ši in sploh vsi vzgojitelji stalno prepričujejo ljudi v svoji oko- lici, ki bi lahko zapadli v takš- ne napake, da bi se pri mladih ljudeh zatrlo napačno mišlje- nje, da so takšna dejanja, ki jih obsojajo pravni predpisi za javni red in mir. kakršnokoli junaštvo. Poleg strogih kazni, ki jih izreka sodnik za pre- krške, je treba omejiti pijan- čevanje na raznih veselicah, zlasti v krajih, kjer so cesti tozadevni prekrški, zaviranje izdajanj dovoljenj za podaljša- nje obratovalnega časa itd., predvsem pa tudi pn obvezni- kih predvojaške vzgoje uvesti pouk o moralni vzgoji in širiti treznostno gibanje. Sodniku za prekrške je bilo v zadnjem času poslanih tudi nekaj prijav, iz katerih izhaja, da nekatera podjetja živilske stroke ne posvečajo dovolj paž- nje pri proizvodnji najvažnej- ših živil Tako ,ie bilo u.5otov- Ijeno^ da je podjetje »Mesnine« v Ptuju prodajalo zaseko, ki je bila po ugotovitvah strokovnja- kov neprimerna za ljudsko pre- hrano. Iz tega izhaja nujna potreba, da ne le državni organi, kot so razne inšpekcije in drugi, tem- več vsi državljani stalno nad- zirajo in opozarjajo pristojne organe o takšnih napakah, ki lahko povzročijo veliko škode ne samo v gospodarstvu in glede ugleda podjetij, temveč tudi v zdravstvenem pogledu na .številnih državljanih. Jasno je, da je predvsem, dQlŽQ0S,t ualiiž- bencev v tozadevnih podjetjih paziti, da ne pridejo v promet živila in drugi izdelki, ker ni primerno ali zdravstveno celo škodljivo. Nadaljnjo pažnjo je treba še posvetiti zdravstvu in zdrav- stveni prosveti zlasti^ glede za- tiran.)a raznih spolnih kužnih bolezni, ker se je v mnogih primerih pokazalo, da mladina in drugi delovni ljudje niso dovolj poučeni o tem nevarnem sovražniku. K. J. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 20. do 23. novem- bra jugoslo\'anski film »NE- VIHTA« s tednikom »Z novo tehniko« in od 24. do 26. nov. japonski film »V GOZDU« s tednikom »Dopust v snegu«. V Sloveniji je že star običaj, da prašiče odirajo kožo pa ustrojijo in porabijo tako pre- delano za tapcciranje. za galan- terijo in n ^;o Manjša usnjar- ska podJL ,a so nekdaj na Kranjskem in Sta.ierskem pre- delovala skoro izključno svinj- ske kože za domače krajevne potrebe. Del surovih svinjskih kož pa .so izvažali v Anglijo in drugam, kjer so jih predelovali v prvovrstno galanterijsko usnje. Pred okrog 50 leti so posa- mezni naši usnjarji prišli na misel, da bi vse svinjske kože raje predelali doma ter izvažali galanterijsko usnje Največ uspeha so imele pri tem delu usnjarnc v Ljubljani in Ptuju. Po prvi svetovni vojni se je ta predelava razširila tud\ drugam in nastali so novi usnjarski centri v Kamniku in Mokrono- gu. Zadnja tovarna se je pre- selila na Vrhniko, kjer je bila v novi Jugoslaviji postavljena m.oderna usnjarska industrija za predelavo svinjskih kož Kot omenjeno so imele to- varne že pred vojno lepe uspe- he z izvozom tega usnja. Zani- mivo je, da smo po osvoboditvi prva^vprašanja za izvoz v inozem- stvo dobili ra\Tio za galanterij- sko svinjsko usnje. Po osvobo- ditvi je bilo izvoženo galante- rijsko in drun:o svinjsko usnje v velikih količinah dobljene devize pa je prejelo gospodar- stvo za obnovo in za nove in nove investicije. Za izdelavo svinjskega usnja je najbolj primerna koža do- mačega belega prašiča in nem- ške oplemenitene pasme To- da tudi kože drugih pasem na- ša industrija s pridom uporab- ila za izdelavo nodloge in po- dobnega usnja V svetu so slo- vens.ke svinjske kože posebno znamenite, ker način gojitve in prohrane prišičev napravi, da imajo kože posebno čisto in ne- pokvarjeno lice, kar ni primer tam. kjer ?e prašič pasejo v čredah, kjer se medsebojno grizejo in praskajo v grmovju. Koteks- odkupuje svinjske kože že vs? leta po vojni m je dosegel že lepe uspehe Vsako leto več svinjskih kož sDosc>b- nih za izdelavo usnja izvozn'' kvalitete, to je naloga ki so si ; jo zadali in katero z uspehom izvršujejo S propagando za odiranje v krajih, kjer to doslej iii bilo običajno s kurzi za klavce, kjer so se ti naučili pravilnega odiranja, z nagradami za pra- šičerejce v času nizkih cen, je podjetje »Koteks« uspelo, da zagotovi naši industriji zadost- ne količine surovin, našemu gospodarstvu pa stalen in mo- čan vir deviz- Nujno je, da se vsak kmeto- valec zave pomena svinjske ko- že za gospodarstvo ter je ne za^/rže, ampak odda najbližji zbiralnici »Koteks«! Kako je z materialno preskrbo podeželskih strelskih družin? v ptujskem okraju obstaja mnogo strelskih družin, med ka- tere se prišteva tudi strelska družina Zavrč, ki je zadnji čas ponovno oživela in prevzela vlo- go učitelja mladine v strelskih sposobnostih, ki jo tudi seznanja s politično situacijo v svetu. Z reorganizacijo v preteklem letu so odpadli okrajni pododbo- ri te organizacije. S tem se je močno poslabšalo materialno oskrbovanje strelskih družin. Sedaj Si morajo družine nabav- ljati puške in municijo iz Ljub- ljane, kar je v zvezi s čakanjem in večjimi nabavnimi stroški. Predlagam, da se z novim le- tom v okraju ponovno ustanovi- jo pododbori strelskih družin, ki bodo podpirali in preskrbovali podeželske strelske družine z materialnimi potrebami v prime- rih, ko si same ne morejo po- magati, -rč. V.\2XO! Občinske odbore Socialistične zveze prosimo, naj razprodajo; iz\'<7de št. 47 Ptujsk«^a tednika,, ki sme jim jih poslali, in naj nam denar nakažejo po odbitku poštnine. ' UPRAVA Okrajno gledališue Ptuj Četrtek, 19. novembra 1953 ob 20. (8.) uri: Franz Grillparzer: »Ljubezni in morja valovi«, tragedija v petih dejanjih (8 slikah). Petič. Vlogo Naukle- rosa igra Lojze Matjašič. Nedelja, 22. novembra 1953 ob 15 (3.) uri: Pavel Surek: »Pesem s ceste«, komedija v treh dejanjih s petjem in god- bo. Osmič. Vlogo Miška igra Boris Kočevar. Cenjeno občin- stvo opozarjamo, da bo pred- stava ob 15. (3.) uri in ne ob 20. (8.). kakor je bilo prvotno objavljeno. Petek, 27. novembra 1953 ob 20. (8.) uri: Pavel Šurek: »Pe- sem s ceste«, komedija v treh dejanjih s petjem in godbo. Devetič. Vlogo Miška igra Bo- ris Kočevar Gostovanje v Ki- dričevem (Dvorana »Gradiš«). Nedelja, 29. novembra 1953 ob^ 10. uri: Franc S. Finžgar: »Divji Lovec«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Dese- tič. Predstava za šolsko mladi- no v Gorišnici (2iadružni dom). Nedelja, 29. novembra 1953 ob 15. (3.) uri: Franc S Finžgar: »Divji Lovec«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Enaj- stič. Gostovanje v Gorišnici (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic od ponedeljka 23. t, m. dalje v Kmetijski zadrugi Go- rišnica. Prihodnje sodne razprave V DOLENI POSEKANO KOSTANJEVO DREVJE V Doleni je bilo v gozdu splošnega ljudskega premože- nja posekanih in odpeljanih le- tos aprila več kostanjevih dre- ves v vrednosti nad 5000 din. Na podlagi ugotovitev pre- iskave je obtožena te škode Le- tonja Marija iz Dolene št, 65, ki se bo 25. nov. t. 1. v tej za- devi zagovarjala pred ptujskim okrajnim sodiščem. PRED HOTELOM V ORMOŽU STA SE SPOPRIJELA Na cesti pred hotelom v Or- možu je bil 12. oktobra t. 1. ob- čutno poškodovan po glavi, roki in nogi Pevec Franc, ki ga je napadel tega dne Cimerman Janez iz Litmerka št. 21. Razprava v tej zadevi bo do- poldne 25. novembra t. 1. pred okrajnim sodiščem v Ptuju. UKRADENA VRECA Z MOKO Izpred trgovine Vzor v Or- možu je bilo 24. seipt. t 1. s kolesa ukradena vreča pšenične moke. Oškodovani je zahteval preisicavo in so organi prišli kmalu na sled, kdo je bil stori- lec, ki je povzročil lastniku mo- ke 2500 din škode. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se bo v tej zadevi 25. nov. t. 1. zagovarjal Krabonja Alojz iz Gorišnice 101. IZ JURSINC Tudi v Juršincih smo organizi- rali tečaj Rdečega križa, ki je za našo mladino velikega vzgojne- ga pomena. Marsikatero dekle, ki ga obiskuje, bo pridobilo mnogo koristnega znanja na predavanjih iz higiene, zdravja otrok, nege malih otrok, prehrane in druge- ga, da bodo pozneje v življenju laže vzgajale zdrav mladi rod v veselje in našemu ljudstvu v po- nos. Vendar je nekaj, kar nas ob začetku tečaja .nekoliko moti. To je odnos nekaterih snr^ev do tečaja. So namreč ljudje, ki svc- jim hčeram mesto, da b; jim te- čaj priporočali, postavljajo ovi- re, ali pa jih hočejo odtegnii z izgovori o prezaposlenosti. Ne- spametni ljudje, ali sploh ne uvidite, kakšno škodo povzročate svojim otrokom? Koliko znaš, toliko veljaš! je staro pravilo, ki velja v sedanjih časih vedno bolj — tudi v Juršincih. V Juršincih smo v Tednu rde- čega križa imeli več sestankov, na katerih Je bilo govora o orga- nizaciji Rdečega križa. Nabrali smo lepo vsoto denarja ter naj- potrebnejše obdarovali z obleko in čevlji, ki nam jih je poslal OO Rdečega križa. V nedeljo, 8. novembra pa so imele sestanek žene in dekleta. Razpravljale so o volitvah, teča- ju ženske mladine, ustanovitvi kmetijske nadaljevalne šole ter gospodinjsko-kuharskem tečaju. Matere so predlagale, da bi ne- kdo organiziral mladino v igral- sko skupino ter da bi bile vese- le svojih otrok, če bi jih /idole nastopati na odru. Cene na ptujskem živilskem trgu ponedeljek, dne 16. novembra, za liter, kilogram ali komad Vrtnine: čebula 30. česen 150, fižol (luščeni) 60, hren 30, krompir 10, koleraba 20, karfi- jola 50, neteršilj 30 do 40. pe?a (rdeča) 20. por 20, redkev 10, .solata endiv 25, spina''a 40, ze- lje (rdeče) 10, zelje (v glavah) 3 do 5, zeler 35 din. Maščobe: maslo surovo 400, zaseka 250 din. Žitarice: koioiza 25. proso 30, pšenica 40, zdrob koruzni 40, kaša (ajdova) 100, kaša (prose- na) 60 din. Perutnina- kakoši 350 do 400, purani 500 do 890, piščanci 253 do 500 din Mleko in mlečni izdelki' mle- ko 20, smetan"< 120. sir 70. Razno: gobe (sivke) 40 ^a^ca 13. med 280. repa (kisla") 16. ko- renček 40. ohrovt 10 din. Cene pri Rožniku Ptui: Jabolka 32. hr'aške 28. orehi 120 f^fi-.,!^ 28 česen 1?« '-ro:-n- pir 8,50, kaša prossna 50 d.a. Neverjetna brezbrižnost v KZ Cirkulane 2e med vojno, prvo in drugo, se je povsod čutilo veliko po- manjkanje maščob za prehrano prebivalstva po mestih kot na deželi. Da bi se temu odpomoglo, se je zlasti po osvoboditvi tru- dila ljudska oblast, da je ra po- budo kmetijskih strokovnjakov priporočala vsem kmetovalcem sejati mnogo oljnatih semen; bučnic, sončnic in oljne repice. Vse to je bilo dobro svetovano in kmetovalci so upoštevali in pridelovali mnogo tega ter v je- sen zamenjali sončnično semenje za olje in oljno repično seme, spomladi pa bučnice. To se je ponavljalo leto za letom in KZ so to zamenjavo vršile. Tudi pri nas v Cirkulanah so letos zame- njavali. Toda olja je zmanjkalo, semena so še sprejemali, za olja pa se niso več pobrigali. Sedaj pa sploh odklanjajo vsako zame- njavo. Sedaj morajo ljudje nosi- ti v zamenjavo semena v druge trgovine, na Ptujsko polje ali pa tudi v Ptuj mudijo dragocen čas, ker tu ne morejo zamenjati. V tujih poslovalnicah in v Ptuju morajo kupovati razne predmete, ki bi jih lahko imele v zalogi naše trgovine, denar puščajo tam, kjer jim zamenjajo oljarice, kar vse bi lahko bilo tukaj v lastno korist in v povečanje pro- meta. To brezbrižnost in malo- marnost člani neusmiljeno gra- jajo in zamerjajo vsem, ki se ne pobrigajo za zamenjavo. Knjigo- vodja si naj zapiše na svoj na- slov vse kletve prizadetih, ki morajo ljudje vse to nositi dalje zamenjavati čeprav bi lahko opravili to doma v dveh urah in tako prišli do svojega olja, PRODAM skoraj novo uvoženo žensko kolo. Naslov v upravi lista. Motiv iz Juršinc