Št. 78. V Gorici, v torck dne 1. oktobra 1901. Letnik III. I/.haja vsiik torck in hoIioIo v tcdnu ob 11. viri prodpoldno za mo.sto tor oL 3. uri popoldno za do.žolo. Ako pado nata diieva praznik i/.ide dan prej ob 6. zve.čor. Stario po pošti projoman ali v Gorici na iloin pošiljan crloletno 8 K., polloliio ¦L K. in eYlrtlcliio 2 K. I'rodaja so v Gorki v tobakaniah Schwarz v .Solskih ulicali in J o 1- lorsitz v Nunskih ulicati po 8 vin. (Zjutr&iij« izdaiije.) Urednistvo in upraviiištvo ho nahajata v «N a r o d ti i tiskarui», ulica VeLturiiii h. St. 9. Dopise. ji' nasloviti na uredništvo, oglaso. in naročnino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi so računijo j>o petit- vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se voökrat tiskajo, radiu- nijo «e po pogodbi. Izdujatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Deželni zbor goriški. Deželni zbor goriški šteje po de- želni ustavi, razglašeni s cesarskirn pa- tentom z dne 26. februarja 1861, drž. zak. št. 20, vsega skupaj 22 članov. Ti so: a) knez in nadskof goriški, b) eden in dvajset voljenih poslancev. Volitve poslancev so vršijo tako, da volijo: veleposestniki G, kmečke občine 8, mesta in trgi 5, kupčijska zbornica v Gorici 2 poslanca. 1. Volivni okraji in volišča. Veleposestniki v pokneženi grofiji goriško-gradiški so razdeljeni, ko volijo v deželni zbor, na dva volivna okraja: v goriški in gradiški. — Goriški volivni okraj obsega mesto gorisko z ob- mestjein ter sodne okraje: okolica goriška, Bovec, Kobarid, Tolmin, Gerkno, Kanal, Ajdovščina, Komen, Sežana, dalje iz tr- žiškega sodnega okraja (Monfalcone) ob- čini Devin in Doberdob, tor iz kormin- skega sodnega okraja aedanjo občiue Medana, Biljana, Dolenja in Kožbana. — Gradiški volivni okraj obsega štiri sodne okraje toga glavarstva, namreč Červinjan, Gradišče, Tržič in Knririin; izvzemši ravnokar naštete občine, ki so prideljene goriškemu okraju. — Velepo- sestniki vsakega volivnega okraja volijo po tri poslancu; volišče za oba volivna okraja je Gorica. V skupini trgov in mest so štiri volivni okraji: a) mesto goriško voli dva poslanca; b) Kortnin in Gradišče z voliščem v Korininu volita enega poslanca; c) Červinjan, Tržič (Monfalcono) in Gradež volijo v Červinjanu enega poslanca; {¦) Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal in Ajdovščina volijo v Tolininu enega poslanca. K u p č i j s k a in obrtnijska zbornica v Gorici voli v deželni zbor dva poslanca. Km ečke občine volijo osem po- slancev, in sicer po dva poslanca v vsa- kem volivnem okraju. Volivni okraji so štiri, in sicer: a) sodni okraji okolica goriska, Kanal in Ajdovščina volijo v Gorici; b) sodni okraji: Tolmin, Bovec, Cerkno in Kobarid volijo v Tolminu; c) sodna okraja Sežana in Komen vo- lita v Sežani; Mili z zmorjanjem, tulili so, kakor stokli volkovi. kričali slavospeve Tumi itd. V tem casu pa jo prišlo večje što- vilo naših od blagoslova iz Rone, Voger- skega, iz Bukovice, ki so g. kurata bra- nili pred napadi. Ker je znani Pirče tudi g. kurata sunil, ga jo orožnik zaslodoval, a g. komisar je g. kuratu svotoval naj se umakne surovožem. V družbi okolu 40 mož iz Bilj, Bukovice, Renč itd. se je g. kurat umaknil — in možje so ča- stitali njogovi nevstrašonosti in srčnosli z noprotrganimi „živijo" klici g. kuratu in dr. Gregorcicu. Ta shod jo zopel pokazal, da na- prodnjaki goje v svojih vrstah podlo su- rovost, katora bo privedla naš narod v propad, ako jih no zapodimo. Vbogi dr. Tuma! kako lopo družbo imate. Shod na Dreznici. — „Slov. kat. pol. in gosp. drustvo za kobariški okraj'k je priredilo v nedeljo shod na Drežnici. Dasi je sedaj veliko tamožnjih inož v svetu, jo bila udeložba na shodu ven- darlo volika. Nad 100 mož se jeodzvalo vabilu kat. pol. društva, katereinu je na- mon, utrjevati med ljudstirom kat. zavest in je organizovali v boj proti lažilibe- ralni stranki. — Predsodnikom shoda je bil izvoljen domačin g. Ant. Kanalec. Kot govornika sta nastopila gg. Giril Vug a, kaplan v Kobaiidu in Ivan Nep. Sedoj, vikar v Borjani. Zbrani možjo so z navdušenjom sprejeli njih govore, z glasnimi živio-klici so k sklepu dali odduAka svoj emu kat.. prepričanju in se v viilikem štnvilu odzvali vabilu za pri- stop k druätvu. Nciiiskonncijoiialna uriteljicn na sloviMiski ljiulski ši>li. — Zadnja „So- ea"' pripovodujo, da je imonovana za ucileljico na ljudski šoli v Solkanu hči nekega nemškoga profesorja. „Soča" piJ5e: „Mi dvomimo jako, da bo mogla ta g.cna podučevati slovenske otroke v Solkanu kakor potreba, dvomimo, ker smo mne- nja, da nima potrebnega jezikovnega znanja za to, in pa v nemäkonacijonal- nih družinah so pač no porojeva Ijube- z(mi do slovonskoga jezika in do sloven- skili otrok." Prav tako. Mesto pa, da bi se „Soča" zaradi tega zaganjala v prvi vrsti v okr. šol. svet zagoridko o k o 1 i c o, zaganja se v nekega prol'osorja in njegovo družino. Mi pa vprašamo: k d o j e i ra e n o v a I učiteljico? Ali mar njen očo, netnški profesor? No, ne! Učitoljico je imonoval okrajni i^olski svet za goriško q k o 1 i c o in ta okr. šol. svet je sestav- Ijen, kakor se je „Soča" :že tolikokrat bahala, po v e 1 i k i v e 6 i n i iz — pri- staSev ,.n a r. -nap r e d n e" stranke! In colo okrajni solski nadzornik jo, ka- kor je „Soči" dobro znano, velik prija- telj to stranke. Res, da pravi „Soča" tudi med drugim: „kaj so dolali in mislili oni, ka- teri so jo vsprejeli v to službo?" — ali, zakaj pa „Soča" teh, ki so tako „delali in mislili", bolje ne označi in ne pove, kclo da so ti, marvec stvar tako prikrito prikazuje, da bi nepoučeiii ljudjo lahko mislili: so že zopet ti preklicani klerikalci! Odprta pisma. -— N<^kdo strasi po „Soči" že zopot z odprtimi pismi. To je isti dr. Tuma, ki se je s takimi pismi že parkrat blamiral. Le poglejmo! Ko je bil ta mož pri kazenski raz- pravi 1. oktobra pr. 1. ušel zakrivljenim pardgralbm kazenskoga zakonika, pozval je v „Soči:i g. A. Jegiiča, naniestnika dr- žavnega pravdnika, da naj mu j a v n o odgovori, katere nepravilnosti in neza- konitosli je ta razprava dognala glede „Goriške ljudske posojilnice". Ta poziv je poslal dr. Tuma zastopniku državnega pravdništva, kor je ta pričel svoj obtož- boni govor z besedami: „Žalibog je da- našnja razprava pokazala številne nepra- vilnosti in nozakonisti, katoro so se vrsi'e že več lot v „Goriški ljudski posojilnici'', in vslod takih trpi „naše ubogo ljudstvo". Čoravno je dr. Tuma v tern pozivu sam priznal „rnalenkostno formalitelno ne- pravilnost", zahtoval je vendar zarad teh besodij od g. Jegliča javnega odgovora ter končal svojo izjavo z besedami: „Za- htevam od Vas javnega odgovora, da bode „to ubogo ljudstvo" vedelo, koliko jo na Vaših besedah istine, v koliko pa so iz- rečene brez pomisleka na eventuvalne posledice". Na ta prelilni poziv ni do danes nobenega odgovora; g. Andrej .Jeglič molči, in — kar je še lepše. dr. Tmiia liidi molči. Zanimivo je tudi odprlo pisemce, katero jo pisal dr. Tuma lotos dr. Gre- gorčieu in prof. Berbuču. Glasi se: „V uvodnem članku „Vipavska že- leznica" v „Gorier' je bilo objavljenih več neresnic o mojem delovunju kot do- želni odbornik in poslanec. Člankar sam se sklicuje naravnost na Vajini imeni. Smatram Vaju torej odgovornim za vse- bino tega članka. Ker mi članek 1 a ž- njivo očila, da sem jaz kot deželni odbornik nalašč zavlačeval za naše go- spodarske razmere tako prekoristno pod- jotje, zahleval bodem od Vaju jason od- govor v deželni hiši". To pisemce jo objavil dr. Tuma v ,.Sočiu 1. januvarja, torej dva dni pred volitvijo v V. kuriji, v k a tori je on sain kandidoval. Fred to volitvijo ni bilo več mogoee Tumi v javnem listu odgovarjati, in marsikateri voltk-c V. kurijo je obeu- doval pogurn tega moža ter na tihem po- miloval dr. Gregorčiča in prof. Berbuča katorih je cakal v deželnem zboru tezek odgovor. Deželni zbor je imel lotos 17 sej in se je zaključil šele 24. m. m. Dr. Tuma je imel torej dovolj easa in prilik, izpol- niti svoje besede ter zahtevali od dr. Gro- gorčiča in prof, Berbuča jasen odgovor — a on ni črhnil v deželni hiši v tej zadevi niti besedice. Dosedanje blamažo 8e niso dr. Tutno spametovale. V najno- vejšem času je zai'el zopet objavljati „odprta pisma"; eno ima nadpis „Gosp. Alojzij dr. Fajer vitez de Monriva, de- želni glavar itd. itd.", drugo pa „Gosp. Ivan Berbuč, c. kr. profesor in deželni poslanec v Gorici". 0 usodi teh pisem sporočimo o priliki. Ker se bližajo deželnozborske vo- litve, pričakujemo 5e več takih lepili pi- semc, kajti g. Tuma ni le gostobeseden, ampak piše tudi jako rad pisma. PredrznostTiimovili agitatorjev. — Deželnozborske volitve še niso raz- pisane, in že je cela Iruma Tumovib agitatorjev na nogab. Fredrznost teh ljudij se razvidi posebno iz tega, da si upajo agitirati za Tuinovo kandidaturo v veleposestvu ludi pri aristokratih in konservativnih veleposestnikih. In vondar je Tumovo glasilo še nedavno plemstvo napadalo na nečuven način! Navesti ho- černo le par citatov. Lani je pisala „Soča": „Plemstvo in duhovščina izsesavata ubogega kmeta od rojslva do srnrti, da je isti ostal na najnižji stopinji omike, krate mu naj- inanje pravice". Zasmehovaje slavnosli povodom lanske 400 letnice združitve goriške dežele z Av.strijo, je pisala „Soča": „Delile se bodo ludi spominske svelinje . . . Fošljejo se tudi vsem tistim plem- skirn rodbinam, katerili predniki so ka- korkoli v zvezi z našo deželo. lmenitno"! Ko sla bila naslopila pri zadnjih držav- nozborskih volitvah kot kandidala tudi dva aristokrata, zasmehovala ju je „Soca" po svoji navadi. 0 volitvah v mestih in trgih je pisala: „V Gorici so volili za Codelli-ja tudi neki znani obrazi, ki se bojujejo za „patrijotizem". Videti je bilo tudi dr. Hojca, kako se je pehal za ba- rona Codelli-ja. Ni zamudil prilike, da je pokazal z drugimi vred svojo naklonje- nost la.škim klerikalcem, ki pod krinko „patrijotizmakt izscsavajo ubogega ktnela na najgrši način". Še pred poldrugim mesecem se je izrazil Tuinov organ v članku, v kalerem je imenoval socijalno demokracijo naj- večji blagoslov za Slovence, o grajsčakih in duhovščini tako-le: „Naša veleposestva gredo na nic. Naš kmet je zbog tega zgubil režpekt pred grajsko gospodo. Ali rešpekl {»red bratcem Le gospode tlakar- skib časov rnu še tiei v krvi". Zdaj pa glejte predrznost Tumovih agentov! Bližajo se volitve, in Tumovi agitatorji se drznejo iskati pornoci Ludi pri plemstvu, katero je Tumovo glasilo tako nesramno napadalo in žalilo! Med agitatorji, ki delajo med vele- posestniki propagando za Tumovo kan- didaturo, se odlikuje g. Andrej Kocijančič iz Fodgore. Ta mož je bil pred šestimi leti vladen kandidat v veleposestvu in je rotil veleposestnike, da naj ne volijo ta- kih mož, ki so za povišanje place učite- Ijeinin za zidanje norišnice in bolnišnice. K nekemu dopisu je napravilo ured- ništvo „Soče" (urednik je bil Gabršček) o tern gospodu to-le opombo: „Kocijančič se podpisuje, kakor mu kaže: pod slo- venska pisma Kocijaneič, pod laska Co- ciancig. To je mož sposoben za slove-n- skega poslanca, kaj?" In zdaj brusi ta mož pet6 za dr. Tumo! To je značilno, jako značilno! (iospod nadiičitclj IIrast v r«rk- liem nam je doposlal pisino, v kalerem pravi, da je bil proti shodu „narodno- naprednornberj;a. — V nedeljo dne 29. in. rn. je tukaj v naši gori vstrelil divjega kozla (gamsa) neki lovec Miha V o d o p i v e c iz Potoka. Üozdaj se ni še slišalo, da bi v naših krajih kdo vstrelil divjega kozla. Zdaj cela občina bodi gledat to žival, ki tehta mrtva 60 Ay/, roge ima velike in jako lepe. Cesar nikdo ni hotel verjeti, to je videl zdaj na lastne oči, namreč dokaz, da imamo tudi v naših gorah „gamsa". Lovci so ga sledili že čez leto dni in zdaj smo ga videli vsi v kremi pri And. Kavčiču v Dornbergu. Utekla iz blaziiico. — 341etna Katarina llvala iz Trnovega je bila dalje časa v tukajsnji ženski blaznici. Nekoga dne pa se jej je posrečilo, da je ubežala iz blaznice ne da bi jo bil kdo opazil in se $e, danes ne ve, karn jo je krenila. Ponosret'tMi d(Mv'ek. — 1.31etni Jože Urdib iz rra je dvo- boj odklouil, ker ima kot župan pravico izraziti v obeinskih stvareh javuo svoje mnenje. Uuduiško bo^astvo Bosne in Dalmacijc. — V Sevnici v Bosni so razkrili bogate zaloge bakra. Neka an- gleska družba pod vodstvom Charles Er- nest Tempesta je naložila ogromne ka- pitalije za izkoriščanje teh bakrenih za- kladov. — V Dalmaciji v kninski Strnici so zasledili silne zaloge starega premoga, antracita. Za izkorišcenje teh zakladov se je oglasilo že mnogo podjetnikov do- macih in lujih. Novodobni tro^loditi. -- Hrvatski list „Istok" izhajajoč v Zernunu, poroča, da so nekatori ubožni prebivalci mesta izklesali v bližnjom p<»gorju več pravilnih sob, v katerih se je nastanilo kakih 15 rodbin. Te votline imajo samo po jedno okno, skozi katero prihaja zrak in so se izkazale kot zdravju škodljive. Zaradi tega je zemunski magistrat prepovedal nadalj- nje bivanje v njih. Ku^a v Neapolju. — V Neapolju je nastala kuga. Listi porocajo: V noči 23. in. in. je neapeljski prefekt naznanil vladi, da se je v mestu pojavila kuga. Zaradi tega je vlada koj v torek zjutraj storila vse potrebne korake, da se ])te- preči širjenjo epidemije. Kuga se je naj- brže pojavila med d(Uavci v pristanišču, od koder se je preselila v mesto. Naj- prej se je pojavila na ladijah, ki so pri- peljale v Neapelj kože, na teh ladijah se je nahajalo več za kugo poginolih pod- gan. Vsled tega je pristanišce zastraženo, 500 pristanskih delavcev je izločenih. Med prebivalstvom mesta vlada silen strah in razburjenje. Casopisje hudo na- pada zdravnike, ker so isti zatajili kugo, ki vlada že več časa v mestu. Omenjeni zdravniki so v preiskavi. —¦ To uro leži v lazaretu 24 za kugo obolelih oseb. Bakterijologična preiskava je do- gnala, da je prava kuga v svoji najstra- hovitejši obliki zanešena v Neapolj. Vlada razglai^a, da se ni noben nov slučaj kuge primeril, in da je preskrbljeno za naj- strožje prolilaktične uredbe. Koliko je na te»n resnice, se ne da kontrolirati, fakluin je, da se naznanjajo vedno novi sumni slučaji. Nižje ljudstvo roma tru- moma h kapelici Malere Božje v Valle di Pompei molit, naj Mati Božja obvaruje mesto preteče grozno nesreče. Velike povodnji na Kitajskem. — V pokrajinah reke Jangtse na Kitaj- skem razsajajo velike povodnji, ki pro- vzročajo ogromnih nesreč. Časopisi po- rocajo, da je okoli 10 milijonov ljudi brez strehe. Kitajske oblasti se prizade- vajo, da bi pomagale nesrečnemu ljud- stvu, a vsa pomoč je brez vspeha. Vr;j- ževerno ljudstvo rnisli, da so povodnji veliko kazni, katere so povzročili tujci, zaraditega se je bati novih velikih ne- mirov. Najbo^atejSi ljudje na svetu. — Samo dva človeka živita na zemlji, ki imata več premoženja nego kralji in ce- sarji in to sta Anglež J. B e i t in Kita- jec L i h u n g č a n g. Anglež Beit ima polovico rudnikov vjužni Afriki in skoro vse dijamantne rove v Kimberley-u. Ki- tajec Li-hung-Čang, podkralj in zastopnik kitajskega dvora v zadevi /adnjih dogod- kov na Kitajskom, pa je drugi najvGčji bo^ataš na svotu. Boji so pa, da l>i toga no izvodola kitajska cosarica. — Oba ta dva imata premoženja po čez dvo mili- jardi goldinarjev. — Za toma velikanorna prido kot tretji noki J. Robinson v ju/ni Afriki, ki promoro 1G00 milj. pro- rnožcnja. Za tern pridojo na vrsto John H o c kif o 1 1 e r / 1200 milj., Astor v Londonu z 800 milj., knez Demidov v Kusiji ravno toliko, Andrew Carnog'o v Amwriki 650 milj., Piorpont Morgan, Vunderbilt in W. Rocktellor po 500 — 650 milj. Loterijske številke. 28. soplenibra. Grac.......23 21 54 45 27 Dunaj......6 57 62 77 55 „• ^r ^r ^r ^ » ¦» ^ ^ ^ ¦— — — — — ; Olje za sluh > po višjem stabnem zdravniku . > dr. Schmidt-u ^ je popolnoma prosto škodljivih tva- > rin iz eteričnih in rastlinskih olj. ' t To oljo jo priporočono po slavnih i L /,'lravnikih za ušosno bolozni dr. G. , llammorscbinid in dr. Goldmunn, ka- ^ ' kor najboljso in najgotovojšo zdra- > vilo za vse ušesne bolozni tor so ' > vže nad 25 lot rabi z najboljšom < > vspohom. i > Steklenica tega olja z navodom i > vdobiva se po 4 K v lekarni g. , CRISTOFOLETTI v Gorici. Sinxcue frie krčimii' v Gosposki ulici hiš. štev. 19, ..Äiia cittä di Gorizia" loči raziiovrst.ua bela in črna viua tor puslreže z vsakovrslnimi okus- nimi jcdili. „JVarodna Jiskarna" v Qorici j ulica Vetturini 9. j Ilijada. j Povest slov. mladini. ( Prosto po Homcrju pripoveduje ANDREJ KRAGELJ. S tolinačem važnejšili osebnili J i in on ter obsega 273 stranij. CF.NA: ] 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. j Vezana v platno 2 kroni, ozi- 1 roma 2 kroni 20 vin. j l)obiv;i se v „Nnnxlni Tiskarni" v Gorici, i pri knjigotržcih Pallicliu v (jorici na i Travniku, pri Scliwontnerju v Ljubljani l in Florijanu v Kranji. "^^ "^^ ^^ ~^^rr ^K^ ^K^ "^i^^B^" "^i^ "^^' Podpisani naziiaujam sl. občin- slvu v mestu in na deželi; da sein odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjiir bodcm inogel postreči cenj. svo- jo občinstvo, posebno spodnjega dela niesla tcr one na dožoli, bolj nngo sorn lo sloril doslej. Obe brivnici sla preskrbljeni z i/bominii deluvskimi niočmi, dalabko obljubljam točno in hitro poslrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse polrebščine te slroke kakor najfineju in navadna niila, vsakovrsluc parfuniarije za gospodc in dame, vse po jako zmernih cenab. Rojakom z mesta in dežele se 1.0pio priporocam udani A. Pucclj brivcc. Podpisana priporočata slavnemu ob- cinstvu v Gorici in na doželi svojo novo urojeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrslno pi- jač(^ n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovoc, (ini rum, različna vina, goru/Jco (Sons.) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoce blago. — Postrcžba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spožtovanjem Kopac & Kutin, tr^ovcn v Soincni^ki ulici h. ötv. 1. v lastiii hiši, kjor jo ,,Trjj. obrt. z;ulr." Žavod za slikanje na sin Edvard Stuhl, C*ra«lec, UiigeroaiHse Lt. 3. i'/dt'lujc lsikana okna za cerkvein hišo v raznih slogih. Podpisani si žtojo v prijotno dolžnost, s lem firmo za sli- kana okna g. Edv. S t u h I iz Gradca v vsakom oziru pripo- ročiti. V tukaj^nji novi cerkvi je ime- novani gosp. Stuhl uriskrbel vsa bar- vanaokna v splošno zadovoljnost in zelo po primerni ceni. Kuracijski urad v St. AudiT/u pri (iorici duo 19. docoiiibni 1Ü00. Jos. Kosovel, kurat. Vidolo in potrdilo ! ObčiiiNko xup.aiiNtvo St. Andrt'z, ilnolü. d(iconibra 1900. Andi". Lutman, Tiikili priziiavanj iniam pivčasliti diihov- šciiiii na l'azpolapo š<> dokaj. liljiulno so pri])()!'očaiii Ed. Stuhl. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o <1 n JJ i i s k a r n a.4# I Josip Valent inčič, I pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vcdixo sve^i kruh navadni in najfmeiši, vsakovrstno pecivo za godovo in druge razne ..pognijonw", prav okusno kolačo za birmo in po- I roke, različno torto itd. ] Vsa naročila izvr.šujo točno in j natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. Izvolč naj ga toroj pociistiti z mnogobrojnimi naročili conj. gg. rojaki v mestu in na dežoli. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <«OIU< A Via Giardino 8 prinoroca in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. bribkih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žcloz" nici na vso krajo avstro-egerske inonarhij« v sodili od 56 litrov naproj. Nu zahtuvo poäilja tui.li u/.urco. Cene zmerne. Postrežba poštena. Ravnokar je izšla v „Narodni Tiskarni" knjižica: za žensko mladino. Prosto poslovonil E. Klavžsir. Knjižica se dobiva v „Narndni Tiskarni1' v Gorici, ulica Vetturini 9, in pri knjigotržcu Pallichu v Gorici na Travniku mohko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin več. Peter Drašček, trgovoc jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoßa se p. u. obcin- stvu v Gorici in z dožolo, Prodaja kaviiio primoso, sladkor, milo, slauiiio, riž. uiaslo sul'ovo in kuliauo, oljo, moko iz Majdisiovih in.lii.iov in vs(i j(k;stvine. Zalo^'a zvoplonk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojcv v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja ^lioje tudi - milodcn- ske ali hiesečne obroke. Slroji so i/ prvih lovarn ler nnjboljšc kakovosti. l-'riporoca se slav. • občinslvu- v Gorici ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici 1 Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. | bdcluje vsa dela v na|kra]šem žasu po tako nizkili consi.li,