Z*f
*a
'^vr^rTtCtt e,- /€	*&CIA4^4HLs
(^Z> rćw. iAšo-;)	.
Narcènina listu:
Otto. teto	,	.	K	50 —
fet teta :	.	.	,	26 —
C«trt teta	.	,	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: tteto teto	.	,	«	66'.—
Posamezne številke
«# litrih straneh 60 v.
fteérfn&tvò Lupravništvo: isrilor, Koroška ulica II. #. — Telefon št. 220,
Poisineziia glevilha stane $0 vinarjev.
neodvisen politléen list sa slovensko ljudstvo.
10 L /tteviika. ,•	•	Maribor* dne 13. septembra 1920.

Inseratl ali oznanila
se računajo po K IJd od enoredne petftvrste pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petekj Rokopisi se ne vračajo*
Z uredništvom se more govoriti vsak dan o4 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XJUL
Davki In država.
Pišem za ljudi, ki mislijo in so poštene volje . Za ljudi, ki niso sposobni misliti, ali ki hočejo satno godrnjati in zabavljati, bodisi iz zlobe ali iz kakšnih drugih razlogov; ne bom nikdar pomočil peresa v črnilnik.
Država je veliko gospodarsko podjetje in kot tako,ima dohodke in stroške. Ce hočemo, da bo podjetje obstojajo, mora imeti vsaj toliko dohodkov, kakor stroškov. Takega ministra ne bomo našli v nobeni stranki, ki bi sejal denar kot antikrist, ali legel zlata jajca, kakor tista kokoš v pravljici. Ce tiska država papirni denar, postane brez vredhosti, če najame posojilo, je treba plačevp-ti obresti. Dolgovi pa niso dohodki, ampak samo nova bremena.
Med vojsko so imeli vsi ljudje zmešane glave . Eni so kričali: Nemčija bo zmagala in potem bo plačala ententa. kakor da bi ta ententa, ako bi bila te -pena, sploh še imela kaj, s.čimur plačati. Drugi so mislili : ako položimo orožje, nam bo ta ententa iz samega veselja, da smo se blagovolili udati, kar s peharji natresala zlata in pripeljala na nepreglednih ladijah živeža. Mislili so, da bo ta ententa ravnala z nami, kakor tisti svetopisemski oče, ki je zaklal pitano tele, ko se je vrnil k njemu izgubljeni sin. Pomislili pa niso, da je ententa vsled dolgotrajne vojne postala tudi sama zelo suha in da je zanjo važnejše. da je sama sita, kakor pa( če smo mi lačni. V onih letih mi je prišlo večkrat na um : „Kaj bodo ljudje rekli, ko se bo po vojni pričelo odkrivati, kako smo gospodarsko uničeni.“ Med tem se je pa uničevalo neprestano vsevprek in ničesar delalo. Kaj bi bilo z gospodarjem, ki bi pet let samo pil, posedal in lenuharil, zapravljal vsevprek, sekal les, klal živino, razdiral poslopja in orodje, čez pet let pa tako gospodarstvo oddal sinu! In sedaj smo mi prejeli od Avstrije tako gospodarstvo!
Edina tolažba, katero imamo, je, da so druge države pravzaprav še na slabšem. Italija in Francija so v žalostnejšem denarnem položaju, kakor mi. Lira je skoraj ravno toliko vredna, kakor dinar, to da naš denar ima možnost, da se lahko 'dvigne, ita lijanski pa ne. Češke in Poljske ne moremo zavidati, o Avstriji in Madžarski rpa niti ne govorimo. Toda
: samo tolažba, da so tudi sosedje pogoreli, nam še ne I daje nobene utehe.
;j , Mi moramo državno stanje spraviti v ravn-otp-: žje, to se pravi : dohodki morajo biti enaki stroškom. * ‘Ali znižati stroške, ali pa zvišati dohodke, druge po-j moči ni. Ljudje bi pa hoteli samo kričati in nočejo ne ! enega, ne drugegaf Vedno vpijejo: „Država naj da!“ 1 Kakor da bi bila država sam antikrist. Nedavno so ! kričali vsi demokratski listi: „Kaj boste silili boga-‘| taše, naj zidajo hiše ! Zida naj država, saj ima de-I narja dovolj ! “ — Drugič zavpijejo, naj država povi-I ša plače tem in onim. Potem naj ustanovi toliko in I toliko visokih šol — menda celo v Debri in Prilepu. f Pri vsaki stvari zavpijejo samo:	„Država naj da!“
j — Amerika je bolj bogata država, kakor je naša, to-
I' da nji ni treba niti zidati visokih šol. Ta milijonar ustanovi to vseučilišče, drugi ono, tretji omisli knjižnico ali zvezdarno. Pri nas ni menda niti en boga -taš podaril niti ene knjige za ljubljansko knjižnico. Vsakdo misli, da je država zanj samo zaklan prešič, .da bo iz njega delal klobase, ali pa žandar, da ga I ho stražil pred pravimi in nepravimi boljševiki.
Ne preostane drugega, kakor: ali omejiti stroške, ali pa povišati dohodke. Večina državnih izdatkov je tako vezanih, da jih ni mogoče črtati. Država ne more črtati plač uradnikom, izdatkov za šole in za urade, neobhodna popravila itd. Vojaštvo požre .silno mnogo, toda vprašanje je, če bi bilo zaenkrat I tukaj mogoče, kaj izdatnega .prihraniti. Od naše vo -! jaške moči je v velikem delu odvisen ugled in kredit I države. Gotovo bi se dalo gospodariti bolje in pri -hraniti marsikaj, toda s samim črtanjem bi gotovo ne spravili gospodarstva v ravnotežje.
Država mora torej poiskati novih dohodkov. — Povdarim, da bi z dobrim gospodarstvom našli marsikatere nove vire dohodkov, toda gotovo* niti od daleč toliko, da bi zadostilo potrebam. Omeniti je pa še treba, da je pri sedanjih razdrapanih strankarskih ? razmerah prav težko o tem razpravljati, kako bi se j bolje gospodarilo. .Veseli moramo biti, ako sploh ima-j mo vlado, pa če tudi ni najboljša. Mi ne moremo izzivati neprestanih ministrskih kriz. Ministrska kriza je za državo vedno znatno dražja stvar, kakor bi pa
LISTEK.
lizat Narä&fts
Speratati erlear&Sse ralarJcisfl
'	(Dalje.)
In vendar danes taka organizacija tudi priprostim kmetiškim dekletom ni nič tujega. Tako se vsaka reč polagoma razvija in dozori ob svojem času.
Orlica in Marijina, družba! — Teoretično je o-boje tako lahko spraviti v sklad. Praktično ni brez velikih težav. Kako žalostna je pritožba:	©riiea/je
spravila Marijino družbo na mrtvo točko. Nisem poučen, v koliko je taka pritožba opravičena.. Vem pa, da je bila izrečena. Iskreno želim, da bi Orlica nikdar ne dala povoda za tako tarnanje — —
Naenkrat sem dobil pismo od naših, deklet Prosile so me, naj pridem|in jim pomagam spraviti na oder neko predstavo.
OdpTÌo se mi je> novo polje, na katero sem stopil brez oklevanja, Vesel sem bil, da bom mogel tudi nekaj dekliških značajev od blizu spoznati.
Takoj sem se odzval. Svojo gledališko osobje sem našel pri Marinčkovih doma. Domača hčerka jo bila med igralkami, pa so se vse kar pri njih zbirale. Igro so imele izbrano, vloge razdeljene. Oboje je bilo po mojih mislih zgrešeno, vendar nisem hotel spreminjati.
Nekaj večerov smo se prav pridno učili. Trdo je šlo. Moje igralke so imele prav malo pojma o na -, stopanju in govorjenju na odru. Tudi jaz sem bil vse prej, nego vsaj srednje dober režišer. Vendar je nača dobra volja dosegla vsaj svoj uspeh in nadomestila vse nedostatke,	,
Med odmori smo modrovali razne reči, ali so kako zabavali. Tukaj sem imel priliko spoznavati mišljenje in nagnenje priprostih deklet. Marsikatero lepo organiza.torično misel smo spravili na plan. Pogovor se je namreč sukal skoro samo' o teh rečeh,
Toda ne dolgo. Dogodel se je nam vsem nepri-I jelen incident, ki je napravil našim večerom neslaven j konec. Krivi so bili j vaški fantje, s Nekoč sta bila pri Marinčkovih doma le oče in
I* 1 hči, ki je igrala. Oče je spal v kamri, mi smo se vadili v hiši. Precej dobro nam je že šlo, zato smo bili v sledečem odmoru precej Židane volje. /Pavzo Smo I malo čez navado potegnili.
I Kar potrka z vso silo na okno in hud iantovski I glas se zakrega.
„Tega ne bomo več trpeli! Kaj išče ta med na-I Šimi dekleti!“	,
J Ostrmeli smo. Zdelo se je, da je ta napad vsem I nerazumljiv. Jaz si nisem mogel prvi hip prav nič I misliti, kaj bi pomenila ta grožnja. ,, f Prva se zave domača hči. Pogled jr plane proti 1 kamri, kakor da se zanaša na spečega očeta. Migne j nam, naj molčimo, in stopi prqti oknu.
I „Kai iščete tod, barabe? Spat se mi spravite !
I Naša hiša vas nič ne briga . , ,“
„Bomo videli! Tli nas nič ne brigaš, pa nas
j druge,, ki jih imaš notri. In tisti Ljubljančan!------
f Odpri, da pri dento v hišo!“
j Dekleta so završale. Marinčkova se ni dala o-I plašiti.
\ „Nobeden notri! Stran od naše hiše!“
Planila je v vežo, da bi pritrdila zapah Pa je I bilo že prepozno, Polzaprta vrata so odrinili in trije ] fantje sq mogočno stopili v sobo. Prvo, kar sem z za-f doščenjem opazil, je bilo, da niso bili izmed Orlov J Zunaj je pa bilo slišati še druge glasove.
\ Tedaj sem spoznal položaj in sem se ojunačil.
„Fantje, pamet! Kaj .kolovratite tod okrog? Saj I veste, čemu smo tukaj. Zakaj nas motite?“
„Nič ne motimo. Gledali bomo, kako ta reč gre.^ I In so že sedeli na klopi poleg vrat.
I „Tega ne morem trpeti. Skušnje so vedno brez f gledalcev. Igro boste videli na odru.“
I „Pa jo hoöemq tudi tukaj,“
Spet se je razgrela Marinčkova-! „Pa je ne boste. Vun se poberite! .Vpričo vas
bila morebitna korist od boljšega ministra, ki bi lah-
■	ko prišel.
\ Ne preostane torej drugega, kakpr da se v ka-: koršnikoli obliki poviSajq ddliodki, to je : nalože po -I sredni ali neposredni davki. Ti dohodki morajo biti f tako veliki, da pokrijejo stroške. Človek si bo dal od-! rezati nogo, da reši življenje, tako je treba tudi vzeti
■	del premoženja, da se reši vse. Davki bi se morali ; naložiti tako, da bi zadeli one, ki lažje plačajo. Že j pred letom sem pisal, da je treba poseči po zaplen -i jenju vseh velikih premoženj, ali jih pa tako obdav -j citi, da bi prišlo skoraj na isto, kot zaplenjenje. To
bi ne bila nobena krivica, a državo bi rešilo. Ljenin f je menda rekel, da nima nikdo pravice do dveh sob, ; dokler nima vsakdo vsaj ene. Jaz pa rečem, da ni -'j ma nikdo pravice do dveh milijonov, dokler nima še ( vsakdo pri sedanji vrednosti denarja, ako pošteno in I solidno dela, vsaj 1000 K dohodkov na mesec. Kdor * ima dva milijona, bo, ako mu jih vlada zapleni, še I vedno na boljem, kakor tisti, ki nima ničesar, ker ! ima poleg tega gotovo še mnogo dragocenosti in drn-1 gih vrednostnih reči, ki niso nikjer zapisane. To bi j bilo edino sredstvo, da se na pošten in soliden način j uredi državno gospodarstvo. Toda možje, ki krmari-I jo državo, se po večini za to niso hoteli odločiti. De-/ nar pa mora biti v državni blagajni. Zato so pa kar I enostavno povišali davke za toliko, kolikor potrebuje I blagajna in pri tem povišanju zadeli ravno nižje in s srednje sloje, mesto da bi večja davčna bremena na-! tožili tudi na močnejša ramena.
i politični pregled.
j
j	Jugoslavija.
; Regent Aleksander je dospel 10. t. m. j v Zagreb. Dasi je kraljevič potoval inkognito, je pri-I rejal narod regentu bupne ovacije. Regent je ostal v j Zagrebu samo čez noč.
Iz Rima prihajajo poročila, da ju-! goslovanske čete, ki so začele pogon za Arnavti, pro-j dirajo dalje in da ho v nekaj dneh padel v njihove j roke Skader.	j
Dogovor radi razdelitve al^tro-ogrske trg. j mornarice med Jugoslavijo iri Italijo je sklenjen.
nobene ne zine besedice, Ce se ne spravite zlepa, pokličem očeta,“
„Ha, ha! Ne delaj se tako pogumne, saj vemo», da si sama doma. Prav zato moramo mi malo postra-žiti pri vas.“
Vsi smo bili v'zadregi, Marinčkovi je skoro vskipelo, pa se je premagala. Stopila je na prag v kamri
Tako prepričevalno je zaklicala, da se je pritepencem takoj poznalo, kako je omajana njihova vera v odsotnost vseh Marinčkovih^ Pa. tudi odziv iz kamre ni izostal.
„Kaj pa je? Kdo je tu?“
Pol zaspan, pol 'prestrašen je bil očetov glas.
IKar surovo se glasil. Pomagal je pa izborno.
Oni trije so vstali in so se odpravili. Za slovo so pustili na moj naslov neljubeznivo grožnjo,
„Glej, da te več ne najdemo tu. Za danes odneseš, drugič te počakamo za grmom — — —“
Cisto prepadel sem bil, Tako nepričakovano je j prišlo. Oni so pa že vriskali skozi vas in izzivajoče ? klicali na korajžo. ZvedeL sem, da sta bila tudi dva j Orla med njimi — — —	1
Dekleta so mi povedale, da jim nevolja fantov \ ni bila povsem neznana. Nekaj opazk so bile že sli -
I Šale, tega izbruha pa niso pričakovale. Pokregal sem j jih, da mi niso že poprej povedale. Seveda je pa bilq L po Joči zvoniti še vedno prepozno.
Uvidel šem, da se je bilo treba udati. K sreči je bila naša igra že toliko naštudirana, da sem lahko napovedal dve predvaji na odru, nato generalno. Te so se vršile v župnišču pri belem dnevu. Tako smo se izognili vsakemu poizkusu nadaljnega preganjanja.
_ Po predstavljanju te igre. sem svoje gledališko osobje odslovil. Dekleta so me sicer prosile, da bi še igrali. Toda. jaz sem hotel pridobljene nauke obrniti v svoj prid. Zapustil sem to smqtnonevarno dekliško družbo in sem si poiskal zopet fantovsko — za eno skušnjo bogatejši . » .
Dalje prihodnjič.
Italija.
D’Annunzio je proglasil v sredo zvečer v gledališču „Penice“ Reko za samostojno državo.. Radi te proglasitve je bil razpuščen narodni svet, ker se je potegoval za aneksijo po Italiji, dočim je zahtevalo prebivalstvo neodvisnost. 'Samostojna Reka se bo imenovala odslej „Regenza italiana del Camere.“
Revolucija je izbruhnila po raznih krajih Italije. Organizirano delavstvo in kmetje nastopajo skupno. Reyplucijonarji hočejo oboroženi in nasilnim potom razlastiti veleposestnike. V najbolj revolucionarne kraje razpošilja vlada čete,j
Žel e z niški promet za Trst je obnovljen, delo večinoma počiva, osobito pristanišče je kakor, izumrlo.
Potres v italijanskem mestu Vivizzano je zahteval 400 smrtnih žrtev, 1100 ranjenih, 25.000 oseb je brez strehe.
Cehoslovaška.
Papež je privolil v ločitev Cerkve od države na Cehoslovaškem, želi pa, da te zadeve ne bi obravnaval parlament.
Madžarska.
Dunajska poročila javljajo, da se pripravljajo Madžari z mrzlično naglico na vojno. Po svojih tvornicah so začeli izdelovati municijo in vse potrebno vojno orodje.
Rusko-poljska vojna
I z N a r š ave javljajo, da je poljska ofenziva končana in da se bodo Poljaki utrdili od Curzonovi črti.
G e n e r a 1 W r a n g e 1 se je umaknil v severno Tavrijo in izpraznil Kuban, da bo imel prosto roko proti zapadu. General Wrangel zanika kak poraz svoje armade.
Reorganizacija sovjetske armade je končana. Boljševiška vojska obstoja iz 2 armad: severne z glavnim stanom v Minsku, in iz južne z glavnim stanom v Rovnu. Vrhovno poveljstvo nad obema armadama ima Trocki.
Ruska mirovna delegacija je na potu iz Moskve v Rigo.
Med Poljsko in Litvo se bo dosegel sporazum brez vojne.
Pnevne vesti.
Razmejitvena komisija iz Maribora se je mu -dila zadnji teden pri,. Sv. Lovrencu nad Muto, da si ogleda na licu mesta tamošnje razmere, ker stè predložili jugoslovanska in avstrijska delegacija različne zahteve glede podrobne določitve meje med Košenjakom in Sv. Lovrencom. Po razgledu krajevnih raz -mer bo razmejitvena komisija končnoveljavno določila meje v ravnokar omenjenih obmejnih krajih.
Imeniki za državnozborske volitve morajo biti gotovi do 21. septembra. 22. septembra jih županstva pošljejo tisti deželni (okrožni) sekciji, pod katere področje spadajo. Reklamacije bodo reševale okrožne sodnije v Mariboru, Celju, Novem mestu in dež. sodnija v Ljubljani. Kandidatne liste morajo biti vložene med 7. in 17. nov. pri okrajni sodniji v Mariboru za štajersko volilno okrožje.
Število poslancev za konstituanto. Koristita -anta bo obsegala 429 poslancev. Slovenija dobi 70 , Hrvatska in Slavonija 95, Bačka in Baranja 25, Banat 20, Dalmacija 21, Bosna in Hercegovina 63, Srbija 156, Crnagora 8. Med temi poslanci mora biti 1 četrtina kvalificiranih, torej bo znašalo število poslancev z akademično izobrazbo 108.
•Ljudsko štetje za celo našo kraljevino se bode začelo 1. jan. 1921.
Žensko učiteljišče hočejo že to Šolsko leto, t. j. v nekaj dnevih, otvoriti Voglar in njegovi oprode . Kaj jim je mar na tem, da bi ta zavod mnogo Stalin da bi bili že v par letih prisiljeni zaradi nadproduk-cije učiteljic sprejemati le vsako drugo ali tretje leto nove gojenke, oziroma učenke. Ker samostansko učiteljišče vzgaja dovoljno število izborno pripravljenih učiteljic, je otvoritev še enega ženskega učiteljišča povsem nepotrebna.
Malo več narodnega ponosa hi nujno priporočali nekaterim Slovencem in Slovenkam. Bil sem v sredo nekje na deželi in šel v gostilniški vrt, ko v-stopi mlada gospa, ki je z deco govorila slovenski in v nemškem jeziku vprašala, če bi dobila par žemelj. Ko je odišla, je z deco zopet govorila slovenski. Za Boga milega, gospa, kje je pa Vaš ponos, namreč:; narodni ponos? Kaj si morejo ljudje misliti od nas, da smo tako obzirni in strašljivi napram ljudem, ki so sami Slovenci.
Slivniške Orlice so zborovale včeraj v Društvenem domu. Zborovanje je otvorila načelnica sestra Bregant, ki je dala besedo uredniku Golecu. Govornik je podal orliški četi neksy smernic za delovanje našega Orla. Za Golecomje razložil g. nadzornik H. Hinterlečhner zbranim nekaj novih odredb deželne vlade, ki so najvažnejšega gospodarskega pomena za kmetsko prebivalstvo.	-	•
Umrl je Mirko Morie, sin veleuglednega nad učitelja pri Sv. Petru pod Sv* Gorami g. Emerika Morie. Rajni si je v dolgotrajnem vjetništvu v Italiji nakopal bolezen, katera ga je v cvetoči dobi življenja spravila pod grudo. Rajnemu svetila večna luč, potrti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Nova železniška, postaja na Hajdini. Vlaki sedaj že vozijo tudi do naše nove železniške postaje, kjer je postavljena odprta parna kot čakalnica. Ze
; spomladi leta 1919 so merodajni gospbđje izjavili, da je že dovolj denarja za postajo,, drugi gospodje v Ptuju so pa poldrugo leto iskali kolarja in delali pogodbo, da je skupaj zbil to kolarnico. Brez vsakega doktorja bi že lani bila lahko postavliena takšna baraka, denarja bi pa še ostalo. Sedaj nudi postaja na Haj’ dini zlasti oddaljenim potnikom dvojno udobnost. Severni piš jim bo posušil hrbet, blagajna pa njihov žep vsled zvišane voznine.
T-ofoačna glavna zaloga y Slovenjgradčan je do 8. aktobra 1920 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 1,351.926 K 25 v Lupnč cene, v zalozho trafiko pa pò konzumentski ceni računjono za 361.199 kron 50 vin.j na kar je založniku pripadel trafiikaut-ski dobiček po 31.048 K 25 v. Natančnejše podatke se izvejo pri financ, skraj. ravnateljstvu v Mariboru in pri finančni straži V Slovenjgradcu. Položiti se mora predno se ponudba izroči 13.500 K jamščine.
Domača politika.
„Nova doba“ od 9. t. m. se je postavila v svojem uvodniku odločno na stališče JDS edino Vsaj začasno rešilnega centralizma. Ne bomo pobijali za Slovenijo pogubonosnega centralizma s celim člankom, kar. smo že storili opetovano in že vrabci na strehi ponavljajo, da je v Sloveniji centralist edino še mla-doliberalec, ki noče prostovoljno v politični grob, katerega mu je že davno pripravil njegov tat^ — sta-roliberalizem. Da bo pa naša javnost znala, da ne obsojamo samo od SLS dr. Kukovec-Zerjavovega ža nas propastnega centralizma, ampak tudi druge pol. stranke, ki imajo več pravice do obstoja nego mrtvi S liberalizem, citiramo socialistično sodbo „Napreja“ o Žerjav-Kukovčevem centralizmu. „Naprej“ kot ljub -Panski list imenuje samo dr. Žerjava, mi bomo „Na-prejevi“ sodbi pridejali tamkaj, kjer navaja Žerjava,, še njegovega duševno veliko manj vrednega sodruga dr- Lojzeta Kukovca. „Naprejeva“ sodba o centralizmu je ta-le: <„Dr. Žerjav in dr. Kukovec popolnoma dobro vesta, da je njuna JDS na Slovenskem danes mrtva. Za njo ne stoji, razen kapitalistov, verižnikov, veletrgovcev, bankirjev in drugih odločnih bogatašev nihče. Do besede moreta priti le še s pomočjo osrednje belgrajske vlade, kjer upajo obdržati liberalci precejšnjo moč. Zato sta dr. Žerjav in dr. Kukovec centralista, ker vesta, da sta brez centralizma politično mrtva za vse večne čase. S pomočjo centraliziranega državnega upravnega aparata upata oživeti tudi že mrtvo JDS, ker vesta, da imata z upravo v rokah zelo močno orožje. V tem oziru je torej Žerjav-Kukovčev program jasen. Onadva sta izrazita zastopnika nedemokratičnega kapitalizma in tudi njuna politika gre v tem oziru jasno pot brez demagogije.“
„Kmetijski list“ o liberalcih. .V „Straži“ in v „Gospodarju“ smo večkrat pozvali „Kmetijski list“ , zakaj vedno boža liberalce. V zadnji številki povdar-ja to nesamostojno glasilo sledečo, seveda hinavsko sodbo o .svojih očetih liberalcih: „Vedeli smo pa že v naprej, da bo naš boj lahek z liberalci, ki stoje itak že na robu propada in ne izgube mnogo, če jim mi za nekaj uric prikrajšamo življenje.“ Potem primerja liberalce in klerikalce z dvema psoma (prav po sa -mostojno dostojno), ki stražita dvorišče. Psa-liberal-ca opisuje tako-le : „Prvi (pes) je majhen, ostrižen in bolehav, žalostno zdehajoč za plotom in očividno se bližajoč poginu. Ali boš vzel palico in začel udrihati po ubogi pari?“ Tako „Kmetijski list“ o soli Jugoslavije — demokratih. V zahvalo za to, da podaljšuje Samostojna liberalcem življenje za par političnih u-ric in da jih ne , pomaga ubijati kot onemogle za plotom ležeče pse (lepa primera od strani nehvaležnih' samostojnih sinov), pa objavlja „Jutro“, „Domovina“, in „Nova Doba“ vse shode samostojnih in vabi kmete na nje. Mi pa seve kljub samostojni sodbi o liberalni politični smrti še vedno vzdržujemo mnenje o liberalno samostojni žlahti kar v prvem kolenu. Samostojni so le na zunaj v slepilo kmeta nehvaležni sinovi oče-ta Žerjava.
Združitev Samostojne z JDS. Doslej je Samo- j stojna na zunaj vedno tajila svojega očeta liberalca, dasi jej je dal življenje, jo negoval po svojem čašo * pisju, jo podpiral z denarjem ter jo hranil s koruzo, četudi je bila plesnjiva. Samostojna se je zadnjič v. svoji navidezni nehvaležnosti spozabila tako daleč, da je prispodobila svojega liberalnega tatka za plotom poginjajočemu psu. Doslej je še šlo s hinavščino med liberalci in samostojnimi, popolnoma tudi na zunaj in za javnost jih bodo združile volitve in par. 15. Samostojni ne bodo mogli zbobnati kvalificiranih kandidatov, ker vsi njihovi kvalifieiranci so v državni službi in kot taki ne bodo mogli nastopiti kot kandidati. Samostojna bo morala poseči po liberalnem posojilu — kvalificiranih advokatov. 'Očetjie in sinovi — liberalci in samostojni — se bodo našli in objeli kot 1 sorodniki prvega kolena pri sestavi kandidatnih lis- 1 tin radi par. 15. Javni voditelji in zastopniki Samo - | stojne torej ne bodo „žuljavoroki kmetje“, ampak dol- ! goroki gospodje „dohtarji.“ Pod advokatsko vodilno | roko ne bo Samostojna ostala „samostojna“, ampak j javna sužnja gg. liberalcev.	j
Dr. Kiikovčeva praktičnost ö -stanovanjskem j vprašanju. Dr. Gosar je kot poverjenik za socijalno f skrb hotel prisiliti milijonarje, da bi zidali stanovan- j ja. Dr. Kukovec kot minister za socijalno skrb je pa s razveljavil njegovo odredbo, nato je pa izdal novo , zasnovano na drugačnih, ne na socijalnih, ampak na kapitalističnih načelih. Njegov list „Nova doba“ v najnovejši številki od 9. t. m. silno hvali to ministrsko odredbo v stanovanjski zadevi. Piše na primer v „Da bi se ne moglo dobiti novih stanovanj brez go -J
sarijad, to ni istina. Ali nam pač ni za praktična mišljenje in posledica je, da se nam rode k večjemu gosarji, a dalje ne pridemo. Novo, zares praktično pot pokazal nam je šele sedanji minister za socijalno politiko g. dr. Kukovec itd,“ — A v čem obstoji ta modrost? V tem, da skrbi minister za socijalno politiko predvsem za bogataše. Postavil se je namreč na načelo: Ce hočeš, da bo bogataš kaj storil, mu mo-raš privoščiti dobička. Ta dobiček bo pa moral pia." čatj revež. In temu se pravi „socijalna politika“ ! Dr* Kukovec je namreč izdal odredbo, da so hiše, ki so bodo zidale tekom dveh let, začenši od 23. julija t. L* dolgo vrsto let proste vseh davkov, vseh rekviziclj in lastnik bo lahko v njih poljubno navijal cene stano -vanj. Poglejmo, kaj ta odredba pomeni: Vojni dobičkar Mihec je hotel Spraviti na varno svoj „prislu -žek“, ter je kupil delnice nekega podjetja. Njegov sta" novski tovariš vojni dobičkar Jakec je pa čakal dr.: Kukovčeve odredbe in zazidal prislužke v novo hišo.! Prišel je davek na vojne dobičke, oddaja premožen " ja, socijalizacija, Mihec bo piantai, Jakec se bo pa v; pest smejal. Kukovčeva odredba ho torej bogatašem rešilna vratca, skozi katera bodo rešavali svoja bo " gastva pred bodočo oddajo. Ta odredba bo neizmerno podražila stanovanja. Dos|ej so bila edino še stanovanja, ki se niso zelo podražila. Odslej bodo z ozirom na bogate dobičke bogataši zidali hiše in računali za stanovanja v njih velikanske cene. K njemu pojde stanovat, kdor lahko plača in mu ne gre za ceno; pojde pa tudi, kdor nima denarja, a mora pač imeti stanovanje. V sili da človek za stanovanje vse, pa tudi, če si mora pritrgati od želodca. Delavec, ki bo stanoval v taki hiši, bo zahteval večjo plačo, trgovec, ki bo imel v nji svojo trgovino, bo podražil ce" no. A kako pride lastnik stare hiše do tega, da oddaja stanovania celo v izgubo, med tem ko se lastnik nove debeli? Pomislite! Neka ženska je podedovala v mestu skromno hišo. To je bila njena dota, katero je skrbno čuvala otrokom in edino premoženje rodbine,, Sedaj ne sme povišati najemnin strankam. Stare najemnine ne zadoščajo za vzdrževanje in popravila * Dohodkov nima od hiše nobenih, mora še doplačevati^ .Vojni dobičkar bo pa odiral s stanovanji kolikor bo. hotel ! To je nevzdržljivo. Ce bodo novi lastniki po " ljubno nastavljati cene, bo treba to dovoliti tudi star rim. Ce narastejo cene stanovanj, kakor, so narastle cene živil, bo stala skromna mesečna sobica mesečno do 1000 K, skromno stanovanje pa letno čez 50 tisoč K!, Z ozirom na draginjo stanovanj bodo narastle tudi seveda plače delavcem in uradnikom, trgovci in o~ brtniki bodo pa povišali cene. Šopiril se pa bo vojni' dobičkar, ki je zidal hišo, ker mu niti z nobenim občutnim davkom ne boste mogli blizu in bo imel od dr. Kukovca zapečateno pravico, da sme odirati iu delati dobičke. Popolnoma zagrešeno je Kukovčevo načelo, da je treba bogatašu, ako hočemo, da kaj stori, privoščiti zaslužka, ker ta zaslužek bo moral vedno plačati revež. Treba mu je pokazati pest in upamo, da se kljub' Kukovčeve odredbe povrne čeznje pest Gosarjeva v novi ideji.
Volilno gibanje.
Socijalisti v zadregi. Socijalisti niso zadovoljni. da so razpisane volitve v ustavodajni zbor. Pravijo, da razmere zanje sedaj niso, ugodne, ker so tovariši med sabo skregani. Navse zadnje je pa vendar težko čakati z volitvami, dokler se možje, ki se sedaj med sabo zmerjajo in« tepejo, kličejo žandarje na pomoč in pulijo za strankine blagajne, ne poravnajo iu ne pobratijo. Ker bi podobne zahteve lahko stavili tudi drugi krogi, bi potemtakem morali čakati z volitvami, dokler ne zavlada na zemlji božji mir.
Kdo naj kandidira. Volitve v ustavodajni zbor. so razpisane in stranke morajo začeti misliti, koga bi kandidirale. Sedaj se bo šele opazilo, kakšno nerodnost so naredili s paragrafom 15. V ustavodajni zbor bi morali priti predvsem zelo razumni možje, ki I poznalo ustavno življenje in ustavne oblike, obenem i pa tudi razmere in potrebe države. V navadnem dr-; žavnem zboru je dober tudi navaden razumen in pošten mož, da le pozna razmere in potrebe svojega kraja. Ustavodajnega zbora glavna naloga pa bo, da izdela ustavo državi, položi njene temelje, za to so pa zahteva od poslanca nekaj več znanja in bolj širokega obzorja. A kdo naj kandidira. Državni uradniki na smejo. Zaseben uradnik, ki bi bil zmožen, ima taka službo, da jo težko pusti, ali pa tako dobro plačano, da ne bo hotel menjati za poslaništvo. Na razpolaga bo samo nekaj malega advokatov, ki se hočejo nalašč posvetiti politiki, in pa redki' bogataši, ki so dovršili študije, a jim ni bilo treba iskati tujih služb. Taki pa tudi ne bodo delali dobro. Navadni kmetje ne bodo mogli veliko nastopati. V najložjem položaju boda še socijalisti in komunisti, ki imajo na razpolaga mnogo uradnikov svojih organizacij. Samostojna kmetska bo kandidirala kmetske barone, katerim sa ni treba ukvarjati s kmetskim delom in ki lahko iz svojega nekaj doplačajo za poslaniško čast, Demokrat fje bodo za svoje skromne potrebe dobili nekaj advokatov- Vendar bo vsled nesrečnega paragrafa 15 vsaka stranka v zadregi in duševno stališče ustavodajno, skupščine bo vsled tega zelo trpelo. Zlasti bo pa to škodilo socijalnomu vprašanju, ker bodo prišli vanf bolj samostojni bogataši.
Kaj pa neodrešeni kraji? V ustavodajnem zboru bo na vsak način prišlo v razgovor tudi mnogo vprašanj, ki imajo stika z neodrešenimi^ kraji. Ti kraji neposredno seveda ne bodo zastopani. Neke vrste zastopstvo bi bilo mogoče samo na tak način, da vsaka stranka vzame v svojo listino v sporazumu z organizacijami izseljencev, primerne* število kandida«
tov iz zasedenega ozemlja, ozizoma, ki poznajo tamošnje razmere. Ti poslanci bi potem, za koristi zasedenih krajev ustanovili -.neko medsebojno medparlamentarno zvezo in bi morali imeti' v svojih zadevah prosto roko, To bi bilo predvsem tudi v korist strankam, leer bi imele v svoji sredi tudi strokovnjake te vrste, Ako se to no zgodi, se bo v doglednem času gotovo osnovala nova, posebna iredentistična stranka po vzorcu drugih držav.
U fHaribora.
Povišanje. Mariborski mestni sosvet je pomaknil mestnega nadveterinarja g. Hinterleöhnerja v 8. «inovni razred z naslovom „veterinarnega nadzorni -ka.“ Castitamo !
Ne smešite se! 2e marsikdo ne samo od naše strani, ampak tudi od nasprotne je ko Sita „Taborove brzojavke, odložil list s prezirljivim in obenem pomili e valnim nasmehom. Zakaj? Vsaka druga „(Taborova brzojavka je tako naivno zabeljena s pripombo: posebno poročilo „iTaboru“ iz Milana,. Varšave, Amsterdama itd. Gospodje krog „Tabora“ ne bodite smešni, kdo vam bo pa verjel, da bo tako mrtvo rojeno duševno dete kot je ta listič dobivalo posebno brzojavke iz celega sveta. Taeih rac si ne privoščil niti „Neue Presse“, ki bi bila bolj upravičena do take žurnali-stične laži soli nego pa samo in edino po mariborskih ulicah znani „Tabor“. Glede brzojavnih posebnih poročil posnema „Tabor“ doslovno rajno. Mahnert- J ah ilovo „Marburgarico“, ki je tudi dobivala posebna poročila iz Brazilije, Avstralije itd. „Taboru“ pač prav ■dobrohotno svetujemo, ne bodi smešen, revček!
Akademična blamaža. Rajni „Delavec“ je spustil v svet notico te le vsebine : Mariborsko' gledišče Do otvorilo svojo sezono z igro izpod peresa domačega pisatelja in sedaj glavnega urednika „Tabora“ g, K adivo] a Rehar. Igra je baje naslovljena: „Sužnji“. IFo „Delavčevo“ vest so potem posneli vsi liberalni listi in že v naprej čestitali domačemu pisatelju uredniku. Mariborsko gledišče pa je sedaj obelodanilo velik seznam, na katerem so zabeležene vse drame m -operete, ki bodo igrane na mariborskem odru v bodoči igralni dobi. Na tem seznamu' pa iščemo zamanj ji a prvem in na zadnjem mestu Reharjev« „Sužnji“, j Res ne vemo, ali je g. domačega pisatelja in njegove I i„Sužnje“ izpustil hudomušni stavec iz Cirilove tiskarne, ali so pa odločilni gospodje krog mariborske-giedišča malo preveč kritične sodbe o umetniški vred mosti g. domačega pisatelja urednika. Ne bomo zadeve preiskovali natančneje, ampak samo konštatiramo,. «la je predčasno razglašena „raca“ nova — akademizma blamaža.
Legatov učni zarod je zasebna šola, ki nima pravice izdajati za javnost pravomočnih šolskih iz -pričeval, na kar našo mladino posebno opozarjamo . Čudno je tudi to, da temu podjetju načeljuje prejšnji -skrajno nemškonacijonalni učitelj pobreške šole, ki se „aus innerer Überzeugung“ ni hotel udeležiti predpisane proslave nastale Jugoslavije, o čemer je »obvestil znanega ravnatelja Seidlerja slabega spomina. Merodajne činitelje na to dejstvo primerno opozarjamo!
Vpisovanje učencev in učenk v deško ljudsko šolo I in pomožno šolo za manj nadarjeno deco se vriši 16 in 17. t, m. od 8. do 11. ure predpoldne in 2 vic 4. ure popoldne, na kar starše ponovno opozača-
sno.
Glasbena Matica Maribor. Prihodnja pevska I [ vaja se vrši v torek dne 14. t. m, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri Götzu. Novi pevci dobrodošli ! Med letom se novi pevci ne bodo več sprejemali. iVsak na novo pristopivši član bo po preiskušnji dodeljen primernem glasu. —: Odbor.
Zaplenila se je ona, baje najdena pa ne oddana, jahalnemu biču podobna prsna igla. Zgubitelj ali oškodovanec prijavi se naj pri pri policijskem komi-isarijatu v Mariboru.
Dopisi.
Sv. Jurij na Pesnici. Letos je pri nas obrodilo ■sadje vseh vrst, pa kaj ko ga m mogoče prodati — niti pod zgubo ne: posode pa nimamo zadosti, da bi mogli vse doma porabiti. Kdo je kriv, da letos za izvoz našega sadja ni nič poskrbljeno? Nevolja in srd ljudstva sta velika ter razum,jiva, pa je tu pri nas nevarnost tem večja, ker delujejo obmejni, oziroma prekomejni vplivi
Klanci pri Lučanah. Odkar vedno pogosteje drče avtomobil s člani razmejitvene komisije skozi Lučane, je trg skoro vedno v zastavah in slavoloki pozdravljajo „rešitelje nemštva“ iz sužnosti, pa streljanje s topiči jih spremjla. Ojdkar je jugoslovansko orožmštvo in fin an ca se od nas umaknila, moramo vse to mirno gledati in še marsikatero drugo požreti.
Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, 5. septembra t 1. smo imeli tukaj izvanredno vojno slavnost po zaslugi našega ljubega domačina g. podpolkovnika Al. Serneca, Ne samo da je na lastne stroške najel slavnostno sv. mašo za invalide, iz jetništva vrnjene in v vojski padle vojake, je Še sam iz Maribora gg, duho-: vnike pripeljal:	Č. g. vojaškega višjega kurata in
profesorja Ern. Terstenjaka, kateri je zbrani množici v zneseni besedi pomen tega dneva razložil, ob veliki asistenci daritev sv. maše opravil in še popoldne blagoslovil spominsko kapelico — in rojaka g. Mat. Ljubša, ki je pri blagoslovi] anju kapele pomen iste razložil. Kapela je desetletja potrebovala popravila in bi bila že davno popravljena, ako bi ne bila enbra,t smrt, -drugikrat svetovna vojska izvršitve zavlačeva-
Ila. Ze po svoji zunanjosti se pri kapeli, ki je popravljena „Vspomin padlih vojakov, v svotovni vojski 1914—1918“, spozna namen: Na sprednji strani je spo ' daj slika vojaškega groba na bojnem polju, pred ka-I pelo pa stoji mogočna 32funtna granata italijanskega izvora. G. podpolkovniku Sernecu, ki se ni zbal velikih stroškov ampak je dal vzoren zgled svojega kr -ščanskega prepričanja celi svoji rojstni fari, izrekajo ha tem niestu najprisrčnejšo zahvalo.
Ptuj. Pod tem naslovom je priobčil nag list v štev, 2 dne 3. septembra poročilo, ki pravi, da odvet-I nik dr. Visenjak v Ptuju, obklada iz zasede naše „Orle“ s psovko: „Servus čuk“. Temu nasprotno zatrjuje g., dr. Visenjak, da je sicer vnet pristaš Sokola, toda tako toleranten napram Orlu, da imenovane psovke ni nikdar izustil. Nadalje zatrjuje v pi -smu, da se je njegova oseba zamenjala s kako drugo osebo'ter da je pripravljen dati, tistemu člauu Orla zadoščenje, katerega bi bil z označeno psovko razžalil. ako se mu imenuje dotično osebo, katero bi bil i v sled- tega razžalil.
Ormož. Preiskava o poročani tatvini v občins-I ki hiši se je zaključila tako, da je sodnija zaprtega I redarja Košajnča, ne. da bi poprej bile zaslišane ka-? ke priče, zopet izpustila. Ljudstvo se upravičeno po -I vprašuje, kje je pravica? Sedaj še samo manjka, da I se vloži tožba proti tistim,, ki so bili oškodovani, na-! prednim občinskim tatom pa se za njih dolgopotezno I delo izreče zaupanje iu zahvala, pa smo srečno tam, I kjer se pričenja komunizem. Zadevo imamo v eviden-I' oi, nadaljno poročilo sledi.
Središče. Naš samostojni župam je poslal „K. |L.“ svojeročno podpisan umotvor svojih nesamostoj-I nih možgan, v, katerem da duška veselju liberalni I zmagi pri volitvi delegatov za. Kmetijsko družbo. Ob f enem pa hoče ta liberalni poštenjakovič, sluga vojnega dobičkarja Kočevarja, učiti nas poštenja. Na koncu dopisa pa milo prosi „tovariše“ (Slosar) za glasove, kadar bo šlo za stranko njegovih gospodov voj -nih milijonarjev Kočevarja in Zadravca. Kako pa li pravzaprav izgleda ta zmaga? Načelnik podružnice, ta „bo, žji zveličar“, še ni niti ene seje sklical, od -kar obstoji podružnica, to pa zato ne, ker so v odbo-I ru tudi trije naši možje, ki seveda ne smejo priti do i besede. Tako je tudi ta občni zbor sklical brez od-borove seje na 1. avgust, računajoč, da bodo šli naši na orlovski tabor v Maribor. Dalje je ta samostojni zveličar poskrbel,' da so vsi liberalci od Slosarja do Tavčarja vpisani v podružnico, dočim je naših še razmeroma malo članov v Središču samem, v okolici pa še ti, kolikor jih je, seveda niso čutili potrebe iti na volišče. Da so pa liberalci nesramno agitirali, je samoobsebi umevno; s policajem so nadlegovali celo naše pristaše. Tudi g: Zadravec, ki je menda že pozabil na dogodke leta 1918 in mu zadnji čas zopet raste greben, je strastno agitiral in obljubljal zdrob . Kdo pa ne bi šel na „grijes“ volit?! Gospodje liberalci, le veselite se svoje „nestrankarske“ zmage, ki ste jo z nepoštenimi sredstvi pridobili! Vedite, da tu-I di za vas pride enkrat dan obračuna, osobito onih , ki v teh težkih časih na račun krvi, solz in bede zidajo vile in živijo v razkošju, dočim si ubogo izže -mano ljudstvo ne more oskrbeti potrebne obleke in drugih sredstev za življenje. \
Celje. Po mestu se sprehaja gospod „kmet“, hauptman Sancin, vodja Samostojne kmetijske stranke v našem okraju. Tega g. „kmeta“ želimo nekaj vprašati: 1. Kdo je bil vodja rekvizicij na spodnhm Štajerskem? Nikjer niso tako tlačile kmeta, kot pri I nas! 2. Kdo je našemu kmetu odvzemal fižol po 20 v [ 1 kg in ga prodajal v Istro po 6—8 K 1 kg in se na ! obe strani izkazal takega prijatelja kmeta? Odgovorite g. „kmet“ hauptman! Mogoče boste našli tega človeka v svoji najožji bližini, celo v svoji lastni suknji in v svojih hlačah. Mogoče ga lahko kar primete za nos. In ko boste prvokrat šli kam na shod Samostojne, udarite po tej pijavki kmetskega stanu tu potem bežite in se ne prikažite več med kmeta s Samostojno!
St. Jurij ob Taboru. Kot žalostno posledico vojske mora zopet kruto občutiti družina našega g. ■nadučitelja in šolovodje Rosensteina, ko je prejela poročilo, da je prominul njen ljubljenec, nadebudni osmošolec g. Ivan v italijanskem vjetništvu. Globoko žalujoči rodbini odkrito sožalje!
Novejše i 1
Proklamacija pravoslavnega; jugoslovanskega patrijarhata se vrši danes v Sremskih Karlovcih za celo SHS kraljevino. Slavnosti, ki bo združena s posebnim praznikom in z velikimi svečanostmi, bo prisostvoval tudi regent Aleksander, ki bo sam prečital proklamacijo.
Nemiri radi žigosanja živine ter vozov upornih kmetov na Hrvatskem se še niso končali. Ti uporniki so razrušili v noči od 9- na 10. septembra železniško progo pri Sisku. Pri uporih krog, Siska je moralo nastopiti vojaštvo in je bilo pri 'spopadih več človeških žrtev. Krvavi spopadi kmetov z oboroženo vojaško < silo so se doigrali tudi v okolici Bjelovhra, v Du-Sebi in v Gornji Subotici. Vojaštvo je vendarle nasilnim potom vzpostavilo red Ti; puntarski dogodki so izvali pri beograjski vladi debate v ministrskem svetu, ki se je bavil v slučaju nadaljevanja teh uporov s proklamacijo prekega soda za uporne kraje.
Važna seja koroške plebiscitne komisije se vrši danes v Celovcu. Na tej seji se bo končnoveljavno sklenilo ter odločilo o: odstranitvi jugoslovanskega vojaštva, iz cone A, o omejitvi orožništva in odpravi nadzorstev na podlagi agrarne reforme.
! Krvavi izgredi in nemiri v Trstu. V noči lCb t. m. jo zabarikadiralo ljudstvo pri Sv. Jakobu v Tr-sni nekatere ulice, da bi preprečilo vožnjo vojaških g avtomobilov in morebitne napade vojaštva in redar I jev. Na barikadah so plapolale zastave z napisi: 2i-I yijo Ljenin! Pri grajenju barikad je bilo čuti ostro: I streljanje od vseh strani. Krog barikad se je zbralo 1 veliko razjarjene množice, ki je zahtevala oprostitev: ; raznih aretirancev, katere so zaprle oblasti ob priliki sedanjih m prejšnjjih nemirov. Nastopili so razni i ljudski govorniki, ki so skušali množice pregovoriti in pomiriti, da bi se razšle. Ti pomirjevalni nagovori [ so želi le delne uspehe. Krog barikad zbrane množico ! so raztogotili nacijonaJisti, ki so na ogorčenost Ijud-\ siva razobesili nekaj italijanskih zastav na Istrski. ; ulici. Množice so te izzivalne zastave nasilnim potom odstranile, razčesale in zažgale med vzkliki: „Živel Ljenin!“ Ljudstvo se je lotilo (tudi raznih posameznih vojaških oddelkov, katere je razoroževalo in med trobentanjem vojaškega marša zasmehovalo, Med fern: sfa pa odredila generalni civilni komisar in vojaški mestni poveljnik nasilno zasedbo Sv. Jakoba. Vojaški oddelki z dvema, topoma in velikim številom orož-ništva in redarjev so se lotili barikad in berneče raz grajajočih množic. Barikade so razstrelili s tremi* vopovskimi streli, množice pa prepodili s streljanjem iz strojnic in pušk. NasTni nastop oborožene sile je zahteval več ranjencev in nekaj smrtnih žrtev med druhaljo. Vojaštvo še vedno patrulira po ulicah in' preprečuje s streljanjem vsako zbiranje ljudstva. Število aretirancev se vedno množi, ker zapirajo celo ranjence izza zadnjih dogodkov, ki so se bili zatekli v bolnice. Kljub ostrim odredbam od strani oblasti in vojnoresnega nastopa oborožene sile še red in min pri Sv. Jakobu nista vzpostavljena.
Del4vski nemiri v Milanu, Genovi in Tminu se nikakor niso polegli, ampak naraščajo v -kl ub tozadevnim ostrim vojaškim odredbam.
D’A n n u n z i o je s proklamacijo „Regenze i-iafijane di Fiume“ anektiral Reko. V svojem prokla-macijskem govoru je zagotovil g. Gabrijele Jugoslo -vanom „svobodo.“ Francoze pa je srdito napadel. Po proklamaciji je D’Annunzio zopet javno prisegel, da bo deloval z vsemi silami in do zadnjega zdihljaja za združenje Reke z Italijo.
Rusi so začeli z novo uspešno ofenzivo pri Brest-Litovskem, kjer so se morali umakniti Poljaki. Rusi so prisilili Poljake na umik med Hodavo in Cholmom. Sovjetske čete so začele obstreljevati mesto Brody.
Francoski železničarji so odklonili pristop k tretji internacionali.
Za Miklošičevo ploščo.
S. G.
Oj prijazne Slovenske gorice, pozdravljene!i
Spoštuje vas oni, čigar oko je videlo vaša priprosta čuda in gledalo vrle prebivalce.
Ali ne samo vešči opazovalec narave, temveč tudi znajdljivi znanstvenik lahko napolni svojo potno torbico in zajema po vaših Goricah vire svojemu razpravljanju . . , Ne malo dela bi imel posebno slov -stveni zgodovinar, če bi njegovo srce le nekoliko bolj čutilo z Malim Štajnerjem, Ko bi ne našel toliko, zgodovinskih krajev (za naše slovstvo namreč), kakor jih nudi napredna Ljubljana z okolico in celo Kranj-! s ko, bi vsaj prišel do spoznanja, da so jih pri kul -turnem delu ovirale razmere, v katerih so živeli.. Pred našo svobodo je bil pač glavni namen sloven -skega Stajerja, braniti severno mejo pred nasilnim navalom sosedovim. Sedaj pa, ko nam je zažarelo žarko solnee prostosti, bo gotovo tudi ta del Sloven ne pokazal svojo delavnost na književnem polju v veliko večji meri. Stanko Vraz, divni pesnik Ilirije, ki je takrat še le v sanjah živela, boi gotovo zbudil naslednike in podaril svojemu združenemu narodu zveste sinove.
•Veliko več kakor leposlovcev, pa je rodila štajerska zemlja globokih znanstvenikov,
V prvi vrsti je zeleni Stajer lahko ponosen na znamenita dela Miklošičeva, ki še niso žela zasluženega priznanja v slovenskem svetu. Vsaj meni se je tako zdelo, ko sem pred kratkim po Radmerščaku pri Ljutomeru iskal njegovo rodno hišo. Videl sem jo namreč fotografirano od g. dr. Andrejka v Vrazovem albumu na pesnikovem domu v Cerovcu. Ko sem pa-. v. Radmerščaku spraševal ljudi po Miklošičevi rojstni hiši, mi je niso znali pokazati. Pravili so le o neki viničariji, ki jo ima v posesti Johan Miklošič iz Nemškega, Ko] sem uganil, da bo najbrž to tista hiša, zato sem želel napisati par vrstic v spodbudo tistemu ki bi nadalje raziskoval in navdiiš|il svoj narod za spominsko ploščo na Miklošičevi rodni dom,
Užalostilo me je namreč, kako malo naše ljudstvo pozna svoje velike može, torej ni. čuda, če se na more navduševati — pri njihovih delih — za svojo rodno grudo.
Zato je skrajni čas, da se učenemu slavistu postavi primeren spomenik ali vsaj vdela plošča na nje-» govern domu. Kaj za to, če je tudi njegova rojstna hiša lesena: ali s -slamo krita! Slovenski rodoljub ne bo gledal na to, temveč ga bo veselilo,, da nam je le rodila tako velikega učenjaka.
Upam, da ne bo brez uspeha, moje skromno pisanje, zakaj pri sedanjih velikih dogodkih je potrebno, da se zbudi čim večja samozavest med ljudstvom v Slovenskih goricah Tako bo videlo, da, so tudi i£ njega izšli slavni možje, ki se jim klanjajo sosednji rodovi,	»,
Jugoslovenaka Matica«
Z nastankom zasedenega ozemlja je morala nastati 'Jugoslovanska Matica. Rana na zapadu je tako globoka, in tako občutna, da poginemo, če je ne moremo ozdraviti. Zdravilo pa je samo eno: Naše proii-tielo, ki edino more paralizirati laško nasilje. Da pa ima naše delo tudi popoten, vspeh, je nujno potrebno, da se vrši delo sistematično, da je organizirano, In tako smo zopet prišli do Jugoslovanske Matice.
Jugoslovanska Matica pomeni že sama na se -bi protest proti laškemu nasilju. Vsi, ki ne priznavajo italijanskega ropa, morajo biti člani Jugoslovanske Matice. Zato mdra šteti ona toliko članov, kolikor je Jugoslovanov na svetu. Vse naše zahteve izgube na veljavi, če nas v resnici ne podpira ves narod, kar najzgovornejše dokažemo s članskimi izkaznicami Jugoslav. Matice. A članstvo pove\ še nekaj več. Kdor je član, ta ni samo v principu proti nasilju, ta je že dejansko tudi nastopil proti njemu. Iz pasivne obsodbe je prešel že k pasivnemu delu. In to rabimo najbolj.
Ne udajajmo se iluzijam. Mi imamo posla z nasprotnikom, ki je silen. Številno neprimerno silnejši kot mi. Kakor je naša pravica že samaposebi sila, a vendar nama ona sama še dolgo ne more pomagati . Številno premoč moramo mi premagati z večjo potenco naše volje, z našim delom. Moramo organizirati milijone, zato je potrebno, da pričnemo z delom čim-prej, ker Čas beži. Kako se pa mora pričeti z organizacijo, če še ljudje niso zbrani. Zato ne odlašajte z vstopom, temveč še danes se prijavite kot član, da vsled vaše malomarnosti ne trpi občna stvar.
„Kdor Jugoslovan, je Matice član“, mora sedaj apostati obče pravilo. Ker Jugoslovanska Matica je naša bojna, narodno obrambna organizacija, ki ima najtežjo, a najpotrebnejšo nalogo, da ščiti in podpira one, ki edini niso deležni naše svobode. To svojo nalogo pa more vršiti uspešno le, če jo podpira ves narod. Pomislite, da oni tam preko nimajo šol, da so jim uničena vsa zbirališča, da manjka inteligence , tla se nad njimi dnevno vrše nova in vedno brczob -zirnejša nasilja. Pomoči je treba izdatne na vseh koncih in krajih, ali pa izgubimo zemljo zh vselej. Zato nima Jugoslovanska Matica nikdar dovolj sredstev , zato nima nikdar dovolj članov. Vsi bi morali tekmovati med seboj, kdo bolj koristi Jugoslovanski Matici, kdo je več skrbel za rešitev Primorja.
Imejmo vedno pred očmi. V Primorju živi naš najbolj zdravi narod. Gospodarska bodočnost naše države je mogoča le, če imamo morje, ali bolje rečeno
karenco. Cegav je Trst? Rečemo eno, na naših tleh je postavljen, za to je naš. Mite v Lonjer, Sv, Ivan
itd., in uvidite Tržačane, rodbine, ki že stoletja žive na tej zemlji. In ti ljudje so Slovenci. In ne pozabimo na druga bogastva Primorske, če že za naše ma-terijalistične nazivanje ne velja lepota kraja, čast naroda in zvestoba do zatiranih. Mi moramo imeti Primorje, mi ne smemo pripustiti, da ne vzdrži Primorec laškega nasilja.
Kakor hitro smo se za to odločili, tedaj moramo delati, da ne ostanejo besede samo nerodovitne iraze. Vsi se moramo združiti v eno trdno organizacijo in se v njej posvetiti delu z vso dušo. In verujte, da tudi naše državno življenje bo potem mnogo bolj zcira vo.
V resnici izvršiti moramo ogromno delo in v boju z velikim nasprotnikom. Ali zmagujoča je vedno zavest pravičnega boja, In mi vemo, da delamo za našo sveto stvar, mi Znamo, da, se borimo proti zlo -činski krivici, zato imamo pogum tudi na najtežje . Sreča je s hrabrim, ki ne vprašuje koliko je sovražnika, temveč kje je sovražnik.
Dve leti se že utrja sovražnik na zasedenem o-zemlju, M postaja vedno bolj trdnjava njegove posesti. Kaj pa smo mi storili tekom teh dveh let! Skrajni čas je, da nadomestimo zamujeno, da podvojimo svoje delo. Zato tudi 'Jugoslovensko Matico in tam vsak na svoje mesto. Naše delovanje mora kipeti od strasti dela, naš boi mora bjiti plameneč od volje in vse zgrajene trdnjave nasprotnika se zrušijo v prah.
Se danes, se priglasite kot člani Jugoslovensko Malice, še danes prijavite vso svojo rodbino! In kakor vi tako mora storiti vaš prijatelj in znanec, da bomo že skoro zbrani in da moremo pregledati borce za Primorje!
Književnost.
dobre luke. Edino'Trst in Reka vzdržita vsako kon-
Xaver Meško ; Das Paradies au! Erden, Der kleine Zigeuner, Mit einem Ti 7 telbild, oktav, vezano, M 6.80. Veliko nemško založništvo fe v zelo lepi zunanji opremi izdalo zgorajšnji povesti našega domaeèga pisatelja v prevodu baro-nese Mine Conrad Eybesield. Nemška kritikaj, Zlasti zunaj v Nemčiji, je sprejela knjigo z izredno pohvalo. Navajamo tukaj nekaj odlomkov. „Xaver Meschko weiß wie kein anderer Herz und Phantasie unserer
9—14 jährigen zu erfreuen, denn Liebe zu Kindern das liest sich aus jeder Zeile heraus, haben ihm die Feder geführt. Eine Fülle von Poesie und ein schier unersehöpfljicher Reichtum an Gemüt verraten die beiden Erzählungen und man möchte der Heber-* setzerin Dank sagen, daß sie unsere Jugendliteratur
um eine wertvolle Gabe bereichert hat.“
Gegenwart, Aachen 1920, Nr. 36.) — „Beide Bezahlungen sind von jener gesunden Poesie umwoben,, die ein Kindergemüt ansprieht.“ (Brosamen* Bern 1920, Nr. 12) — In „Rottenburger vM'onatschrift“ 1920,, št. 7, piše : „Meško wipd wohl irgendwo in der T,sche-ehoslovakai beheimatet sein, daß uns seine völkische Zugehörigkeit ängstiih vorenthalten wird. Mag er a-ber wo immer geboren sein, dort ist noch innerer. Reichtum, noch Kindlichkeit, Phantasie, Fernweh tu unverschulter Gefühlswert. Die beiden Erzählungen sind voll GKick und Märchenfreudigkeif, trotz der äußeren Lebensnot und des tragischen Schlusses den zweiten.“, — „Die erste Geschichte habe ich selber: gelesen und die einfache Darstellung — und hier ist es wahre Kunst — hat mich in ihrer anregehden Sprache und ihrem entzückenden Inhalt höchst er freut. Eine köstliche; Erzählung, Die zweite Geschichte ließ ich einem Jungen der Nachbarschaft lesen u.. mir den Inhalt erzählen. Der Junge war ganz begeistert“ (Mühlheimer Zeitung, 1920, št. 14). — „Jeder Mutter kann die Anschaffung dieses köstlihen Bu -dies für ihre Kinder warm empfohlen werden. Die junge Seele findet hier Erlebnisse, deren, sie viel -leicht nie wieder vergessen wird.“ (Schlesische Volkszeitung, 1920, št. 137). — V Mariboru se dobi knjiga v Heinzovi knjigarni v Gosposki ulici.
Zbirko ljudskih iger pod naslovom „Ljudski oder“ izide meseca septembra v založbi SKSZ. Natisnjene bodo popolnoma nove igre,1 Cene posameznega zvezka — obsegal bo 100 strani — jc 10 K. Pravico predstavljati te igre ima samo tisto društvo, ki naroči najmanj 10 izvodov. Društva se tem potom poživljajo, da že sedaj naroče to zbirko iger in pošljeta z naročilom vred tudi denar. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. Naroča se prit tajništvu SKSZ., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
„Obljubljena dežela Socialija“ nam najbolje pove, kako* bi bilo v državi, kjer bi se uresničil soci jalistični program. Knjižica je pisana zelo poljudno in zanimivo. Razpošilja jo Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod 2 K; za prodajalce in vse, ki psšljejo denar naprej, 1.50 K.
Naročajte in' širite „Zločin nad domovino“, ki v žarki luči razsvetljuje zadnjega polstoletja naše domače zgodovine. Izvod 4 K; v večjih množinah, ali če se pošlje denar naprej, 3.50 K. Knjižico razpošilja Kat. Liga v Ljubljani.
Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Stane 2 K. Naroča se: Krekova prosveta v Ljubljani. Zenska ima pravico in dolžnost vtikati se v politiko, ker je v nevarnosti krščanska šola in krščanski zakon.
I Mi naznanila.
Saznai
URE
vsake viste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr statarne in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
MN IGNACU, KARI80R
8E&JSKI TEB v grada (Barg).
® 740 Notar
dr. J. Barle
vljudno naznanja, da je stvori! notarsko pisarno z?
v Hasaifeés‘ii I Aleksandrova cesta 14 |
dosedaj pis. not. Krišperja.
/Stampi#je li attui* stampiije Pečate i* medi stroje «» pa-giniranje Aparate «« šivanje atitov
d nò arij a
najhitreje in najceneje
Xmdmiih Šef,
JMttriftor, -
Prešernova *«?. i.
Tovarniška zaloga papirja in specijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi : Papiršef Maribor. ■
tjaročajte naie liste i
Ppfii-iti
Prijpmte in n&jfinejše, Tečno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica It. 16, (pri starem ssostn).	401
VINA
ii
listnega prid@lka
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
Jes. Stareti,
trgovec ir, Trubarjeva ulica
srej Lutrova allea). 730
li
TW VERZE
«se dolgosti, profil 14 do 22 cm, ima v zalogi po NIZKI CENI TRGOVINA ŽELEZNINE
PINTER & LENARD
MARIBOR. ALEKSANDROVA C- 32*34
ilililBlSIilfililiirifiSfiTill
A i® K
d
intfttekjri m
presisi! f
Kol
liliplti I ližete sfssžtM» f
InseriraMnaiiliiistai
In uspeh I®pleni

Karier
(pri
2 železn motorna voza,
en transporter za žsgine sani z valjarji vred za mrežno žago, dobro uporabljivo staro železje za kovače in ključavničarje, lesene vijake, kakor tudi posteljne šine proda zelo po ceni Janez Sirak, ključavničarski mojster, Maribor, Pobrežka cesta 16.	x 741
Malo posestvo
5 oralov se proda. Trbenje, Vuzenica pri Peku 41.	747
Slutil® I
Prodajalko»
M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje-v hiši.	742
Viničarske družine
išče baron Twikel, Maribor, Bnrg-Maierhof.	749
poštena in zaneB-V liUVctj Ijiva vdova srednjih let išče službe za gospodinjo v katoliško hišo, naj si bo v mestu ali na deželi. Borisi na poštno ležeče Ormož št. 20.	748
LASTNIH IZDELKOV
Iz trdega in mehkega lesa se zavoljo potikanja prostom po znižanih cenah prodaja pri
Pél« Hechneggerindr.
MARIBOR. M9a caste 46-53. Prodoja riti! uroti mesečnemu odplačilo, m
KAVARNA CENTRAL
1 MieORU, GOSPODSKA ULICA,
v sredini mesta,
se kot prva slovenska kavarna v Mariboru priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom
G. VAIMK?
IAVARHAR
da se v veletrgovini mannfaktomega blaga
SCaref-a Woriihež
w MiPibwii,	ulice
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
BtaiveCif liberi m nainlliih censii
Oskrbnik (Wirtschafter)
s štirimi ali petimi delavnimi močmi, za polje» del j st vo, živinorejo in mlekarstvo se sprejme v
opekarni v Lajtersbergu. 73e
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev	?oi
dokolenic (gamaš) oblek perila
torbic za trg
potnih koša? la raz. ghlant, blaga tsr
vrvi iz prave konoplje pri
Slovenci širite naše Uštel U j2“s 14 “Br’ 0I”B ?ri
Esadajateb in založnik n Konsoroij „Straža,*

’Odeovorni urednik? Vekoslav Stapan.
ETisk tiskarne sv* Cirila v Maribor®»