Št. 78.                                      V Gorici, v torck dne 1. oktobra 1901.                             Letnik III.
I/.haja vsiik torck in hoIioIo v
tcdnu ob 11. viri prodpoldno za mo.sto
tor oL 3. uri popoldno za do.žolo. Ako
pado nata diieva praznik i/.ide dan prej ob
6. zve.čor. Stario po pošti projoman ali v
Gorici na iloin pošiljan crloletno 8 K.,
polloliio ¦L K. in  eYlrtlcliio 2 K.
I'rodaja so v Gorki v tobakaniah
Schwarz v .Solskih ulicali in J o 1-
lorsitz v Nunskih  ulicati po 8 vin.
(Zjutr&iij« izdaiije.)
Urednistvo in upraviiištvo ho
nahajata   v   «N a r o d ti i   tiskarui»,
ulica VeLturiiii h. St. 9.
Dopise. ji' nasloviti na uredništvo,
oglaso. in naročnino pa na upravništvo
«Gorice». Oglasi so računijo j>o petit-
vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se voökrat tiskajo, radiu-
nijo «e po pogodbi.
Izdujatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Deželni zbor goriški.
Deželni zbor goriški šteje po de-
želni ustavi, razglašeni s cesarskirn pa-
tentom z dne 26. februarja 1861, drž.
zak. št. 20, vsega skupaj 22 članov. Ti so:
a)  knez in nadskof goriški,
b)  eden in dvajset voljenih poslancev.
Volitve poslancev so vršijo tako, da
volijo: veleposestniki G, kmečke občine 8,
mesta in trgi 5, kupčijska zbornica v
Gorici 2 poslanca.
1. Volivni   okraji  in volišča.
Veleposestniki v pokneženi
grofiji goriško-gradiški so razdeljeni, ko
volijo v deželni zbor, na dva volivna
okraja: v goriški in gradiški. — Goriški
volivni okraj obsega mesto gorisko z ob-
mestjein ter sodne okraje: okolica goriška,
Bovec, Kobarid, Tolmin, Gerkno, Kanal,
Ajdovščina, Komen, Sežana, dalje iz tr-
žiškega sodnega okraja (Monfalcone) ob-
čini Devin in Doberdob, tor iz kormin-
skega sodnega okraja aedanjo občiue
Medana, Biljana, Dolenja in Kožbana. —
Gradiški volivni okraj obsega štiri
sodne okraje toga glavarstva, namreč
Červinjan, Gradišče, Tržič in Knririin;
izvzemši ravnokar naštete občine, ki so
prideljene goriškemu okraju. — Velepo-
sestniki vsakega volivnega okraja volijo
po tri poslancu; volišče za oba volivna
okraja je Gorica.
V skupini trgov in mest so štiri
volivni okraji:
a)  mesto goriško voli dva poslanca;
b)  Kortnin   in Gradišče   z  voliščem v
Korininu volita enega poslanca;
c)  Červinjan,   Tržič   (Monfalcono)    in
Gradež   volijo   v Červinjanu enega
poslanca;
{¦) Tolmin,   Bovec,   Kobarid,  Kanal in
Ajdovščina volijo v Tolininu enega
poslanca.
K u p č i j s k a in obrtnijska zbornica
v Gorici voli v deželni zbor dva poslanca.
Km ečke občine volijo osem po-
slancev, in sicer po dva poslanca v vsa-
kem volivnem okraju. Volivni okraji so
štiri, in sicer:
a)  sodni okraji okolica goriska,  Kanal
in Ajdovščina volijo v Gorici;
b)   sodni okraji: Tolmin, Bovec, Cerkno
in Kobarid volijo v Tolminu;
c)   sodna okraja Sežana in Komen  vo-
lita v Sežani;
<!) sodni okraji:   Gradišče, Tržič,   Kor-
min in Červinjan  volijo v Gradišči.
2. Kdo sme voliti in kdoiz-
v o 1 j e n b i t i.
Vvelikem p o s es t vu volijo ne-
posredno vsi polnoletni avstrijski držav-
ljani, ki plačujejo od svojega zemljiškega
posestva v I. (goriškem) volivnem okraju
najmanj 100 kron, v II. (gradiSkem) vo-
livnem okraju pa najmanj 200 kron dr-
žavnega davka na leto brez priklad
(§8 10. in 11.)
„Volivci. ki imajo posestvo v enem
in drugem volivnem okraju, izvršujojo
svojo volivno pravico v tistem okraju,
v katerem plačujejo za zemljiško pose-
stvo več davka, seveda le če oboji davek
vkup iznaša toliko, kolikor je v dotičnem
okraju postavljeno za izvräevanje volivne
pravice" (§§ 10 in 11).
„Če ima kaka skupščina (korpora-
cija) ali kaka družba v lasti posestvo, ki
daje pravico za volitev, sme voliti za
njo tista oseba, katera po postavnib ali
družbinih pravilih skupščino ali družbo
na zunaj zastopa" (§ 12).
„Čo imajo občine (soseske) v lasti
tako posestvo. ki dajo pravico za volitev,
ne morejo kakor občine te pravico iz-
vrševati".
V skupini mest in trgov volijo
poslance naravnost po neposrednji vo-
litvi vsi listi občinarji, katerib ne izklju-
čuje od volivne* pravico § 18. volivnega
reda za deželni zbor in katorim je po
[»osebnom občinskern Statutu (n. pr. za
mesto goriško) ali po občinski postavi z
dne 7. aprila 1864 dana oblast, da vo-
lijo občinsk« zastopniko omenjenih most,
trgov in obrtnih krajev, če so iz prvega
ali drugega volivnega razreda ali pa če
v trotjom razredu plačujejo vsaj 20 K
izravnega ali neposrednega davka. (§ 13.
volivnega reda).
K m e č k e o b č i n e volijo po vo-
livni h možeb. Vsaka soseska voli na vsa-
kih pelsto stanovalcev po enega volivnega
moža. Če znaša ostanek nad petsto 250
ali več, smatra se za celib ßOü; čo pa
ostanek ne znaSa 250, pušča se v ne-
rnar, kakor bi ga ne bilo. Soseske, ki
nimajo po 500 stanovalcev, volijo po
enega volivnega rnoža. (§ 14).
Volivne može volijo v kmeekib ob-
činah tisti izmed občinarjev, poklicanih
po občinski postavi z dne 7. aprila 1864
za volitev občinskib zastopnikov, neiz-
ključenih od volivno pravice po § 18.
volivnoga reda za deželni zbor, kateri
so iz prvega ali drugega volivnega raz-
reda. (§ 15.)
Vsak volivec sme svojo volivno
pravico samo v enem volivnem okraju
in praviloma samo osebno izvrševati.
Izjemno je volivcem voleposestnikom do-
puščeno, da volijo po pooblaščoncu. Po-
oblaščenec mora sam biti volivec v sku-
pini veleposestnikov in sme samo enega
volivca namestovati.
Kdor je volivec v velikem posestvu,
ne sme voliti v mestih, trgih ali kmečkih
občinah; kdor ima volivno pravico v tr-
gih in mestih, ne sme voliti v kmečkih
občinah.
Če ima kateri volivec v več mestih,
trgih ali kmečkih občinah volivno pra-
vico, sme voliti samo v tisti oböini, v
kateri navadno stanuje.  (§ 16.)
Da smo kdo i z v o 1 j e n biti v de-
želni zbor, zahteva se od njega:
a)   da je avstrijski državljan;
b)   da je izpolnil trideset let življenja;
c)   da   popolnoma   uživa   državljanske
pravice;
r) da ima volivno pravico za dež. zbor,
v kateri skupini, bodisi veleposestnikov,
bodisi trgov in mest, bodisi v kmeckih
občinah. (tj  17.)
Vsled postave z dne 13. januvarija
1869, ki je stopila na mesto § 18. vo-
livnoga reda za doželni zbor, so izklju-
cone od volivno pravice in izvolitve v
deželni zbor tiste osebe, katere so bile
na kazen obsojene radi hudodelstva ali
radi prestopka tatvine, ponoverjenja, ude-
ležbe pri tern ali goljulije (§§ 460, 461,
463, 464 ksr«. zak.)
Nashjdek obsojenja ima nehati pri
hudodelstvih naštetih v § 6. St. 1 do 10
postave od 15. nov. 1867, drž. zak. ät.
131, po prostani kazni; pri drugih hudo-
delstvih po preteku 10 lot, če je bil kri-
vec najmanj na pet let v kazen obsojen;
sicer pa po preteku 5 let; pri ravno
omenjenih prestopkih pa po preteku treh
let od dobe, ko je kazen nehala.
Osebe, zoper katerih premoženje se
je konkurz odprl ali poravnava vpeljala,
ne smejo se voliti v deželni zbor med
tern, ko je konkurzna ali poravnavna
obravnava (§ 17, crka c, voliv. reda za
dež. zbor.).                          (Dalje pride.)
Razprava
o našem šolstvu v deželnem zboru
goriškem.
i.
(Daljo.)
Šolski odsek je sestavil potem za
isto dobo in tudi za vse avstrijske kro-
novine drugo razpredelnico, ki kažo v
odstotkih štovilo učoncev, ki so padli pri
zrelostnem izpitu ali so odstopili prod
njim ; ti podatki so zelo poučljivi in so
razvidni v naslednji tabeli:
Število učencev padlih pri zrelostnem izpitu ali odstopiväih pred izpitom v odstotkih: L- Ills Hi I'SJ i\i 1 lijj 1 1:1 I i! 1891         8 2   3-7,   67    74    77i 119 13 2 227 i   Ooi   68 214    9 7 182    43 211    82 16*9 400 1     1392         77 10 6   59 122 163    7 5 15 3 143|l5 8r   3 4-   00    74 147    91 15 5 114 106 100 j     1893       104 118    77    16 130    69 226 409 I 190    5*9!   00    52 154    88 170 138    71    83 1894       114 132 139    69    34 131    65 238   227    74    87    4 9! 136    74 140    86 102 439 1895       123    8-9    79    8*1  119 118 105    95   22 2    68 200    62    99 144 150 165 113 530 1096       10 2    51    51    78    9'8:4'4    48 227   14 3    8-5    38 12/    86 14i  135 211    72 450 Povprek    100    89,   80    7 3, 104;   93 121  223   157    65    90    73 134   97  160 133 106  33'4
Dočim pade torej drugod od 1000
maturantov povprek 66, 73, 80, 90 do
največ 160, jih pade na naši gimnaziji
povprek 223    in na realki 334.
L1STEK.
Po strmini navzdol.
Lužički obra/.:   spisal A. Corny.
HI.
Drugega dn6 pred poludnem se
ustavi kočija pred Haševo hiso, in iž nje
skoči mladenka, opravljena veliko-rnestno.
Jedva je zaslišala starka ropot koles,
skočila je ven: „Gotovo je prišla ona!"
Ko pa zagleda, da stopa tako nališpana
dama z voza, dene si roke nad oči kot
tiokako streho, da bi bolje videla. In ča-
kala je, da stopi so dekle v pestrem, ši-
rokem krilu, črnem modreou in s po-
dolgastimi, Sirokimi, crnimi trakovi od
glave doli po hrbtu. Ali nihče drug ni
sestopil, izvošček je zaloputnil duri, sko-
čil na sedež, udaril po konjih, in ti so
zdirjali zopet na ono stran, od koder so
bili prišli — proti Budišinu... Torej to
je bila njena hčiV Ta nališpana, nai^o-
pirjena gospica? Mislila je, da je ta njena
gospa, a zdaj je ¦— hči sauna!... Nehotč
je pobesila roke in izraz globoke pre-
vare jej je legel na obraz. Ali v tern se
je že približala nališpana gospica, kras-
na mladenka — zdravja kipeča — bila
je res njona hči. Mati je mahoma poza-
bila nernili vtis, ki ga je bila napravila
hči se svojo ptujSčino, in pzdravila jo je
po domače: Witaj, lubSa Herta, witaj!
(Pozdravljena!) In sklonila je hčer v
svcje naročje tor pokrivala s poljubi
njono gladko obličje. Saj je imela zopet
svojo jedinico, zopet jo je mogla božati,
kakor proj, ko je Se hodila s čorneckimi
dokleti v mični lužički obleki; ko je bi-
vala še dorna in rastla pred njenimi
skrbnimi, ljubezni polnimi očmi... Ali
gospica se izvije providno iz materinega
narocja ter d6 boječe: „Warte, Mutter,
warte!" In jela si jo uravnavati gube
svoje zmečkane obleke. Mati spusti zopet
roke.
„Ah, res, res! Odpusti, jaz sem
le ...«
„Nič ne i5kodi mamica", odvrne hči
zopet — nemški ter se nasmeje, da bi
jo potolažila, in na to popravlja dalje
obleko... Ko je zapazila začudeno in
nemo    vprašanje    v    dobrih    materinih
očeh, dostavila je takoj: „Nemški govo-
rim — mati — bolje in rajäi, nego
srbski. Prosim vas, toliko let na ptujein,
kjer sem jedva parkrat ves čas čula
materino besedo! Ali zdaj bodeve govo-
rili srbski".
„Dj'i da", reče samo stara mati. —
Nekaj jo je dušilo v grlu. Potem je slo-
pala s hčerjo proti hiši...
Starček je bil tudi zunaj. Sedel je
na vrtu in pušil. Slišal je, ko je pridr-
drala kočija; videl je, kako je stopala
hči iž nje in bil je priča: ko sta se po-
zdravili mati in hči. Tudi on je hotel iti
hčeri naproti — ali ni se mogel dvigniti
v klopi, odkar jo je zagleda! v prvo v
durih gosposke kočije.
Mati in höi ste šli v hišo. Oče pa
je opazil, da je tobak nekako grenek.
Sicer pa je bila dimka (lula) že ugas-
nila. Shrani jo torej, opre lakte ob
kolena, dene obraz v dlani in začne gle-
dati v travo ... Kako lepo so kukale tu
iz zemlje mlade, zelene spomladne tra-
vice polog starih stebel; kako so se tu-
lile   in   pritiskale   k   njim, svojirn rodi-
teljern! Stara trava zagine, a nad njena
usahla, strohnela stebla dvigajo njeni
mladi otroci — svoje glavice in stara si
odpočije v njihovi senci... Kako je to
dobro!... Ali pri ljudeh-------—
Starka pripelje hčer v sobo. Tu na
pragu jo pozdravi še enkrat po srbski
navadi, ali zdaj jej je podala le roke.
Objeti si je ni upala več.
„Le sedi sem, Hertička. V tern
poiščem očeta ... Takoj zopet..."
Starka je naglo odšla. Ali ni šla
glodat*) moža, nego se umaknila v sobo
s poslikano skrinjo in enako zibelko.
Videlo se je, da je pribežala sem vselej,
ko so jej pretresali srce kaki posebni
občutki. Tudi zdaj je zdrknila k zibolki
in zakrila obraz v snežno-belo pernico.
Kar jej prej ni puslilo govoriti, to ni
bilo le „v grlu", nego tudi v očeh in v
vsom telesu. Ko se je bila dovolj napla-
kala, šla je gledat rnoža. Dobila ga j<3
sedečega na vrtu, z glavo v dlanih. Bil
je tako zamišljen, da niti njonih kora-
kov ni slišal.   Položi   mu roko na ranie
¦) iskat (na Tolminskem).
Jasen pogled v tukajšnje srednje
Solstvo zadobitno tudi iz tretje razpre-
delnice, iz katere je razvidno, da je vsto-
pilo v prvi razred tukajSnje gimnazije
od I. 1881—1892 skupaj 970 učencev. a
oil toll je prišlo srečno v osmi razrod
brez nonavliania le 129. torei pourek 13%.
Število dijakov, ki so prišli iz I. v VIII. razred brez ponavljanja na goriški gimnaziji. I                                          Sku-L    E    T    0                   1884  1885  1886  1887   1888 1889  1890  1891   1892 ¦¦                                                                      ;  paj Vstopilo v I. razred.....86   ! 103  ! 120    119 !   87    112    108    120    125 i 980 i Konealozdobrimvspehoml. raz.    61        64      76      82      55      66      66      77      84 ' 631 i Došlo brez ponavljanja vVIII.raz.    14       15 i    15      12      11       14      13      14      21     129 | V odstotkih........    162 ; 14-6    125    101 ! 12-7   115   12-0   117   16*8   13%,
Ta razprodelnica kaže tudi, da pade
uli se poizgubi na tej giinnaziji že v
prvorn letu povprek 354 odstotkqv vseh
učencev.
Čo dodamo še, da je dovrsilo na
gimnaziji v Gorici od 1. 1880—1899 zre-
losLni izpit 314 abiturijentov, torej po-
vprek leto k letu po 17, dasi je ätela
gimnazija povprek po 380 dijakov na
Jeto, dočim je srečno prebilo ta izpit n.
pr. I. 1895 v Lipniku 18 maturantov od
193 dijakov, ki so hili na vsern zavodu;
v Boljaku 14 od 174, v Nikolsburgu 15
od 203, v Landskronu 23 od 209, v Li-
tomeficah 41 od 270, v Opavi 29 od
268 itd., tedaj sino podali dovolj, d& —
še preveč gradiva, da si napravi lahko
vsak razumnik jasno sliko o razmerah na
lukajšnji gimnaziji.
Solski odsek je prinierjal tudi vspehe
tukajšnje realko z onimi na strogo nem-
Skih roalkah v Lincu in Solnogradu in
sicer z ozirom na Stevilo ueencev kon-
eem leta in na število odličnjakov. lsto
tako je sestavil število vseh učencev v
treh višjih razredih na vseh treh ime-
novanili zavodih ter število odličnjakov v
onih razredih. Iz naslednje razpredelnice se
lako prijazno in nežno kakor ljubimcu;
in še le zdaj se je dvignil, pokimal z
glavo ter šel za družico svojega življe-
nja, da bi pozdravil svojo hčer...
Prej sta se bala, da jima pretečejo
prenaglo oni trenotki, ki jih prebije hči
na domu; bala sta se, da si ne bodo imeli
kdaj dopovedati vsega, kar so si imeli
povedati od toliko let. Ali glej — zdaj
jim je bilo skoro dolgocasno. Niti večer
ni bil, pa že niso vedeli več, kaj bi go-
vorili. Stara sta mislila ter se veselila,
da jima razloži hei vse dogodke teh let,
kar je bila v ptujini od prvoga do zad-
njega — a zdaj sta izvedela jedva to,
kako jo imajo gospodarji radi in da so
jo povišali za sobarieo. Še to bi bila
kmalu preslišala... Še le zvečer se je bila
starka malo bolj razgovorila, in spomnila
jo hčeri vsak važni dogodek iz njenoga
otrocjega življenja ter se nekoliko raz-
veselila. Til se ozre na hčer; ali ta je
sedela z razprtim životnikom, z rokami
v narocju ter — zevala. Starko je to
zbodlo — naravno! Umolknila je ter rekla
za časek: „Kaj ne, rada bi sla spat? Nu,
verjem, hudna si od poti".
(Dalje pride).
razvidijo uspehi na toh zavodih v zad-
njih desotih letih na to stran po številu
in  v odstolkih.
LETO                           18901891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900Sku"   °0 Ä   I Število vseh učencev.......218   244  270   285   304   297   299   300   292   332   361 3322jl ?f .2      Število vseh odlienjakov.....      13       7       9;    12     10     14      9     12     11     10      5|  112 /« o      Število ucencev v visjih treh razredih      30    37     44!    57     53     50    51     61     62     68     59| 572   ^ °      Število odlienjakov........                 1         i      2                I1 — i      4!      2       3         1    13 J fe Število vseh ueencev.......235  217   218   226   224   223   212   246   273   277   278^629,^ L      Število vseh odlienjakov.....      21     31     31:    22     24     21     16     24     21     23     28   262 1-j      Število učencev v višjih treh razredih      50     53     48     35     40    40    47     61     63     70     65   572 1s2 Število odlienjakov........        8     12       9       5       3       7       7       9     10      8       5     83JfL 1 (! Število vseh učencev.......232  223   248   2281 252   264   279   242, 248   256   269 2741 ) L m]   Število vseh odlienjakov.....      30     24     28     23|    23     29     28     27     26     21     23   282 J ö c^   Število učencev v višjih treh razredih      51     45     56     55     58     6l|    66,    71     58     72     68   651 |o L   1 Število odlienjakov.   .......      10      7       4      5       7     10      9,      8      9     13      9     91 fžT
Tudi ta razpredelnica je zelo po-
učljiva. Iz nje se jasno razvidi, da se
muči zaman naša najnadarjenejša in
najboljSa mladina, da bi povsem zado-
slila zahlevam naših srednjih šol. Dočim
doseže ta višji smoter v Lineu 100, v
Solnogradu 102 od 1000 ueencev, po-
sreči se to pri nas na realki le U4 ueen-
cem. Še neugodnejše je pa razmerje v
višjih razredih. V imenovanih dveh me-
stih pride do odlike na vsakih 1000 di-
jakov  145, oziroma   140,   pri   nas le 23.
A ta razpredelnica je zanimiva še
v drugorn oziru, ker kaže, da. pride na
naši realki povprek le 17.2% dijakov i/,
nižje realke na višjo, v imenovanih dvdi
mestih pa po 21-75% in 23%.
Kdor se količkaj uglobi v te po-
datke, spozna takoj, da mora biti v go-
rižkih srednjih šolah nekaj izrednega,
nenaravnega. S katorega koli stališča se
preiskuje in primorja napredek na na^ih
šolah z drugimi, povsod se pokaže isti
rezultat.
Naša rnladina se muči in trudi, a
ni kos dani ji nalogi ; stariši tožijo o
preobložbi in o strogosti profesorjev, a
ti o omejenem duševnem obzorju, o znan-
stveni puhlosti mladine in njeni never-
jetni mrzkosti do predmetov ; mrtva šte-
vila pa — o n e e u v e n i h, i z z i v a -
j o (5 i h n e u s p eh i h na naših sred-
njih § o 1 a h.
Politični pregled.
Rual o Vellkonemclh.
„Moskovska Vjedomosti" piže o av-
strijskih Velikonemcih povodom predsto-
ječih volitev v čeaki deželni zbor:
Pred vsem je očividna predrznost,
s katero si tolpa ljudij, katere politična
delavnost je samo kronika äkandalov, in
ki bi prej spadali pod kriminal nego v
zbornico, prisvaja ulogo, ki je n e m o-
goča, t. j. da ponemči vse avstrijsko
Slovane in jih spravi pod nem.^ko hege-
monijo. Toda kako žalostno je to njihovo
prizadevanje, spoznarno takoj, ako se
spomnimo, da so se za ponemčenje av-
strijskih Slovanov prizadevali vse dru-
gaeni ljudjo že v doüi absolutizma in v
parlamentarni dobi n. pr. Schmerling,
Herbst, Plener, Smeykal in drugi, proti
katerim so sedanji vodje Velikonerncev
prave ničle.
Ako pa so se tudi oni politični ju-
naki naposled morali prepričati, da so se
lotili nečesa, kar nadkriljuje njihove moci,
česa potem pričakujejo politični kome-
dijanti kakor so Woll in Schönerer? Niti
tedaj, ako bi so Avslrija povrnila k ab-
solutizmu, da pomaga nernski zmagi, ne
bi nemSki živt^lj mogol prevladati Slova-
nov žo radi toga, ker je v Avstriji samo
8 milijonov Nomcev, a 17 milijonov Slo-
vanov. Pri tem Slovani silno napredujejo
v političnern in kulturnem oziru ter so
si nabrali toliko moč, s kakorsno morajo
računati vsi avstrijski Velikonemci. Zato
je čas nemški hegeinoniji v Avstriji minil
za veke.
Ministerska krlza v Francijl.
Na Francozkern preti nova mini-
sterska kriza, vzrok kateri da je carjev
obisk v Franciji. Na vrsti so, kakor po-
ročajo franeozki Iisti, socijalistična mi.ii-
stra M i 11 e r a n d in Baudin, vojni
minister Andre, katerega utegne nado-
mestiti general B o i s d e f f re in se par
drugih ministrov. Zlasti se govori o de-
misiji Milleranda, ki jo po shodih zabav-
ljal čez carja.
Iztlranje turških  državljanov iz Franclje.
Francozka vlada je zacela strogo
nastoj)ali proti podanikom Turuije, na-
stanjenim v Parizu ali kjorkoli drugod
na Francozkem. Zlasti izganja vlada
tursko tajne policiste, ki imajo iz Gari-
grada nalog zasledovali mladoturško gi-
banjo v Franciji. Iztirala je že več od-
ličnih turkov in policijskih uradnikov.
Vojna v južnl Afrlki.
Za Angleže v južni Afriki se je v
zadnji čas jako slabo zasukalo. Buri
koncentrujejo svoje sile v Kapu, kjer
stoji 15.000 kapskih podanikov pod
orožjem, ki so se pridružili Burom. \rse
torej kaže, da so odloči vojna na kap-
skih tleh. Buri so glasom „Amsterdam
Couranta", ki objavlja tozadevni brzojav
generala Bothe, imeli v zadnjib 14 dneh
17 bitk v katerih vsih so zmagali proli
Angležem. Angleži so v Natalu in v
Kapski koloniji morali bežati. Pri Blood-
rivoru so vjeli 200 Angležev in jim vzeli
10 topov.
Porazi Angležov so merodajne kroge
v Londonu tako vznemirili, da je pri^lo
na dnevni red vprašanje, da se lord
Kitschenerja nadomesti z drugim vrhov-
nim  poveljnikom v južni Afriki.
V zadnjom <v:asu je evropsko časo-
pisje zopet zac<ilo pisati o neki misli, ki
se jo bila pojavila že v početku južno-
alriško vojne v ruskem časopisju. Ruski
listi so namroč žo tedaj pisali, da so mir
v ju/ni Alriki Io todaj ustanovi, ako so
tamošnjo državice zjedinijo v državno
skupino. To vprašanje so zlasti zdaj živo
protresa po obisku carja na Francozkem.
Govori se celo, da hoče ruska diploma-
cija kropko podpirati to misel, dokler so
ne vresniči.
Domače in razne novice.
Strokovni äoli „ialolske^a Duma".
—  Kakor objavljeno v „Gorici"   izdelale
so učenke   žole   au   krojenjo   in   Sivanjo
oblok   v   „Šolskem   Domu"    v   minulem
šolskein letu pod vodstvom  uciteljice 457
kosov    raznovrstne    otroške   in    ženske
obleke. Obleke so bile deloma za učenke
same, deloma so bile izdelano po   naro-
čilu   zasebnikov.   Tudi   v   tekocern   letu
vstreglo so bodo zasobnikom   po želji in
naroOilu kolikor bode inogoče.
Tudi v Soli za umetno vezenje in
belo šivanje se izvršujejo različna dola,
ki spadajo v to stroko, n. pr. Sivanje
vsakovrstnega perila, zaznamovanje pe-
rila priprosto in z monogrami, razni iz-
delki olopšani z belo veznino in v bar-
vah, kakor tudi slikanjo v barvah in
zlatom. Tako združujeti ti soli pouk z
izdelovanjem potrebne obleko, kar je zelo
primerno in koristno. V to i^olo se jo
vpisalo lepo število učenk, katere bodo
gotovo znale dobro vporabiti priliko po-
uka, kar jim bode le v korist v času, ko
si bodo jedna ali druga izmed njih mo-
rala morebiti služiti svoj kruh s prid-
nostjo svojih rok.
Dr. Tuniov shod na \TuU\jidragi.
Pret. nedeljo hotel jo prodajati dr.
Tuma svojo modrost na Volčjidragi. Ta
kraj mu posebno diši, kajti oddaljon jo
3/*ure od Bilj ter se mu ni bati ob 3.
uri pop. razsodnih mož, ki so povsod v
bližnjih vaseh pri blagoslovu. Za shod so
so delale velike priprave, znani Pirce
Piihor iz Hone je ljudi vabil eel teden,
čea, iz Gorice bo prišel sam škof, veliko
gospodov itd. Ta shod je zanimal tudi
(lomacega g. kurala Iv. Kojec-a iz Bilj,
pod čegar duhovnijo spada Volcjadraga;
in ker se je govonlo o dohodu žkoso-
vem, je naravno, da bi ga moral on
sprejeti. Ob 3. uri prišel je   g. kurat tja
—  a mesto škosa našel je vže dr. Tunio,
Gabrščeka, komisarja   —   in nekaj ljudi.
Tuma je govoril s komisarjem  — in kor
je ta držal v roki zakonik, moralo  se je
mod njima nokaj važnega goditi. —  Kaj
je bilo? Dr. Tuma  je   naznanil,   da  bo
imel shod v prostorih g. Lašiča — a
danes ga je hotel imoti na proatem. Za
to pa komisar ni imol dovoljenja, ter ni
dovolil sboda na dvori?5ču.
Mod torn se je nabralo procej ljud-
stva; naprodnjaki iz okolic(i so prišli
pnlnoštnvilno, a tudi na.ših jo bilo nokaj.
Kor jo vidol Tuma, da ima vocino, bi bil
rad imel shod — toda komisar ni mogel
dovoliti; za to stopi Tuma na oder, ter
pove, da javnega shoda ne bo, ter da
bo le zaupni shod v zaduhlih prostorih.
Njcgovi pristaši so pa mislili, da je ku-
rat Rojec zabranil shod, za to so ga pa
ol>Mili z zmorjanjem, tulili so, kakor
stokli volkovi. kričali slavospeve Tumi
itd. V tem casu pa jo prišlo večje što-
vilo naših od blagoslova iz Rone, Voger-
skega, iz Bukovice, ki so g. kurata bra-
nili pred napadi. Ker je znani Pirče tudi
g. kurata sunil, ga jo orožnik zaslodoval,
a g. komisar je g. kuratu svotoval naj
se umakne surovožem. V družbi okolu
40 mož iz Bilj, Bukovice, Renč itd. se
je g. kurat umaknil — in možje so ča-
stitali njogovi nevstrašonosti in srčnosli
z noprotrganimi „živijo" klici g. kuratu
in dr. Gregorcicu.
Ta shod jo zopel pokazal, da na-
prodnjaki goje v svojih vrstah podlo su-
rovost, katora bo privedla naš narod v
propad, ako jih no zapodimo. Vbogi dr.
Tuma! kako lopo družbo imate.
Shod na Dreznici. — „Slov. kat.
pol. in gosp. drustvo za kobariški okraj'k
je priredilo v nedeljo shod na Drežnici.
Dasi je sedaj veliko tamožnjih inož v
svetu, jo bila udeložba na shodu ven-
darlo volika. Nad 100 mož se jeodzvalo
vabilu kat. pol. društva, katereinu je na-
mon, utrjevati med ljudstirom kat. zavest
in je organizovali v boj proti lažilibe-
ralni stranki. — Predsodnikom shoda je
bil izvoljen domačin g. Ant. Kanalec.
Kot govornika sta nastopila gg. Giril
Vug a, kaplan v Kobaiidu in Ivan Nep.
Sedoj, vikar v Borjani. Zbrani možjo
so z navdušenjom sprejeli njih govore,
z glasnimi živio-klici so k sklepu dali
odduAka svoj emu kat.. prepričanju in se
v viilikem štnvilu odzvali vabilu za pri-
stop k druätvu.
Nciiiskonncijoiialna uriteljicn na
sloviMiski ljiulski ši>li. — Zadnja „So-
ea"' pripovodujo, da je imonovana za
ucileljico na ljudski šoli v Solkanu hči
nekega nemškoga profesorja. „Soča" piJ5e:
„Mi dvomimo jako, da bo mogla ta g.cna
podučevati slovenske otroke v Solkanu
kakor potreba, dvomimo, ker smo mne-
nja, da nima potrebnega jezikovnega
znanja za to, in pa v nemäkonacijonal-
nih družinah so pač no porojeva Ijube-
z(mi do slovonskoga jezika in do sloven-
skili otrok."
Prav tako.
Mesto pa, da bi se „Soča" zaradi tega
zaganjala v prvi vrsti v okr. šol. svet
zagoridko o k o 1 i c o, zaganja se v
nekega prol'osorja in njegovo družino.
Mi pa vprašamo: k d o j e i ra e n o v a I
učiteljico? Ali mar njen očo, netnški
profesor? No, ne! Učitoljico je imonoval
okrajni i^olski svet za goriško
q k o 1 i c o in ta okr. šol. svet je sestav-
Ijen, kakor se je „Soča" :že tolikokrat
bahala, po v e 1 i k i v e 6 i n i iz — pri-
staSev ,.n a r. -nap r e d n e" stranke!
In colo okrajni solski nadzornik jo, ka-
kor je „Soči" dobro znano, velik prija-
telj to stranke.
Res, da pravi „Soča" tudi med
drugim: „kaj so dolali in mislili oni, ka-
teri so jo vsprejeli v to službo?" — ali,
zakaj pa „Soča" teh, ki so tako „delali
in mislili", bolje ne označi in ne pove,
kclo da so ti, marvec stvar tako prikrito
prikazuje, da bi nepoučeiii ljudjo
lahko mislili: so že zopet ti preklicani
klerikalci!
Odprta pisma. -— N<^kdo strasi po
„Soči" že zopot z odprtimi pismi. To je
isti dr. Tuma, ki se je s takimi pismi že
parkrat blamiral. Le poglejmo!
Ko je bil ta mož pri kazenski raz-
pravi 1. oktobra pr. 1. ušel zakrivljenim
pardgralbm kazenskoga zakonika, pozval
je v „Soči:i g. A. Jegiiča, naniestnika dr-
žavnega pravdnika, da naj mu j a v n o
odgovori, katere nepravilnosti in neza-
konitosli je ta razprava dognala glede
„Goriške ljudske posojilnice". Ta poziv
je poslal dr. Tuma zastopniku državnega
pravdništva, kor je ta pričel svoj obtož-
boni govor z besedami: „Žalibog je da-
našnja razprava pokazala številne nepra-
vilnosti in nozakonisti, katoro so se vrsi'e
že več lot v „Goriški ljudski posojilnici'',
in vslod takih trpi „naše ubogo ljudstvo".
Čoravno je dr. Tuma v tern pozivu sam
priznal „rnalenkostno formalitelno ne-
pravilnost", zahtoval je vendar zarad teh
besodij od g. Jegliča javnega odgovora
ter končal svojo izjavo z besedami: „Za-
htevam od Vas javnega odgovora, da bode
„to ubogo ljudstvo" vedelo, koliko jo na
Vaših besedah istine,  v koliko pa so iz-
rečene brez pomisleka na eventuvalne
posledice".
Na ta prelilni poziv ni do danes
nobenega odgovora; g. Andrej .Jeglič molči,
in  — kar je še lepše. dr. Tmiia liidi molči.
Zanimivo je tudi odprlo pisemce,
katero jo pisal dr. Tuma lotos dr. Gre-
gorčieu in prof. Berbuču.
Glasi se:
„V uvodnem članku „Vipavska že-
leznica" v „Gorier' je bilo objavljenih
več neresnic o mojem delovunju kot do-
želni odbornik in poslanec. Člankar sam
se sklicuje naravnost na Vajini imeni.
Smatram Vaju torej odgovornim za vse-
bino tega članka. Ker mi članek 1 a ž-
njivo očila, da sem jaz kot deželni
odbornik nalašč zavlačeval za naše go-
spodarske razmere tako prekoristno pod-
jotje, zahleval bodem od Vaju jason od-
govor v deželni hiši".
To pisemce jo objavil dr. Tuma v
,.Sočiu 1. januvarja, torej dva dni pred
volitvijo v V. kuriji, v k a tori je on sain
kandidoval. Fred to volitvijo ni bilo več
mogoee Tumi v javnem listu odgovarjati,
in marsikateri voltk-c V. kurijo je obeu-
doval pogurn tega moža ter na tihem po-
miloval dr. Gregorčiča in prof. Berbuča
katorih je cakal v deželnem zboru tezek
odgovor.
Deželni zbor je imel lotos 17 sej
in se je zaključil šele 24. m. m. Dr. Tuma
je imel torej dovolj easa in prilik, izpol-
niti svoje besede ter zahtevali od dr. Gro-
gorčiča in prof, Berbuča  jasen   odgovor
—  a on ni   črhnil   v   deželni   hiši v tej
zadevi niti besedice.   Dosedanje blamažo
8e niso dr. Tutno spametovale. V najno-
vejšem   času   je   zai'el   zopet   objavljati
„odprta pisma";   eno ima nadpis „Gosp.
Alojzij   dr. Fajer   vitez   de Monriva, de-
želni   glavar itd. itd.",   drugo   pa „Gosp.
Ivan Berbuč,   c. kr. profesor   in   deželni
poslanec v Gorici".
0 usodi teh pisem sporočimo o
priliki.
Ker se bližajo deželnozborske vo-
litve, pričakujemo 5e več takih lepili pi-
semc, kajti g. Tuma ni le gostobeseden,
ampak piše tudi jako rad pisma.
PredrznostTiimovili agitatorjev.
—  Deželnozborske volitve   še   niso raz-
pisane,   in   že  je   cela   Iruma   Tumovib
agitatorjev   na   nogab.    Fredrznost   teh
ljudij se razvidi   posebno iz tega,   da si
upajo agitirati   za   Tuinovo   kandidaturo
v veleposestvu   ludi   pri   aristokratih   in
konservativnih veleposestnikih. In vondar
je Tumovo   glasilo še nedavno plemstvo
napadalo na nečuven način! Navesti ho-
černo le par citatov.
Lani je pisala „Soča": „Plemstvo
in duhovščina izsesavata ubogega kmeta
od rojslva do srnrti, da je isti ostal na
najnižji stopinji omike, krate mu naj-
inanje pravice". Zasmehovaje slavnosli
povodom lanske 400 letnice združitve
goriške dežele z Av.strijo, je pisala „Soča":
„Delile se bodo ludi spominske svelinje
. . . Fošljejo se tudi vsem tistim plem-
skirn rodbinam, katerili predniki so ka-
korkoli v zvezi z našo deželo. lmenitno"!
Ko sla bila naslopila pri zadnjih držav-
nozborskih volitvah kot kandidala tudi
dva aristokrata, zasmehovala ju je „Soca"
po svoji navadi. 0 volitvah v mestih in
trgih je pisala: „V Gorici so volili za
Codelli-ja tudi neki znani obrazi, ki se
bojujejo za „patrijotizem". Videti je bilo
tudi dr. Hojca, kako se je pehal za ba-
rona Codelli-ja. Ni zamudil prilike, da je
pokazal z drugimi vred svojo naklonje-
nost la.škim klerikalcem, ki pod krinko
„patrijotizmakt izscsavajo ubogega ktnela
na najgrši način".
Še pred poldrugim mesecem se je
izrazil Tuinov organ v članku, v kalerem
je imenoval socijalno demokracijo naj-
večji blagoslov za Slovence, o grajsčakih
in duhovščini tako-le: „Naša veleposestva
gredo na nic. Naš kmet je zbog tega
zgubil režpekt pred grajsko gospodo. Ali
rešpekl {»red bratcem Le gospode tlakar-
skib časov rnu še tiei  v krvi".
Zdaj pa glejte predrznost Tumovih
agentov! Bližajo se volitve, in Tumovi
agitatorji se drznejo iskati pornoci Ludi
pri plemstvu, katero je Tumovo glasilo
tako nesramno napadalo in žalilo!
Med agitatorji, ki delajo med vele-
posestniki propagando za Tumovo kan-
didaturo, se odlikuje g. Andrej Kocijančič
iz Fodgore. Ta mož je bil pred šestimi
leti vladen kandidat v veleposestvu in je
rotil veleposestnike, da naj ne volijo ta-
kih mož, ki so za povišanje place učite-
Ijeinin za zidanje norišnice in bolnišnice.
K nekemu dopisu je napravilo ured-
ništvo „Soče" (urednik je bil Gabršček)
o tern gospodu to-le opombo: „Kocijančič
se podpisuje, kakor mu kaže: pod slo-
venska pisma Kocijaneič, pod laska Co-
ciancig. To je mož sposoben za slove-n-
skega poslanca, kaj?"
In zdaj brusi ta mož pet6 za dr.
Tumo!
To je značilno, jako značilno!
(iospod nadiičitclj IIrast v r«rk-
liem nam je doposlal pisino, v kalerem
pravi, da je bil proti shodu „narodno-
napredn<v', da je žaljenje, ako ga kdo
imonuje oprodo dr. Tuine in da ni imol
kakor da tudi uinia z dr. Tumo nič
opraviti. Koliko je na torn resnice, vedo
pač Gerkljani sarni  najbolje.
I'orotiH1! obravnavc! prično v Go-
rici 20. novembra. Fredsedovali bodo
dvorni svetnik vitez Defacis ter de-
želnosodna svetnika Schmarda in  Zörrer.
Potovalni kmctijski poduk. —
V predzadnji deželnozborski seji je bila
na dnevnem redu tudi točka o urejenju
potovalnega kmetijskega poduka v naši
deželi. Kei" je ta zadeva za naše polje-
delce uprav važna, zdelo se nam je po-
trebno prijsivili v svojem listu doslovno
tozadevni predlog, katerega je stavil po-
ročevalec dr. Verzegnassi in kate-
rega je dezelni zbor tudi sprejel. Ta
predlog se glasi:
Visoki zbor naj sklene:
1.  V svrho, da   se   izdatno pospe.ši
poduk v cepljenju sadnih   dreves   in trt,
ustanovilev ameriških trtnic in razdelilev
količev ameriških trt in kolikor   mogoče
tudi na ameriški podlagi cepljenih bilf, se
nalaga  deželnemu   odboru,   da   ustanovi
posebno komisijo, katere bodo člani:
a)  štiri   člani,  katere  imenuje  deželni
odbor;
b)   tehnični   odposlanec c. kr. namest-
ništva; in
c)  dva   člana,   kalere   imenuje   c.   kr.
kmetijsko društvo.
2.  Ta komisija   bode   morala pred-
ložiti deželnemu odboru v potrditev na-
črt   po   kalerem   bode  delovala in pra-
vilnik, katerega se ji bo   držati   ter   po-
samezne predloge gledö   stroi^kov,   ki jib
bode menila napraviti za izpeljavo svoje
naloge;
3.   V   to   svrho   nakaže   in izplača
komisiji deželni odbor zneske, ki se bodo
kot   prispevki   dežele,   državo   in c. kr.
kmetijskega   dru.štva   stekali   v    pos(ibni
zalog,   ki   se   ima   ustanoviti z imenorn:
rZalog   za   ustanovitev   ameriških trtnic
in za potovalni kmetijski poduk".
4. Za leto 1901   naj da na razpolago
deželni odbor omenjeni komisiji    znes(ik
K 7.996 ki naj se izplača:
d)   iz   IV.   poglavja   6. naslov
doželnega proračuna za sa-
jenjo ameri^kih  trt   iz leta
1900..........400 K
iz Ida  1901      ......4000 K
h)   Iz 1. razpredela prve tocke
proračuna dežel. kmetijske
sole   za   2   potovalna  uči-
tolja iz lela  1900   ....   1.600 K
iz leta 1901     ......1.600 K
<¦) Iz II. razpredela   9.    tocke
razpoložljive......     29G K
ki so proračunjene za dva
tečaja o cepljenju  trt
Skupaj .   .   ."^7996"K
5.   V   vsakom   prihodnjein   letu naj
se v deželni proračun postavi ona svota,
katero bo dež. zbor dovolil za omenjene
svrhe od leta do leta.
6.  Nalaga se dež. odboru, da nemu-
doma ukrene potrebno, da se za tokoce
leto   doseže   od   drzave   vsaj 4000 kron
in   od   c.   kr.   kmetijskega   drustva   vsaj
1000 kron prispevka za  omenjeni zalog,
kakor tudi poskrbi   za  to, da se imeno-
vana komisija cirn prej ustanovi.
7.  Deželni odbor  je   vezan predlo-
žiti vsako leto deželnomu   zboru o zne-
skih, ki   se   dajo   na   razpolago komisiji,
podroben racun ter poročilo o doseženih
uspehih.
Tr^atev. — Pri nas na Goriškem
imamo torej trgatev, ki bo v resnici
obilna. Dež, ki je v prvi polovici in. m.
neprestano lil, napohijeval nas je s
skrbjo in prizadejal nam v resnici na
nekih krajih tudi nekaj škode, ker je
začelo grozdje gnjiti. Ali v drugi polo-
vici iii pa posebno zadnji teden m. m,
se je vreme spremenilo in imeli smo ter
imamo že prav lepe in gorke dneve, kar
neizrečeno dobro vpliva na grozdje, ki
je v teh toplih dneh veliko pridobilo na
sladkorju. Zato nas pa veseli, da bodemo
imeli tudi letos prav dobro vinsko kap-
Ijico. Opozarjamo torej vinske kupce in
krčmarje sploh, posebno pa še naše so-
sednje kranjske, da nas obiščejo ter se
preskrbe z našo izvrstno vinsko kapljico.
Pisojo nam   iz I>ornberj;a. — V
nedeljo dne 29. in. rn. je tukaj v naši
gori vstrelil divjega kozla (gamsa)
neki lovec Miha V o d o p i v e c iz Potoka.
Üozdaj se ni še slišalo, da bi v naših
krajih kdo vstrelil divjega kozla. Zdaj
cela občina bodi gledat to žival, ki tehta
mrtva 60 Ay/, roge ima velike in jako lepe.
Cesar nikdo ni hotel verjeti, to je videl
zdaj na lastne oči, namreč dokaz, da
imamo tudi v naših gorah „gamsa". Lovci
so ga sledili že čez leto dni in zdaj smo
ga videli vsi v kremi pri And. Kavčiču
v Dornbergu.
Utekla iz blaziiico. — 341etna
Katarina llvala iz Trnovega je bila dalje
časa v tukajsnji ženski blaznici. Nekoga
dne pa se jej je posrečilo, da je ubežala
iz blaznice ne da bi jo bil kdo opazil
in se $e, danes ne ve, karn jo je   krenila.
Ponosret'tMi d(Mv'ek. — 1.31etni Jože
Urdib iz rr<Miinico, ki pastiruje v Kos-
tanjevici, je gnal v nedeljo bika, ki je bil
privezan na vrvi a ni imel na nosnicah
običajnega železa, s pomočjo katerega se
take živali krotijo. II kratu se bik splaši
ter zbeži, rnladi Jože Urdih pa jo udere
za njim in se vjarne vrv, da bi zadržal
žival. Ali sedaj se obrne bik in napade
dečka; podere ga na tla, zabode mu roge
v trebuh in mu iztrga na dveh krajih
kožo z života, sploh ga po celern životu
razmesari tako, da je deč(^k nezavosten
obležal. Ljudje, ki so mej tern pritekli,
pobrali so dečka in ga odnesli nezavest-
nega domov ter hilro poslali po dr. Ker-
sovanija v Goiico. Zdravnik je dečku po-
delil prvo pomoc, [totem pa odredil da
so ga prepeljali v bolnisnico k usmiljenim
bratom v Gorici, kjer so nesrečnemu t'an-
tiču rnorali napraviti 47 šivov po vsem
telesu. Upanje je vendarle,da ozdravi.
Druzba Leykamovih papirnic
v Vevčah in v Podgori je odpovedala
več delavcem in delavkarn zaslužek in
sicer so jih odpustili v Vevčah pri Ljub-
ljani 80 v Podgori pa celo okoli 300.
Kontrolui shod za črno vojsko.
— Tukajsni inunicipij naznanja, da se
morajo oglasiti pri njem do konca me-
seca oktobra t. 1. vsi oni, ki spadajo pod
črno vojsko ter ki so pristojui v kako
občino v državnein zboru zastopanih
dežel ali so pa tudi ogerski pripadniki.
Seboj morajo prinesti dotično kniižico
(Landslurmpass) in ako bi te ne imeli,
pa kak drugi dokument, iz kalerega je
razvidno, v katerem oddelku vojske da
so služili.
Oznanilo. — V smislu § 201 zakona
od dne 2f). oklobra 1896 dr. z. St. 220,
mora vsak, kedor je v kraljevinah in de-
želah zastopanih v državnem zboru dol-
žan izplacevati za eno osebo prejernkov
na piačilu ali pokojnini, označenih v
§ 167 na leto več kakor 1200 kron, pre-
dati vsako leto davenemu oblastvu na-
znanilo o osebah, ki imajo pravico do teh
prejernkov, navede njih ime, stanovalisče
in posel, potem višino in vrsto v prej-
šnjem letu izplacanih prejemkov. Ako
tacih prejemkov ni bilo celo prejSnjo leto,
je povedali znesek letnih prejemkov in
dan od katerega ali do katerega so se
izplačevali.
Pri stalnih prejemkih je napovedati
njih izmero ob času, ko se je dalo na-
znanilo; pri premenljivih zneskih pa tisti
znesek, ki so dosegli v zadnjom letu, t. j.
v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo
naznanila: n. pr. ce se je oddalo nazna-
nilo 20. oktobra 1901 tisti znesek, ki je
bil izplaean v času od 20. oktobra 1900
do  19. oktobra  1901.
Na temolju napominjanih zakonskih
določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega
predpisa k IV. poglavju označenega za-
kona, predpisa obljavljtuiega v d. z. St. 108
od leta 1897, pozivljajo se radi priprave
za odmero osebnega dohodninskega davka
za leto 1902 delodajalci, koji placujojo
prejemke imenovanih vrst, naj predložijo
ona naznanila in sicer v neposredno-
državnern mestu Trstu in v okoličanskih
občinah pri c. kr. davčni administraciji
v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in
gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski
pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih,
davenih oblastih prve stopinjo, in sicer
najkasneje do 31. oktobra  1901.
Uzorci za naznanila dob6 se brez-
plačno pri pristojnih davenih oblastih
I. stopinje (toraj za Trst in okölico pri
c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gra-
diški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih
glavarstvih).
Kazenska določila radi neresničnih
naznanil ali opusta teh naznanil, nahajajo
se v §S 240, 241, 243 St. 6, in 244 zak.
25. oktobra 1896 dr. z. SI. 220.
Listnica iiredniÄtva. — Gosp. do-
pisnikom i/, učitelskih krogovin iz Kocinja:
Za danes prekasno, pride prihodnjic.
Hvala!
Irrcdentovsko dru^tvo „Dante
Alighieri" je minuli č(^trtek zborovalo
v Veroni. To društvo deluje liki „Lega
nazionale" na to, da se priklopi avstrij-
sko Frimorje z Dalmacijo in južni Tirol
k Italiji. Na shod je poslala italijanska
vlada svojega zastopnika Talamo, ki je
pozdravil zl)orovalce v imenu vlade ter
izrazil isle zadovoljnost na vspehih tega
drustva zlasti v pokrajinah na vzhodni
obali Adrije t. j. v našem Primorju.
Tržaski Italijani so poslali na shod
drž. posl. Hortisa, dasi je nameraval ondi
nastopiti socijalist Tedeschini.
Ker je nastopil H o r ti s, je odsto-
pil Tedeschini in trž. soc. so odpo-
slali na ta shod drugega zastopnika seveda
enucega po   mišljenju z — irredentovci.
Potrcs. — V srodo 18 in. m. ob
5. uri zjulraj so v Črnomlju in Podzemlju
na Dolenjskem čutili močan potros, ki je
trajal šest sekund.
Net in ški   vojaki   na  Dunaju.  —
Dne 27. rn. ni. se je pripeljal bataljon
nemškega nekaj mesecev na Kitajskom
bivajočega vojaštva preko Trsta in Ljub-
Ijane na Dunaj. Bataljon, obstojec: iz
800 mož in 28 častnikov je bil na Du-
naju sprejet z mijvečjimi častmi. Spre-
jema so se udeležili vsi navzoči nadvoj-
vodi in vojaški dostojanstveniki. Vojaski
poveljnik jih je sprejel z velikim vojaškirn
spremstvom.
En del bataljona je odkorakal na
cesarski dvor, kjer je shranil svojo za-
stavo. Nebrojna množica radovednega
dunajskega občinslva je šla gledat pruski
bataljon, ki se je podal v Albrehtovo vo-
jasnico v Pratru.
Na cast tern vojakom je bil ))rire-
jen dvorni obed, katerega se jovdoložilo
94 oseb, poleg cesarja in nadvojvode
Franca Ferdinanda so pocastili obed
tudi nadvojv. Ferdinand Karol in Rainer,
fcm. Beck in ministra Krieghammer in
Welsersheimb. Cesar in nadvojvode so
bili opravljeni v pruske uniforme. Na
obedu je pozdravil cesar neinške vojake
ter jih v imenu cele avstrijske vojske
imenoval dobrodošle. Popoludnc si je
cesar ogledal ta pruski bataljon in po-
delil posameznim vojakom redove.
Odklonjen dvoboj. — Dunajski
župan dr. Luegger jo v javni seji kriti-
ziral postopanje nekoga advokata dr.
Ofenlieirnerja, ki vodi neko tožbo proti
dunajski občini; Ofonheimor je radi tega
napovodal dvoboj županu, ki |>a je dvo-
boj odklouil, ker ima kot župan pravico
izraziti v obeinskih stvareh javuo svoje
mnenje.
Uuduiško bo^astvo Bosne in
Dalmacijc. — V Sevnici v Bosni so
razkrili bogate zaloge bakra. Neka an-
gleska družba pod vodstvom Charles Er-
nest Tempesta je naložila ogromne ka-
pitalije za izkoriščanje teh bakrenih za-
kladov. — V Dalmaciji v kninski Strnici
so zasledili silne zaloge starega premoga,
antracita. Za izkorišcenje teh zakladov
se je oglasilo že mnogo podjetnikov do-
macih  in lujih.
Novodobni tro^loditi. -- Hrvatski
list „Istok" izhajajoč v Zernunu, poroča,
da so nekatori ubožni prebivalci mesta
izklesali v bližnjom p<»gorju več pravilnih
sob, v katerih se je nastanilo kakih 15
rodbin. Te votline imajo samo po jedno
okno, skozi katero prihaja zrak in so se
izkazale kot zdravju škodljive. Zaradi tega
je zemunski magistrat prepovedal nadalj-
nje bivanje v njih.
Ku^a v Neapolju. — V Neapolju
je nastala kuga. Listi porocajo: V noči
23. in. in. je neapeljski prefekt naznanil
vladi, da se je v mestu pojavila kuga.
Zaradi tega je vlada koj v torek zjutraj
storila vse potrebne korake, da se ])te-
preči širjenjo epidemije. Kuga se je naj-
brže pojavila med d(Uavci v pristanišču,
od koder se je preselila v mesto. Naj-
prej se je pojavila na ladijah, ki so pri-
peljale v Neapelj kože, na teh ladijah se
je nahajalo več za kugo poginolih pod-
gan. Vsled tega je pristanišce zastraženo,
500 pristanskih delavcev je izločenih.
Med prebivalstvom mesta vlada silen
strah in razburjenje. Casopisje hudo na-
pada zdravnike, ker so isti zatajili kugo,
ki vlada že več časa v mestu. Omenjeni
zdravniki so v preiskavi. —¦ To uro leži
v lazaretu 24 za kugo obolelih oseb.
Bakterijologična preiskava je do-
gnala, da je prava kuga v svoji najstra-
hovitejši obliki zanešena v Neapolj. Vlada
razglai^a, da se ni noben nov slučaj kuge
primeril, in da je preskrbljeno za naj-
strožje prolilaktične uredbe. Koliko je
na te»n resnice, se ne da kontrolirati,
fakluin je, da se naznanjajo vedno novi
sumni slučaji. Nižje ljudstvo roma tru-
moma h kapelici Malere Božje v Valle
di Pompei molit, naj Mati Božja obvaruje
mesto preteče grozno nesreče.
Velike povodnji na  Kitajskem.
— V pokrajinah reke Jangtse na Kitaj-
skem razsajajo velike povodnji, ki pro-
vzročajo ogromnih nesreč. Časopisi po-
rocajo, da je okoli 10 milijonov ljudi
brez strehe. Kitajske oblasti se prizade-
vajo, da bi pomagale nesrečnemu ljud-
stvu, a vsa pomoč je brez vspeha. Vr;j-
ževerno ljudstvo rnisli, da so povodnji
veliko kazni, katere so povzročili tujci,
zaraditega se je bati novih velikih ne-
mirov.
Najbo^atejSi ljudje na svetu. —
Samo dva človeka živita na zemlji, ki
imata več premoženja nego kralji in ce-
sarji in to sta Anglež J. B e i t in Kita-
jec L i h u n g č a n g. Anglež Beit ima
polovico rudnikov vjužni Afriki in skoro
vse dijamantne rove v Kimberley-u. Ki-
tajec Li-hung-Čang, podkralj in zastopnik
kitajskega dvora v zadevi /adnjih dogod-
kov na Kitajskom, pa je drugi najvGčji
bo^ataš na svotu. Boji so pa, da l>i toga
no izvodola kitajska cosarica. — Oba ta
dva imata premoženja po čez dvo mili-
jardi goldinarjev. — Za toma velikanorna
prido kot tretji noki J. Robinson v
ju/ni Afriki, ki promoro 1G00 milj. pro-
rnožcnja. Za tern pridojo na vrsto John
H o c kif o 1 1 e r / 1200 milj., Astor v
Londonu z 800 milj., knez Demidov v
Kusiji ravno toliko, Andrew Carnog'o
v Amwriki 650 milj., Piorpont Morgan,
Vunderbilt in W. Rocktellor po
500 — 650 milj.
Loterijske številke.
28. soplenibra.
Grac.......23    21    54    45    27
Dunaj......6    57    62    77    55
„•   ^r       ^r       ^r       ^        »        ¦»        ^        ^        ^        ¦—         —         —         —         —
;   Olje za sluh
>     po višjem stabnem zdravniku    .
>            dr. Schmidt-u
^  je popolnoma prosto škodljivih tva-
>   rin iz eteričnih   in   rastlinskih   olj.  '
t  To oljo jo priporočono   po   slavnih  i
L  /,'lravnikih za ušosno  bolozni dr. G.  ,
llammorscbinid in dr. Goldmunn, ka-  ^
'  kor najboljso in  najgotovojšo zdra-
>   vilo   za vse  ušesne bolozni   tor   so  '
>   vže   nad   25 lot rabi   z   najboljšom  <
>   vspohom.                                            i
>         Steklenica tega olja  z   navodom i
>   vdobiva   se   po   4   K  v   lekarni   g. ,
CRISTOFOLETTI v Gorici.
Sinxcue frie
krčimii'
v   Gosposki   ulici   hiš.   štev. 19,
..Äiia cittä di Gorizia"
loči   raziiovrst.ua   bela  in črna   viua
tor   puslreže z   vsakovrslnimi   okus-
nimi jcdili.
„JVarodna Jiskarna" v Qorici
j            ulica Vetturini 9.
j      Ilijada.
j Povest slov. mladini.
(             Prosto po Homcrju
pripoveduje
ANDREJ KRAGELJ.
S   tolinačem   važnejšili    osebnili
J i in on ter obsega  273  stranij.
CF.NA:
] 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
j Vezana v platno 2 kroni, ozi-
1         roma 2 kroni 20 vin.
j   l)obiv;i se v „Nnnxlni Tiskarni" v Gorici,
i   pri    knjigotržcih   Pallicliu v   (jorici   na
i   Travniku, pri Scliwontnerju v Ljubljani
l                  in Florijanu v Kranji.
"^^ "^^ ^^ ~^^rr ^K^ ^K^ "^i^^B^" "^i^ "^^'
Podpisani naziiaujam sl. občin-
slvu v mestu in na deželi; da sein
odprl
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo,
nasproti trgovine Drašček).
kjiir bodcm inogel postreči cenj. svo-
jo občinstvo, posebno spodnjega dela
niesla tcr one na dožoli, bolj nngo
sorn lo sloril doslej.
Obe brivnici sla preskrbljeni z
i/bominii deluvskimi niočmi, dalabko
obljubljam točno in hitro poslrežbo.
V zalogi imam vedno v veliki
izberi vse polrebščine te slroke
kakor najfineju in navadna niila,
vsakovrsluc parfuniarije za gospodc
in dame, vse po jako zmernih cenab.
Rojakom z mesta in dežele se
1.0pio priporocam udani
A. Pucclj
brivcc.
Podpisana priporočata slavnemu ob-
cinstvu v Gorici in na doželi svojo novo
urojeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrslno pi-
jač(^ n. pr.: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovoc,
(ini rum, različna vina, goru/Jco (Sons.)
Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo
milo ter drugo v to stroko spadajoce
blago. — Postrcžba točna in po zmernih
cenah.
Z odličnim spožtovanjem
Kopac & Kutin,
tr^ovcn v Soincni^ki ulici h. ötv.  1.
v lastiii hiši, kjor jo ,,Trjj. obrt. z;ulr."
Žavod za slikanje na sin
Edvard Stuhl,
C*ra«lec,  UiigeroaiHse   Lt.   3.
i'/dt'lujc
lsikana okna za cerkvein hišo v raznih slogih.
Podpisani si žtojo
v prijotno dolžnost,
s lem firmo za sli-
kana okna g. Edv.
S t u h I iz Gradca v
vsakom oziru pripo-
ročiti. V tukaj^nji
novi cerkvi je ime-
novani gosp. Stuhl
uriskrbel vsa bar-
vanaokna v splošno
zadovoljnost in zelo
po primerni ceni.
Kuracijski urad v St.
AudiT/u pri (iorici
duo 19. docoiiibni 1Ü00.
Jos. Kosovel,
kurat.
Vidolo in potrdilo !
ObčiiiNko xup.aiiNtvo
St. Andrt'z,
ilnolü. d(iconibra 1900.
Andi". Lutman,
Tiikili priziiavanj iniam    pivčasliti   diihov-
šciiiii  na l'azpolapo š<> dokaj.
liljiulno so pri])()!'očaiii
Ed. Stuhl.
Tiskovine za prošnje v dosego
brezobrestnih   posojil
vinogradnikom
ima v zalogi
„N a r o <1 n JJ i i s k a r n a.4#
I Josip Valent inčič,
I             pekovski mojster
v Gorici v Raštelju  št.  29.
priporoča
vcdixo   sve^i   kruh   navadni
in najfmeiši,
vsakovrstno pecivo za godovo in
druge razne ..pognijonw",   prav
okusno kolačo za birmo   in   po-
I         roke, različno torto itd.
]      Vsa naročila izvr.šujo točno in
j  natančno po   želji   gospodov na-
ročnikov po jako zmernih cenah.
Izvolč naj ga toroj  pociistiti z
mnogobrojnimi naročili conj. gg.
rojaki v mestu in  na dežoli.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 <«OIU< A Via Giardino 8
prinoroca
in črna   vina
iz vipavskih,
ffurlanskih.
bribkih, dal-
matinskih in
isterskih v i -
nogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po žcloz"
nici na vso krajo avstro-egerske inonarhij« v
sodili od   56   litrov   naproj.   Nu  zahtuvo   poäilja
tui.li  u/.urco.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Ravnokar je izšla v „Narodni
Tiskarni"  knjižica:
za žensko mladino.
Prosto poslovonil
E. Klavžsir.
Knjižica se dobiva v „Narndni
Tiskarni1' v Gorici, ulica Vetturini
9, in pri knjigotržcu Pallichu v
Gorici na Travniku mohko vezana
po 40 vin. po pošti 3 vin več.
Peter Drašček,
trgovoc jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporoßa se p. u. obcin-
stvu v Gorici in z dožolo,
Prodaja kaviiio primoso,
sladkor, milo, slauiiio, riž.
uiaslo sul'ovo in kuliauo,
oljo, moko iz Majdisiovih
in.lii.iov in vs(i j(k;stvine.
Zalo^'a zvoplonk
sv. Cirila in JVCetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojcv v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Prodaja
^lioje tudi
-   milodcn-
ske ali
hiesečne
obroke.
Slroji so
i/ prvih
lovarn ler
nnjboljšc
kakovosti.
l-'riporoca
se slav.
•   občinslvu-
v Gorici       ulica Vetturini štev. 9  — v Gorici
1 Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. |
bdcluje vsa dela v na|kra]šem žasu
po tako nizkili consi.li, <la so no boji nikako konkiiromo.
Tiska brošure, dipiome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo,  cenike,  vabila na
karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice
v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah.
8JBT   „Narodna tiskarna" tiska   -^f
"%. „GORICÖ" Jn „Primorskiliist" ^r
„GORICA"
izhaja dvakrat n? ceden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone
„Primorski List"
izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K.
J    „Narodna tiskarna"  ima v zalogi vse tiskovine    /
Tiskovine za duhovnije, županstvain dr. uradenamočnem papirju.
Pismena naročila tiskovin se izvrše z olnratno post«; vsa flrnp v najkrajšem časn.