Trst: občinski svet o delnicah družbe Hera Zlata grla zapira v goriškem centru Lojze Bratuž V Rimu slovenski literarni večer JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 91 (21.328) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 21. APRILA 2015 Športna priloga OD 9. DO 20. STRANI POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 971124 666007 50421 Evropa je odgovorna za ta zločin Dušan Udovič Ko je oktobra 2013 pri Lam-pedusi naenkrat utonilo 360 pre-bežnikov je to izgledal šok, da malo takih. Institucije, z Evropo na čelu, so se zaklinjale, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Zdaj je v Sredozemlju v par dneh utonilo skupno najmanj dvakrat toliko nesrečnežev, poleg tega prihajajo skoraj iz ure v uro vesti o novih transportih v težavah. Kaj bi morali reči tokrat? Da se ne sme nikoli več zgoditi? Žalostno dejstvo je, da se je po izteku operacije Mare Nostrum, ki je slonela predvsem na ramenih Italije, nova »evropska« operacija z imenom Triton izkazala kot popolna polomija. To naj bi bil projekt za varovanje južne evropske meje, a je vsem pred očmi, da ne varuje ničesar in n pomaga nikomur. Rešitev problema je vse prej kot enostavna, kajti na delu je organizirano zločinsko omrežje, ki dobesedno trguje z usodami beguncev. Evropska unija, zlasti pa njene severne države, pa so doslej izkazale totalno nezanimanje za južne evropske meje in za vse, kar se tam dogaja. Evropska politika do Sredozemlja praktično ne obstaja, kar je za staro celino veliko tveganje. Ne le zaradi vse večjega pritiska migrantov, ki bežijo pred vojnami in lakoto, temveč tudi zaradi terorističnih skrajnežev, ki prodirajo v severno Afriko in vse bolj obvladajo tudi trgovanje z ljudmi. Malokdo verjame, da bo četrtkovo izredno srečanje evropskih voditeljev našlo učinkovit odgovor na tragedijo, ki se odigrava v Sredozemlju. Za to so doslej imeli dovolj časa in priložnosti. migranti - Pred libijsko obalo v nedeljo utonilo najbrž več kot 700 beguncev Krvavo Sredozemlje V četrtek izreden vrh članic EU - Italija razmišlja o posredovanju proti tihotapcem ljudi v Libiji - Včeraj nov brodolom pred Rodosom in spet mrtvi pred libijsko obalo obisk - Na pobudo poslanke T. Blažina Podtajnik Filippo Bubbico včeraj v Špetru in Gorici ŠPETER / GORICA - Podtajnik Filippo Bubbico, ki je v Renzijevi vladi zadolžen za manjšinska vprašanja, je včeraj v spremstvu poslanke Tamare Blažina obiska Špeter in Gorico. V Špetru si je ogledal multimedijski center SMO, kjer so ga predstavniki beneških Slovencev videmske pokrajine seznanili s položajem manjšine. V Gorici se je Bubbico najprej srečal z Zupanom Romolijem, nakar se je v prostorih Trgovskega doma srečal s predstavniki slovenske manjšine. Na 3. strani RIM/BRUSELJ - Zaradi dramatičnih razmer v Sredozemlju, kjer naj bi v nedeljo v novi nesreči na morju umrlo okoli 700 migrantov, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za četrtek sklical izredno zasedanje voditeljev članic EU v Bruslju. Tragedija z migranti se je zgodila v noči na nedeljo, ko se je prevrnila ladja s prebež-niki, na kateri naj bi bilo glede na pričevanja preživelih, prek 700 ljudi. Nesreča se je zgodila približno 130 kilometrov od libijske obale. Italijanska obalna straža je na morju našla 28 preživelih in 24 trupel. Že včeraj sta se v Sredozemlju odigrali dve novi tragediji. Organizacija za migrante IOM je prejela klic na pomoč s potapljajočega se plovila, na katerem je več kot 300 ljudi. Vsaj 20 ljudi je že umrlo. Pred obalo grškega otoka Rodos se je včeraj v čer zaletela ladja z begunci, na kateri je bilo skoraj sto ljudi. Trije med njimi so izgubili življenje, med njimi tudi štiriletni otrok. Cesto 56-Bis bo gradilo podjetje iz Tolmeča Na 21. strani Čistili bregove Soče in Vipave Na 21. strani gorica - Neznani storilci dolina - Občinski svet Na delu vse več tatov kmetijskega orodja - T . -j m*.1 Dolinska občina ostaja izven občinskih zvez Lestvica uspešnosti županov Sole 24ore Na 3. strani Papež čestital zlatomašniku Markuži Na 6. strani <§ant'Anna Imprisa Traiporii Tunf&rt DOLINA - Dolinski občinski svet je sinoči spet razpravljal o ne-vstopu občine v zvezo z nobeno drugo občino, da bi se tako postavil po robu deželni reformi krajevnih uprav. Svetniki opozicije so napovedali podporo sklepu. Zupan Sandy Klun pa je podrobno obnovil potek prizadevanj za ustanovitev zveze štirih kraških občin, na katero pa se deželna uprava še ni odzvala. Pozno ponoči je občinski svet odobril sklep, ki ga je podprlo 6 svetnikov opozicije skupaj z dvema svetnikoma Združene levice. Proti sklepu je glasovalo 6 svetnikov DS, svetnika SSk pa sta ob glasovanju zapustila dvorano. Župan Klun se glasovanja ni udeležil. if Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu 2 Četrtek, 2. aprila 2015 ITALIJA, SVET / sredozemlje - Pred libijsko obalo v nedeljo utonilo 700 beguncev Po novi tragediji na morju izreden vrh voditeljev Eu Včeraj brodolom tudi pri Rodosu - Izpred Libije nov klic na pomoč (20 mrtvih?) RIM/BRUSELJ/LUXEMBOURG -Zaradi dramatičnih razmer v Sredozemlju, kjer naj bi v nedeljo v novi nesreči na morju umrlo okoli 700 migrantov, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za četrtek sklical izredno zasedanje voditeljev članic EU v Bruslju. »Položaj je dramatičen. Tako ne gre več naprej,« je poudaril Tusk ob najavi vrha. Razmere v Sredozemlju se ne tičejo le držav na jugu, ampak vseh nas, celotne Evrope, je še izpostavil Tusk. Namen izrednega zasedanja je po njegovih besedah na najvišji ravni razpravljati o tem, kaj članice in institucije EU lahko in morajo storiti takoj. Tusk ne pričakuje hitrih rešitev problema migracij, pričakuje pa, da bosta Evropska komisija in zunanja služba pripravili možnosti za takojšnje ukrepanje in da bodo članice prispevale takoj. Takojšnje ukrepe pričakuje na naslednjih področjih: preprečevanje tihotapljenja ljudi, krepitev skupnih prizadevanj za reševanje v Sredozemlju, pomoč najbolj prizadetim članicam ter krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita. Vrh bo razpravljal na podlagi včerajšnjih pogovorov zunanjih in notranjih ministrov v Luksemburgu, Tusk pa je sklical tudi usklajevalni sestanek Evropske komisije, zunanje službe in latvij-skega predsedstva. Nova, doslej najhujša tragedija na Sredozemlju, ki je zdramila iz otopelosti tudi evropske oblasti, se je dogodila v noči na nedeljo pred obalo Libije, kjer se je prevrnila ribiška ladja z več kot 700 mi-granti na krovu. Oblasti se bojijo, da je večina utonila. Nesrečo je po navedbah tiskovne predstavnice Carlotte Sami preživelo le 28 ljudi, slednji pa so ocenili, da je bilo skupno na ladji več kot 700 ljudi, po nekaterih pričevanjih pa celo do 950. Med temi naj bi okrog 50 bilo otrok. Italijanska obalna straža je bila o nesreči obveščena okoli polnoči. Ladja se je prevrnila kakih 200 kilometrov južno od obale italijanskega otoka Lampedusa in okoli 100 kilometrov od libijske obale. Malteška mornarica ocenjuje, da je bilo na krovu okoli 650 ljudi. »Naše zmogljivosti smo pridružili tistim iz Italije in pomagamo v reševalni operaciji,« je povedal tiskovni predstavnik malteške mornarice. Če bodo številke potrjene, se bo ta tragedija zapisala v zgodovino kot daleč največja nesreča kake ladje z migranti v Sredozemlju doslej. Doslej je za najhujšo nesrečo veljala tista pri Lampedusi 3. junija 2013, v kateri je umrlo 366 migrantov, 20 pa jih še vedno pogrešajo. Neuradno se je ribiška ladja z mi-granti prevrnila, potem ko je mimo nje v neposredni bližini plul tanker. Migranti naj bi namreč skušali tanker opozoriti na svojo prisotnost, pri tem pa so se nagnetli na eno stran ladje, kar je povzročilo, da se je ladja prevrnila in se začela naglo potapljati. Na kraju nesreče je bilo v nedeljo in še včeraj več deset ladij in letal, ki nudijo pomoč rešenim in iščejo morebitne preostale preživele. Do nove tragedije je prišlo po tednu, v katerem je v dveh drugih nesrečah skupno utonilo okoli 450 migrantov. Več kot 11.000 pa so jih italijanska obalna straža in druge ladje rešile s čolnov in prepeljale na varno. Italija je zato evropske partnerke pozvala k večji pomoči v soočenju z valom migrantov. V vodah med Libijo in Italijo je od začetka leta utonilo okoli 1500 ljudi. Srhljivih vesti s Sredozemlja pa še ni konec. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je včeraj sporočila, da je prejela klic na pomoč s potapljajočega se plovila v Sredozemskem morju, na katerem je več kot 300 ljudi. Vsaj 20 ljudi je že umrlo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Levo, begunci se oklepajo razbitin plovila po brodolomu pred grškim Rodosom; desno, prenos trupel in skupinica preživelih nedeljske potopitve ribiške ladje pred libijsko obalo ansa IOM Joel Millman, je klic prejel urad IOM v Rimu. Prišel je z enega od treh plovil, ki se nahajajo blizu drug drugega v mednarodnih vodah. Klicatelj je povedal, da se potapljajo in da je umrlo že najmanj 20 ljudi ter da jih je na krovu več kot 300. Pred Rodosom pa je prav tako včeraj brodolom ladje z begunci povzročil smrt vsaj treh ljudi, ko se je zaletela v čer ladja z begunci. Trije med njimi so v brodolomu izgubili življenje, med njimi tudi štiriletni otrok, je sporočila grška obalna straža. 93 prebežnikov so rešili iz morja, od tega so jih 30 prepeljali v bližnjo bol- nišnico. Obračun pa bi lahko bil veliko hujši, če držijo informacije grških medijev, da je bilo na krovu vsaj 200 ljudi. Po prvih podatkih obalne straže je ladja s prebežniki na pot odplula iz Turčije, nato pa se je kakih sto metrov od plaže Zefiros pri mestu Rodos zaletela v čer in se raztreščila. Kot so povedali očividci, so se begunci oklepali razbitin ladje v upanju, da bodo na njih dosegli obalo. Mediji poročajo, da so v reševalni akciji sodelovali tudi prebivalci otoka. Priče brodoloma navajajo, da naj bi med begunci prevladovali Sirci, nekaj pa jih je tudi iz Eritreje in Somalije. (STA) Joseph Muscat in Matteo Renzi včeraj v Rimu ansa rim - Tako premier Renzi na srečanju z malteškim kolegom Muscatom Italija razmišlja o posredovanju proti tihotapcem ljudi v Libiji RIM - Italija razmišlja o ciljnih posredovanjih proti tihotapcem z ljudmi, ki z obale Libije na nevarno pot proti Evropi na nagnetenih plovilih pošiljajo migrante, je včeraj po srečanju z malteškim premierjem Jospehom Musca-tom v Rimu dejal premier Matteo Renzi.Vojaškega posredovanja ni na dnevnem red, mogoče pa je ciljno posredovanje za uničenje kriminalne organizacije, je Renzi dejal na skupni novinarski konferenci z Muscatom. Kot je dodal, pristojni na obrambnem ministrstvu preučujejo vse možnosti. Možnost neke vrste omejenega vojaškega posredovanja proti glavnim igralcem v tihotapljenju ljudi prek morja je minuli teden že omenil zunanji minister Paolo Gentiloni. Kot je dejal, bi lahko operacije temeljile na primeru pro-titerorističnih napadov, kakršni potekajo proti Islamski državi v Siriji in Iraku. Po mnenju Italije je ponovna vzpostavitev vladavine prava in avtoritete oblasti v Libiji ključna za rešitev krize z migranti. V Rimu so tudi izrazili pripravljenost za vodenje mirovne misije v svoji nekdanji koloniji, a le če nasprotujoče se strani najprej pristanejo na prekinitev ognja in mirovni dogovor pod pokroviteljstvom ZN. Po mnenju številnih namreč prav kaos v Libiji omogoča tihotapcem z ljudmi, da v državi delujejo nekaznovano. Glede na podatke italijanskega tožilca, ki preučuje tihotapske mreže, v Libiji trenutno na pot prek morja na libijski obali čaka več kot milijon ljudi. Dejstvo, da kljub nedavnim tragedijam tihotapci še naprej pošiljajo migrante na nevarno pot, pomeni, da smo soočeni s kriminalno organizacijo, ki veliko zasluži in uniči prav toliko življenj, je ocenil Renzi. palermo - Prijeli 24 članov tolpe Razbili mrežo tihotapcev ljudi PALERMO - V Italiji so včeraj prijeli 24 članov mreže tihotapcev ljudi, ki so imigrante iz Afrike preko Sredozemskega morja in Sicilije tihotapili v severno Evropo, so sporočili tožilci iz Palerma. Prijeti so od maja lani organizirali najmanj 15 tovrstnih poti, pri čemer so od posameznega migranta zahtevali od 1400 do 1900 evrov, plačila pa so sprejemali tudi preko Western Uniona in Moneygrama. Migranti, ki so prihajali predvsem iz Eritreje, Somalije in Sudana, so na ladje vkrcali blizu kraja Zuvarah v Libiji, od koder so se odpravili v smeri proti Siciliji. Kot kaže obsežno poročilo tožilstva v Palermu, so na stotine migrantov na- ložili na čolne v slabem stanju. Potem ko so sredi morja poslali klic na pomoč, pa so jih zapustili, saj so računali, da jih bo rešila italijanska obalna straža. Organizirali so celotno pot, tudi pobege iz sprejemnih centrov po Italiji, kamor običajno prepeljejo na morju rešene migrante. Kriminalna mreža je delovala kot prava turistična agencija, saj je imela ekipe na Siciliji in v Lombardi-ji, organizirala prevoze do Rima in Milana, nato pa do končnih postaj - Norveške, Švice, Francije, Velike Britanije ali Nemčije. Mrežo naj bi vodila Eritrejec Medhanie Yehdego Mered in Etiopijec Ghermay Ermiasin. V atentatu v Somaliji ubitih več uslužbencev ZN MOGADIŠ - V bombnem napadu na avtobus na severovzhodu Somalije je bilo včeraj ubitih najmanj šest uslužbencev Združenih narodov, je sporočila lokalna policija. Več ljudi je bilo tudi ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela skrajna islamistična milica al Šebab. Tarča napada je bil minibus z uslužbenci ZN v mestu Garowe v pokrajini Punt-land. Glede na trenutne ugotovitve je najverjetnejše, da je bila bomba pritrjena na vozilo. Eksplozija je odjeknila, ko je avtobus vstopal v urad Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). S prizorišča prihajajo različne navedbe glede žrtev. Francoska tiskovna agencija AFP piše o šestih ubitih, med katerimi naj bi bil en tujec, nemška agencija dpa pa o sedmih smrtnih žrtvah, med katerimi naj bi bilo pet tujih uslužbencev ZN in dva somalijska sodelavca. Predstavnik al Šebaba je potrdil odgovornost skupine za napad. Kot je dejal Abdulaziz Abu Musab, so Združeni narodi del "kolonizacijske sile v Somaliji". Bodoči finski premier išče koalicijske partnerje HELSINKI - Zmagovalec finskih parlamentarnih volitev in bodoči predsednik finske vlade Juha Sipila se je včeraj podal v iskanje večine v parlamentu. Vrata za vstop v koalicijo je pustil odprta za vse stranke, vključno z nacionalistično stranko Finci. Stranka Finci je na nedeljskih volitvah dobila 38 poslanskih sedežev in tako zasedla drugo mesto. Zmagala je Stranka centra pod vodstvom Sipila, ki je osvojila 49 poslanskih mest v 200-članskem parlamentu. Sipila je napovedal, da naj bi se pogovori o sestavi bodoče finske vladajoče koalicije končali okoli 1. maja. Ob tem ni razkril, koga bi najraje videl v vladi, dejal je le, da "osebno zaupa" predsedniku stranke Finci, Timu Soiniju. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 19. aprila 2015 3 špeter / gorica - Obisk vladnega predstavnika za vprašanja naše skupnosti Podtajnik F. Bubbico v FJK ŠPETER - Vladni podtajnik Filip-po Bubbico, ki ga je spremljala poslanka Tamara Blažina, je bil včeraj na krajšem obisku v naši deželi, glavno pozornost pa je namenil naši skupnosti. V poznih popoldanskih urah je obiskal Špetrski mul-tiimedialni center SMO, kjer so ga pozdravili župan Mariano Zufferli, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo ter pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro in Giorgio Banchig. Podtajnik je bil seznanjen s kočljivim demografskim in gospodarskim položajem Benečije, ravnateljica Sonja IKanjšček pa mu je orisala problematiko dvojezične šole. Bubbico je bil pozitivno presenečen nad realizacijo sodobnega beneškega centra in je napovedal, da se bo vrnil za te-meljitejši obisk manjšinske stvarnosti. Iz Špetra se je Bubbico odpeljal v Gorico, kjer se je po sprejemu na županstvu udeležil srečanja s predstavniki manjšine, ki je potekalo v prostorih Trgovskega doma. Posnetek z včerajšnjega srečanja podtajnika Filippa Bubbica na SMO v Špetru nm vatikan - Od včeraj Tomaž Kunstelj veleposlanik RS pri Svetem sedežu VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Tomaža Kunstlja, ki mu je predal poverilna pisma. Ukaz predsednika republike Boruta Pahorja o imenovanju Tomaža Kun-stlja za veleposlanika v Vatikanu je bil v uradnem listu objavljen konec februarja. Postopek imenovanja je sicer odmeval v slovenskih medijih, ki so poročali, da je bil razpis prirejen zanj, ker ni vseboval pogoja znanja italijanščine. Zunanji minister Karl Erjavec se je moral zaradi tega zagovarjati pri premierju Miru Cerarju. Karierni diplomat Kunstelj je sicer izkušen diplomat. Na zunanjem ministrstvu je od leta 1993 in je opravljal več pomembnih dolžnosti. Med drugim je bil generalni sekretar ministrstva, vodja kabineta ministra, šef diplomatskega protokola in veleposlanik v Kanadi. Nasledil je prvo žensko, ki je Slovenijo zastopala v Vatikanu, Majo Marijo Lovrenčič Svetek. župani - Lestvica dnevnika Il Sole24Ore Dobro Honsell in Pedrotti, slabše Cosolini in Romoli Župani Cosolini, Honsell in Pedrotti (po vrsti prvi trije z leve) arhiv MILAN - Dario Nardella, župan Firenc in tesen sodelavec ter prijatelj predsednika vlade Mattea Renzija, je trenutno najbolj priljubljen župan v Italiji. Nardella je Renzija nasledil lani, ko je nekdanji firenški župan prevzel vodenje vlade. Podatki o priljubljenosti županov, ki jih je včeraj objavil gospodarski dnevnik Il Sole24Ore, kažejo, da uživa Nardella 65-odstotno podporo med svojimi občani. Na drugem in tretjem mestu mu na vsedrža-vni ravni sledita župana Barija Antonio Becaro (64 odstotkov) in Bergama Giorgio Gori (63 odst.). Vsi trije so bili izvoljeni lani, tako da t.i. »medeno leto« z občani še traja. Gori (DS) je v primerjavi z volilnim izidom celo povečal podporo za 9,5 odstotka. V Furlaniji Julijski krajini sta med župani štirih pokrajinskih glavnih mest skupaj na zeleni veji županja Vidma in Pordenona Furio Honsell in Claudio Pedrotti, in sicer na 33. mestu med 101 župani s 65,5-odstotno podporo. Honsllova priljubljenost se je v dveh letih po volitvah za drugi mandat še povečala (za 1,8 odstotka), Pe-drotti pa je v štirih letih izgubil 3,1 odstotka. Goriški župan Ettore Romoli je s 53,5 odstotka na 52. mestu (-2 odstotka v primerjavi z volilnim izidom leta 2012), tržaški prvi občan Roberto Cosolini pa s 50,5 odstotka na 71. mestu (leta 2011 je bil v drugem krogu izvoljen s 57,5 odstotka). Cosolini se je znašel nekje med milanskim županom Pisapio (51 odst.) in rimskim županom Ignaziom Mari-nom (49,5). Na nežlahtnem zadnjem mestu razpredelnice najdemo župane Alessandrie, Crotoneja in Trapanija s po 44 odstotkov podpore. slovenija - Vlada Nov minister za izobraževanje še ta teden? LJUBLJANA - Premier Miro Cerar ocenjuje, da bo morda že do konca tedna izbral ustreznega kandidata za ministra za izobraževanje. Opravil bo še nekaj pogovorov, dosedanjih - opravil ga je tudi s profesorico Majo Makovec Brenčič, prorektorico univerze v Ljubljani - pa ne želi komentirati. Tudi odločitev SD o obrambnem ministru Cerar pričakuje morda v tem ali prihodnjem tednu. Iskanje novega, že tretjega ministra za izobraževanje, znanost in šport v mandatu Cerarjeve vlade, prehaja v zadnjo fazo, je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ povedal premier. Ti pogovori morajo biti po njegovih besedah izčrpni, zajamejo vse vidike, nenazadnje tudi soglasje potencialnega kandidata. (STA) rim - V gosteh pisatelja Mitja Čander in Jani Virk Slovenski literarni večer na rimski univerzi La Sapienza RIM - Katedra za slovenski jezik in književnost na univerzi La Sapienza je v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije v Rimu ter založbo Beletrina 13. aprila 2015 v slavistični knjižnici Ville Mirafiori v Rimu priredila spomladansko druženje s slovenskima pisateljema Janijem Virkom in Mitjo Čandrom. Ob priložnosti je veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Iztok Mirošič katedri za slovenski jezik in književnost univerze La Sapienza predal izbor 24 slovenskih knjig kot do-nacijo slovenskih založb Debora, Ka-rantanija in Beletrina iz Ljubljane. Slovenski veleposlanik Iztok Mi-rošič se je zahvalil lektoricama za slovenski jezik Sanji Pirc in Mariji Bido-vec, ki s svojo vnemo in prizadevnostjo ne le poučujeta slovenski jezik v sosednji državi, temveč s številnimi dogodki in projekti prispevata k širjenju slovenskega jezika in kulture. Poudaril je, da je njuno delo, raziskovanje jezika in poučevanje mladih izjemno pomembno, posebej za prihodnost naših sosednjih držav, ki ju je v preteklosti zaznamovala težka zgodovina, danes pa ju povezuje skupna evropska prihodnost. Slovensko veleposlaništvo v Rimu si že leta prizadeva za ohranjanje slovenskega lektorata in vzpostavitev mesta profesorja slovenskega jezika na rimski univerzi La Sapienza. Mitja Čander, pisatelj, esejist, kolumnist in urednik pri založbi Beletri-na, je v zanimivem pogovoru z lektorico Sanjo Pirc predstavil svoj pogled na sodobno slovensko kulturo in književnost ter na slovensko založništvo. Kot bivši programski direktor Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012 pa je razkril tudi nekaj težav in pozitivnih učinkov projekta EPK. Pogovor z Janijem Virkom se je osredotočil na njegov najnovejši roman Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim, ki je izšel leta 2012 pri založbi Beletri-na. Protagonist Virkove pripovedi je Viljem, vitez templjar, ki je konec 12. stoletja spremljal angleškega kralja Rihar-da Levjesrčnega na poti iz svete dežele nazaj v domovino. Kot je znano iz zgodovine, je Rihard skrivaj potoval tudi prek ozemlja avstrijskega vojvode Leopolda V., ko ga je ta razkrinkal in zaradi stare zamere zaprl v ječo. Toda Vir-kova zgodba ne govori o slavnem monarhu, ki je v ujetništvu pesnil o nei- Veleposlanik Mirošič, pisatelja Virk in Čander ter lektorici Sanja Pirc in Marija Bidovec znajdljivosti prijateljev pri zbiranju denarja za njegovo odkupnino. Osnovne spodbude za literarizacijo omenjenih tematskih polj naj bi narekovalo avtorjevo strokovno ukvarjanje s slavnim srednjeveškim epom Wolframa iz Esc-henbacha Parzival, ki je, preko domnevnih rodbinskih povezav glavnega junaka, že sam po sebi »vpisan v Ptuj«. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 27. aprila 2015 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 28. aprila 2015 ob 18.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2014; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2014; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. izvolitev Nadzornega odbora, predsednika Nadzornega odbora in določitev honorarjev; 7. stanje na Primorskem dnevniku. 4 Torek, 21. aprila 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Pred začetkom seje sprejeli zaposlene v tovarni Alcatel-Lucent Razprava o Heri do poznega, podpora delavcem Alcatela Nesklepčnosti sinoči ni bilo. Razprave o možnosti prodaje občinskih delnic skupine Hera v tržaškem občinskem svetu se je sinoči udeležilo 37 občinskih svetnikov, ki so nato razpravljali do poznega. Sklep občinske uprave naj bi po napovedih vsekakor prodrl, čeprav so bili občinski svetniki Svobode, ekologije in levice ter Zveze levice najavili negativen glas. Sicer se je seja mestne skupščine začela v znamenju zaposlenih v tovarni družbe Alcatel-Lucent v tržaški industrijski coni, o kateri poročamo posebej. Nekateri delavci oz. njihovi sindikalni predstavniki so popoldne demonstrirali na Velikem trgu. Njihovo delegacijo so nato sprejeli vodje svetniških skupin in jim prisluhnili neposredno v dvorani občinskega sveta. Dogajanje je orisal sindikalni predstavnik Uilm-Uil Antonio sindikat - Na včerajšnji skupščini razglasili celodnevni protest Danes stavka, a jutri? Zaposleni v tržaški tovarni Alcatel-Lucent bodo danes stavkali ves dan. Panožni sindikati so namreč na včerajšnji skupščini razglasili celodnevno stavko in napovedali vrsto pobud za zaščito delovnih mest približno 850 ljudi, ki bodo po napovedih ostali na cesti. Finske multinacionalke Nokia Corporation, ki je odkupila skupino Alcatel-Lucent, najbrž ne zanima ohraniti produktivne dejavnosti v Trstu. Zaradi tega bo tržaški obrat prodala drugi družbi, ki pa bo vsej verjetnosti preselila dejavnost v vzhodnoevropske ali azijske države, pravijo sindikati. Spomnimo naj, da v tržaški industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visokotehnološko strojno in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelujejo na glavnem sedežu skupine Alcatel v Lombardiji. Da je to podjetje treba ohraniti, so že poudarili deželna predsednica Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini in tudi tržaški občinski svet, ki so soglašali z ugotovitvijo, da morata Rim oziroma ministrstvo za gospodarski razvoj čim prej ukrepati. Tovarna Alcatel tvega zaprtje Roberto Cosolini Roda. Občinski svet je po ustrezni razpravi soglasno sprejel urgentno resolucijo, ki zavezuje občinsko upravo, da s tem seznani pristojno ministrstvo. Skupščina je nato sprejela sklep glede družb v lasti oz. delni lasti občinske uprave, pred začetkom razprave o Heri pa se je z minuto molka spomnila približno 900 mrtvih migrantov v brodolomu pred Libijo. Sklep o prodaji občinskih delnic Here je orisal tržaški občinski odbornik za proračun Matteo Montesano. Povedal je, da bo sklep omogočil občinski upravi, da lahko računa na možnost dodatnih finančnih sredstev. V isti sapi je zavrnil trditve, da bo javna uprava izgubila nadzor nad Hero, saj je med drugim dovolj imeti v žepu 25 odstotkov delnic. S tem se lahko ustavi kateri koli sklep vodstva Here, je poudaril. Vloga Občine Trst v Heri bo ostala nespremenjena in bo še naprej zagotovljeno predstavništvo v upravnem svetu skupine. V razpravo so nato posegli številni občinski svetniki, ki so imeli na razpolago vsak 20 minut namesto običajnih 10. Poleg tega je skupščina vzela v pretres tudi 10 popravkov. Občinski svetnik in sicer predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je v imenu Zveze levice pripravil šest popravkov, Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) tri, Alessia Rosolen (Drugi Trst) in Everest Bertoli (Forza Italia) enega. V razpravi se je oglasil tudi predsednik proračunske komisije Igor Švab, ki je še posebej izpostavil dejstvo, da so se po hudi krizi stvari zelo spremenile. Čas, v katerem upravlja pomembne storitve izključno javna uprava, je za nami, je poudaril. Tega ne zatrjujejo strokovnjaki ali zagovorniki privatizacij, je razložil, ampak to narekujejo trg in pravila, ki ga urejujejo. Družbe, ki ponujajo storitve, morajo namreč upoštevati zelo stroga pravila. Švab je zato zavrnil trditev, da je za nadzor nad družbami potrebno razpolagati z 51 odstotki delnic. Na trgu je več pomembnih družb, ki jih nadzirajo z 10 odstotki, je dejal. A.G. terminal za potniške ladje - Imenovali so ga pred 4 meseci Predsednik družbe TTP Luccarini polemično odstopil Predsednik družbe TTP (Trieste terminal passeggeri) Piergiorgio Luccarini, ki upravlja terminal za potniške ladje na Pomorski postaji, je včeraj nepreklicno odstopil. Luccarini je bil na to mesto imenovan pred štirimi meseci, od takrat pa je pooblaščeni upravitelj Franco Napp sprejemal vse odločitve glede križarskih ladij in prirejanja kongresov na Pomorski postaji mimo njega, je poudaril Luccarini včeraj na tiskovni konferenci. Zaradi tega je tudi polemično odstopil, češ da je njegova funkcija nepotrebna. Poleg Luccarinija je najavil svoj odstop tudi član upravnega sveta TTP Fede- Piergiorgio Luccarini rico Taucer. Luccarini bo svoj odstop uradno potrdil 29. aprila na skupščini delničarjev, ko bo na dnevnem redu izvolitev novih upraviteljev. Dru- žba, ki upravlja potniški terminal, bo prvič zaključila bilanco z izgubo. Tiskovne konference se je udeležil tudi pooblaščeni upravitelj Franco Napp, ki Luccarinijevih besed zaenkrat ni želel komentirati. Luccarini je s svojo odločitvijo že seznanil tržaškega župana Roberta Cosolinija in komisarja Pristaniške oblasti Zena DAgostina. Z DAgosti-nom se je že sestal, je povedal in dodal, da ni nikdar zahteval nobene operativne funkcije, a hotel je biti seznanjen z odločitvami družbe. »V štirih mesecih pa nisem prejel nobene informacije,« je poudaril Luccarini. državno tožilstvo - Preiskava trajala tri mesece Prijavili šest grafitarjev Mladi naj bi z razpršilci in flomastri redno mazali tržaške stavbe, tudi spomenike - Mastelloni: Pojav je v porastu Državno tožilstvo je na seznam preiskovanih vpisalo šest mladih tržaških grafitarjev. Osumljeni so poškodovanja in mazanja, z razpršilci in flomastri naj bi pisali po tržaških hišah in tudi spomenikih. Preiskava se je začela pred slabimi tremi meseci, s skupino vandalov se je najprej ukvarjala enota tržaške občinske policije za posebne intervencije. Zbiranje obvestil je obrodilo sadove, saj so občinski policisti opravili hišne preiskave in zasegli nekaj predmetov. V začetku aprila je državno tožilstvo ocenilo, da je potrebno nadaljevati preiskavo in prevzelo pobudo. V sodelovanju z občinsko policijo se je preiskovalno delo nadaljevalo in zdaj je na seznamu preiskovanih šest mladih. Njihovih imen tožilstvo ni sporočilo, tudi tarče njihovih grafitov niso znane. V zadnjih mesecih so se grafitarji večkrat znesli nad stanovanjskimi hišami, bari, Odstranjevanje grafitov je lahko zelo zamudno in drago, v nekaterih primerih pa je škoda celo nepopravljiva arhiv gostilnami in trgovinami v središču Trsta. »V mestu je pojav v porastu. To gotovo kaže, da so mladi v stiski, vsekakor pa moramo tako početje omejiti,« je včeraj komentiral glavni tožilec Carlo Mastelloni. Občasno se na tržaških zidovih resda po- javijo tudi lepe stvaritve, v večini primerov pa ni tako. Škoda, ki jo mladi povzročijo s svojim packanjem, je včasih nepopravljiva, za odstranitev barve s starinskih kamnov pa je potreben poseben postopek, ki terja zelo visoke stroške. Codega (DS) podpira »evropski« Mare nostrum »Spet je pred nami tragedija na morju, ki je bila napovedana. Tudi nepodkovani opazovalci so razumeli, da nova operacija Triton ni bila kos svoji nalogi. Težko pričakovano evropsko ukrepanje se je izrodilo v farso.« Tako je zadnjo, najhujšo nesrečo v Sredozemskem morju komentiral deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega. Operacija Mare nostrum je bila po njegovi oceni mnogo bolj učinkovita, ker je bilo več ladij na razpolago, dejavnosti pa so lahko dosegale libijske obale. Število mrtvih pa je letos veliko večje kot v začetku lanskega leta. »Z evropskimi sredstvi naj spet vzpostavijo operacijo Mare nostrum. Vsakršno odlašanje bo škodljivo »in krivda bo na ramenih politikov ter tudi evropskih državljanov, ki se nismo dovolj angažirali za reševanje tega problema.« G5Z: škedenjska železarna še vedno onesnažuje Zračno onesnaževanje, ki ga povzroča škedenjska železarna, je še vedno hudo, pa čeprav je tovarno prevzela skupina Arvedi in so že sklenili dva programska sporazuma. To so poudarili včeraj deželni svetnik Gibanja 5 zvezd Andrea Ussai ter tržaška občinska svetnika Stefano Patuanelli in Paolo Menis in opozorili, da so merilne naprave od začetka leta že 33-krat ugotovile, da je onesnaženost zraka prekoračila zakonski prag. Predstavniki G5Z so spomnili, da se lahko predvideno stopnjo prekorači 35-krat v letu. Jasno je, da skupina Arvedi še ni izvedla načrtovanega dela, je dodal Ussai in pozval tržaškega župana Roberto Cosolinija, ki je odgovoren za zdravje občanov, da ukrepa. Mednarodna konferenca o čezmejnih prevozih Srednjeevropska pobuda (SEP) in Evropska komisija prirejata danes od 14.45 do 19. ure v hotelu Starhotels Sa-voia Excelsior Palace mednarodno konferenco o vlogi Evropske unije na zahodnem Balkanu, prevoznih povezavah ter procesu širitve. Govor bo o potniških in tovornih prevozih ter o čez-mejnem sodelovanju, v prvi vrsti o projektu Adria A, katerega cilj je vzpostaviti transportni sistem na območju med Gorico, Novo Gorico, Tržičem, Trstom, Sežano, Divačo in Koprom. Nastopili bodo predstavniki italijanskega in slovenskega ministrstva za transport ter krajevnih uprav. Metamorfoze danes v starorimskem gledališču Dijaki nižje srednje šole G. Corsi v sodelovanju s spomeniškim varstvom predstavljajo danes ob 17. uri v starorimskem gledališču igro Metamorfoze, prosto po Ovidiju. Na slikovitem prizorišču bo nastopilo 75 mladih. Policisti zasačili obsojenko pri Fernetičih Italijanska mejna policija je pri Ferne-tičih ustavila 49-letno žensko ter ji odvzela prostost. Romunska državljanka V.B. je bila od novembra na spisku iskanih oseb, ker jo je po obsodbi zaradi tatvine v oteževalnih okoliščinah v Firencah doletel zaporni nalog. V soboto je bila med potniki kombija, ki je vozil proti Sloveniji ter naprej v Romunijo. Pri Fernetičih so policisti tik pred mejo ustavili vozilo ter pregledali osebne dokumente vseh potnikov, 49-letnico pa naposled odvedli v zapor. / TRST Nedelja, 19. aprila 2015 5 pokrajina - Nagrajen projekt Slovenskega kluba ob 110-letnici odprtja kulturnega središča Načrt za ovrednotenje Narodnega doma Predsednica Pokrajine Trst in hkrati odbornica za kulturo Maria Teresa Bassa Poropat je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu pokrajine predstavila zmagovalce razpisa o ovrednotenju kulture na teritoriju za dejavnost v letu 2015. Pokrajina je prejela 35 prošenj, nagradila pa jih je sedem. Med temi je najboljše točkovanje dosegel projekt skupine Ermada Flavio Nonis na temo dvanajstih bitk soške fronte, finančna sredstva pa bo prejela tudi pobuda Slovenskega kluba ND110, ki bo bistveno ovrednotila kulturno in zgodovinsko dediščino Narodnega doma ob njegovi 110-letnici odprtja. V imenu Slovenskega kluba je na skupni tiskovni konferenci zamisel projekta, ki bo temeljil na stalni razstavi o bogatem 16-letnem delovanju središča Slovencev in Slovanov v začetku 20. stoletja, prestavila predsednica Poljanka Dolhar. Razstavi v pritličnih prostorih stavbe se bo dodala še zunanja vizualna komponenta z namestitvijo monitorjev na pročeljih v Ul. Galatti in Ul. Filzi, zgibanka v več jezikih ter spletna stran. Ob Slovenskem klubu, ki je obenem nosilec projekta, kot partnerji sodelujejo še Narodna in študijska knjižnica, kulturno združenje Cizerouno, Sklad Casali in Sklad Zora Libero Polojaz ter ostali manjši partnerji. Ob najboljše ocenjenemu projektu skupine Ermada Falvio Vidonis, ki bo uresničila serijo posvetov, sprehodov in razstavo z odgovarjajočim katalogom v Devinskem gradu na temo 100-letnice izbruha prve svetovne vojne, kar trije projekti temeljijo na ovrednotenju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu. Deželni zavod za slepe in slabovidne Rittmeyer bo v svetoivanskem parku preko projekta Smart park uresničil raziskovalno pot ob pomoči več jezikovnega zvočnega vodiča, zadruga La Col-lina pa bo po zamisli igralca Alessandra Mizzija izpeljala načrt Follie d'estate (Poletne norosti), ki bo gledališkim umetnikom v sklopu Lunatico Festivala 2015 ponudila možnost nastanitve in niz seminarjev v parku. Svetoivanski park bo v svojo dejavnost vključilo še združenje Casa del Cinema s projektom Esterno giorno, pri katerem sodeluje tudi Kinoa-teleje. Ta predvideva več sprehajalnih dogodkov, ki bodo odkrivali znana in manj znana tržaška snemalna prizorišča. Izbrana sta bila še dva projekta, ki se vežeta na zaledje in manj dostopne predele tržaške pokrajine. Združenje Joseph bo preko spektakla s tržaško in kraško ljudsko glasbo, raziskovalnimi delavnicami, vodenimi obiski in video-intervjuji predstavilo delo nekdanjih mlekaric in ostalih prodajalk, medtem ko se bo združenje Anno uno posvetilo ozkemu obalnemu pasu, predvsem manjšim portičem na območju Barko-velj in Kontovela, Nabrežine in ter tržaške Lanterne. Pokrajina je sedmim projektom namenila skupni sklad v višini 67.900 evrov, pri čemer bodo skoraj vsi posamezni zmagovalni projekti prejeli 10.500 evrov finančnih sredstev. (mar) ■ .Vi/ Marta Verginella o slovenskem Trstu V okviru srečanj o Velikem Trstu bo zgodovinarka Marta Verginella v prostorih nekdanje ribarnice danes predavala o slovenskem Trstu na začetku 20. stoletja. Začetek ob 17.30. Biri h . , J » - **' M - ^ t v-/ '■ J Č'' hi - "¡"■¿■'"'■it -d T F> ^ff-^-v-V/ Predstavitev zmagovitih projektov na sedežu Pokrajine Trst fotodamj@n i 4 Ui&L F ZtF V T caflE čara Predstavitev nove knjige Marka Sosiča Kratki roman o snegu in ljubezni V kavarni San Marco (Ul. Battisti) bo jutri, na predvečer svetovnega dneva knjige in v sklopu 20. slovenskih dnevov knjige predstavitev knjige Marka Sosiča Kratki roman o snegu in ljubezni. Ob avtorju jo bodo sooblikovali urednica mariborske založbe Litera Petra Vidali, igralka Nikla Petruška Panizon in glasbenik Stefano Schiraldi. V četrtek občni zbor SDD Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek redni občni zbor na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje bo ob 17.30, drugo pa ob 18. uri. Po treh letih bo to volilni občni zbor, saj bodo članice in člani obnovili vodstvo SDD. Na dnevnem redu bodo poročila o opravljenem delu, zlasti v korist šolarjev, dijakov in študentov, ter o finančnem stanju. Slednje, žal, društvu ne omogoča, da bi se bolj velikopotezno odzivalo na vse večje potrebe naših ljudi. Slovensko dobrodelno društvo deluje vse od ustanovitve 16. aprila 1948. toponomastika - Za enakopravnost Ženske na ulicah Skorajšnja razstava o ženski toponomastiki v Sloveniji Društvo Toponomastica fem-minile - Ženska toponomastika, ki ima sedež v Rimu, organizira skupaj z Društvom slovenskih izobražencev fotografsko razstavo o ženski topo-nomastiki v Sloveniji, specifično o ženski toponomastiki v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem Mestu in Krškem. S to pobudo, ki smo jo uresničili v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti Občine Trst, si društvo prizadeva, da bi Tržačani spoznali življenje in delo Slovenk, ki so bile, aktivne na raznoraznih področjih, na političnem, zgodovinskem, kul- turnem, v raznih mestih Slovenije in po katerih so bile poimenovane nekatere ulice. Prizadeva si tudi, da bi občinska uprava Trst poimenovala ulice, vrtove, zelenice po zaslužnih Slovenkah. Na razstavi bodo na ogled fotografije tabel z ženskimi poimenovanji s podnapisi, ki bodo, v strnjeni obliki, predstavili življenje in delo Slovenk, po katerih so bile ulice poimenovane. Razstava ima pokrovitelj -stvo Sklada Libero in Zora Polojaz, ki je tudi financiral projekt, poleg tega še Projekta Espansioni - Ekspanzije, Centra Unesco Trst. skupina 85 - Ob žal slabem vremenu Pesniški sprehod po starem mestu Najpogumnejši so se v soboto kljub dežju in mrazu zbrali na Trgu Bencu fotodamj@n nabrežina postaja - V četrtek predstava Življenje pred nami Bojazni in upanje tik pred prvo svetovno vojno Na neobičajnem prizorišču zgodovinske železniške postaje v Nabrežini Postaja bo v četrtek ob 19. uri na sporedu krstna uprizoritev gledališke predstave La vita davanti (Življenje pred nami) kolektiva ConsorzioScenico, ki je nastala v okviru projekta o prvi svetovni vojni občin Tržič in Devin-Nabrežina. Četrtkov dogodek so včeraj v dvorani Tessitori v Trstu predstavili tržiški podžupan Omar Greco, devinsko-nabrežinska občinska odbornica Marija Brecelj, avtorica in režiserka Sara Beinat ter avtor glasbe Massimiliano Borghesi, navzoč je bil podpredsednik deželnega sveta Igor Ga-brovec. Občini sta se svoj čas skupaj prijavili na deželni razpis za projekte ob stoletnici prve svetovne vojne in dosegli največ točk. Sklepni dogodek projekta Življenje pred nami bo ravno predstava v italijanskem jeziku, v kateri nastopajo Mas-similiano Borghesi, Roberta Colacino, Silvia Padula, Paola Saitta in priznani glasbenik Igor Zobin. Glasbo je z Borghesijem soustvaril Lorenzo Zuffi, priredil pa jo je Zobin, ki jo tudi izvaja v živo. Med ogledom bomo podoživljali napore, bojazni in upanja v boljši, pa čeprav negotov jutri. Kaj pravzaprav pomeni »imeti vse življenje pred sabo« in to še zlasti na predvečer prve svetovne morije? Glavni liki so neke vrste vrvohodci, ki lo- vijo ravnotežje med vsakdanjimi tegobami, lakoto in ruševinami ter hrepenenjem po boljšem jutri - kar je glede na tragično dogajanje v Sredozemlju nadvse aktualno. Edina konstanta je prepričanje, da se življenje nadaljuje, pa čeprav samo za mi- videoposnetek na www.primorski.eu nuto. Na pročelju nabrežinske postaje, kjer so se vrstili odhodi, prehodi in vrnitve, so vidne sledi vojnih dogodkov v teh krajih. Vstop je prost do zasedbe razpoložljivih mest; gledalcem svetujejo, naj pridejo vsaj četrt ure pred začetkom. Sobotno slabo vreme, ki sta ga zaznamovala močan veter in dež, je nekoliko skva-rilo sicer izvirno zamisel Skupine-Gruppo 85 o pesniškem sprehodu po starem mestnem jedru. Manjša skupinica navdušencev se je v družbi vodičke Patrizie Vascotto kljub temu povzpela po Ulici del Monte (tu sta nekoč stala tako sinagoga kot judovsko pokopališče), mimo sv. Justa in vrta v Ulici san Michele do Svetega Vida, armenskega »predela«, Ulice Tigor (ste vedeli, da sta v tukajšnji vili Laza-rovič živela Maksimiljan in Šarlota Habsburška?) do Cavane in Velikega trga. Pohod so spremljali stihi Carduccija, Cergolyja, Ketteja, Košute, Kravosa, Kosovela, Sabe in še koga. Izlet bodo prej ali slej ponovili. Kantavtor Jack Savoretti navdušil v Mieli Potem ko je oktobra lani skupaj z Eliso v okviru takratne Bar-colane nastopil na Velikem trgu, je britanski kantavtor Jack Savoretti v soboto spet navdušil tržaško občinstvo. Tokrat je na povabilo Glasbeno kulturnega društva Druga-muzika nastopil v razprodanem gledališču Miela. Savoretti je v Trstu nastopil v okviru italijanske turneje. Predstavil je stare uspešnice in skladbe iz najnovejše zgoščenke Written in Scars, ki je izšla februarja letos in je že naletela na veliko odobravanje poslušalcev in kritikov. Ob Savo-rettiju je na odru gledališča Miela nastopil še mlad tržaški glasbenik Simone Zampieri, poznan kot "The leading guy", ki je uvedel koncert. Britanskega kantavtorja italijanskih korenin Savorettija dobro poznajo zlasti gledalke in gledalci najrazličnejših televizijskih serij, saj je že z njegovega prvenca Between the minds (2007) nekaj skladb pristalo v uspešnicah malih zaslonov One tree hill, Grey's anatomy (Talenti v belem) in britanski limonadi The EastEnders, s kasnejšima ploščama Harder than easy (2009) in Before the storm (2012) pa še v serijalkah Vampire diaries in Son's of anarchy (Sinovi anarhije). S prepoznavnim raskavim glasom in avtorskimi besedili si je že na začetku glasbene poti med številnimi naklonjenimi kritiki prislužil laskave primerjave z Bobom Dylanom in drugimi folk rock velikani. Jack Savoretti 6 Torek, 21. aprila 2015 TRST / nabrežina - Zlata maša v starocerkveni slovanščini Papež Frančišek s posvetilom čestital zlatomašniku Markuži Zlatomašnik Jože Markuža in pevci med obredom v Nabrežini fotodamj@n Nabrežinski verniki so v polni domači cerkvi v nedeljo proslavili domačega zlatomašnika Jožeta Markužo, župnika v Zgoniku in Šempolaju, ki je bil ob tej priložnosti počaščen z izjemnim darilom. Ob koncu zlate maše mu je odposlanec iz Vatikana izročil telegram z čestitkami papeža Frančiška in papeže- vo sliko z njegovim osebnim posvetilom. Nedeljska slovesnost ni potekala z običajno mašo, kakršne je Markuža v petdesetih letih svojega duhovniškega poklica daroval na stotine, temveč z mašo po vzhodno-bizantinskem obredu. Tiste, ki gospoda Markužo dobro poznajo, ta posebnost ni začudila, saj je slavljenec med študijem v Rimu postal izvedenec za prav ta starodavni mašni obred in iz njega tudi diplomiral. Nazadnje je tudi srebrno mašo maševal po tem predkoncilskem obredu. Tako so bili nabrežinski verniki -a slovesnosti so se udeležili tudi verniki iz drugih bližnjih vasi, duhovniki in delegacija malteških vitezov - priča povsem neobičajni maši v starocerkveni slovanščini iz časa svetih Cirila in Metoda. Jubilant je med mašo molil, za oltarjem pa mu je - vedno v starocerkve-ni slovanščini - odgovarjal zbor. Tako je celotni obred potekal kot dialog med duhovnikom in zborom. Tudi obhajilo je bilo neobičajno, s hostijo, namočeno v vinu. Le evangelij in berilo sta bila v slovenščini. Po maši je bil zlatomašnik Marku-ža deležen številnih čestitk domačinov in vernikov iz drugih župnij. V nedeljo, 26. aprila, pa ga čaka še slovesnost v šempolajski cerkvi, v župniji, kjer deluje že dolgo let. M.K. prosek - Deželna revija Paschalia 2015 Kakovostna nabožna glasba v cerkvi sv. Martina Utrinek s sobotnega koncerta V cerkvi sv. Martina na Proseku so v soboto zvečer prisostvovali kakovostnemu koncertu nabožne glasbe Od renesanse do danes v sklopu deželne revije Paschalia 2015. Prireja jo zborovsko združenje USCI tudi v sodelovanju z zvezo ZSKD. Pod vodstvom Petre Grassi sta nastopila dekliški pevski zbor Kraški slavček fotodamj@n - Krasje ter ženski zbor Vikra, ki ga sestavljajo pevke s tržaškega Krasa in Vipave. Večer pa je obogatil še zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Mrka Sancina. Revija se je po poldrugem mesecu zaključila v nedeljo s koncertoma v Trstu (v cerkvi sv. Katarine je nastopil tržaški zbor Clara Schumann) in Cordenonsu. glasba - Nastop godbe na pihala iz Ricmanj Koračnice na trgu Začeli so se Spomladanski sprehodi - Niz koncertov združenja godb ANBIMA Ricmanjski godbeniki med nastopom S koncertoma godbe na pihala iz Ri-cmanj na Trgu Verdi in godbe Salezijancev na Trgu Cavana se je v nedeljo začel niz koncertov Spomladanski sprehodi, ki ga prireja združenje godb ANBIMA. Povod za pobudo je bil velik uspeh Jesenskih sprehodov. Prireditev je privabila lepo število ljudi, ki so prisluhnili koračnicam in drugim skladbam. Na programu ricmanjske godbe na pi- slovensko stalno gledališče ZELENI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj Mestno gledališče Ptuj Svetlana Makarovič MRTVEC PRIDE PO LJUBICO režiser Jernej Lorenci fotodamj(sin hala, ki jo od leta 2008 vodi Aljoša Tavčar, so bile tudi skladbe iz Disneyevih risank. V okviru Spomladanskih sprehodov bodo vsako nedeljo do 10. maja koncerti raznih godb. V nedeljo, 3. maja, bo med drugim na Trgu Cavana ob 10.45 nastopila godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, medtem ko bo v nedeljo, 10. maja, na Trgu Verdi ob 10.30 na vrsti Godbeno društvo Prosek. prosek - V Kulturnem domu tradicionalno srečanje Pomladanski koncert Nastopili so ŽPZ Prosek-Kontovel, MPZ Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek V Kulturnem domu na Proseku je bil v nedeljo popoldne že tradicionalni Pomladanski koncert, ki je tudi tokrat privabil mnogo ljudi. Na odru so nastopili domači godbeniki, ki sta se jim tako kot vsako leto pridružila še pro-seška zborovska sestava. Koncert je bil v bistvu znanilec pomladi, kakovost izvajanja, ubrane pesmi godbe in zborov pa so navdušile občinstvo. Pomladanski koncert je kot že vselej priredilo Godbeno društvo Prosek. Gre za pobudo, ki je imela v začetku tudi dobrodelni predznak. Prvo leto so namreč godbeniki izkupiček večera namenili prenovi proseškega Kulturnega doma, drugič je podpora šla krajevnemu otroškemu vrtcu za nakup klopi, nato pa so med drugim podprli obnovo Kulturnega doma. Nedeljsko 8. izvedbo Pomladanskega koncerta, ki jo je povezovala Kim Furlan, so sooblikovali Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Marko Štoka, Moški pevski zbor Vasilij Mirk pod taktirko Gorana Ruzzierja in Na Pomladanske koncertu v Kulturnem domu na Proseku je zapel tudi Moški pevski zbor Vasilij Mirk fotodamj@n __ . ____ člani proseške godbe na pihala z mae- strom Ivom Bašičem na čelu. Skratka, v Kulturnem domu so poskrbeli za prikupen večer glasbe in pesmi za vse okuse in starosti, ki je med domačo publiko zelo priljubljen, saj ponuja uspešen splet petja in glasbe. Pesmi in godbe so bile v duhu prireditve, ki naznanja pomlad po zim- skem mrtvilu. Vsak zbor je zapel pet pesmi oziroma izvajal pet skladb. Letošnji repertoar je bil, kot rečeno, posvečen obujanju iz trpkosti zimskih mesecev. Sicer so pevci in pevke oziroma godbeniki ponudili tudi pesmi in skladbe, ko so jih pripravili v luči raznih nastopov in tekmovanj, na katerih bodo nastopili v prihodnjih mesecih. bazovica - V spomin na Aleksandra Ražma Dobrodelni koncert Na pobudo MePZ Lipa nastop zborov Coro Glemonensis iz Humina in Moški komorni zbor Stane Malič z Opčin DANES - torek, 21. aprila, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi Velika dvorana sledi pogovor z igralci BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com Občinstvo je navdušeno sledilo koncertu fotodamj@n Pester spored in prisrčna družabnost sta zaznamovala dobrodelni zborovski koncert, ki ga je priredil Mešani pevski zbor Lipa v sodelovanju s SKD Lipa iz Bazovice v nedeljo popoldne v Športnem centru Zarja. Koncert je bil posvečen nedavno preminulemu bazovskemu kulturnemu delavcu in dolgoletnemu članu MePZ Lipa Aleksandru Ražmu. Izkupiček večera - skoraj tisoč evrov - so namenili bazovskemu otroškemu vrtcu Ubalda Vrabca. Za uvod in dobrodošlico so zapeli domači zbor Lipa, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli, in malčki otroškega vrtca, glavni program pa sta oblikovala zbor Coro Glemonensis iz Humina pod vodstvom dirigenta Roberta Fri-sana in Moški komorni zbor Stane Malič z Opčin, ki ga vodi Walter Lo Nigro. Zbor iz Furlanije se je prvič predstavil v naših krajih in je žel velik uspeh, prepričljivo je zapel tudi zbor Malič. Sledila je družabnost, s katerim se je zbor Lipa »oddolžil« za lansko gostovanje v Huminu. Kal v Bazovici je že ■ • v v • nekaj časa ... žejen Kal v Bazovici je že nekaj časa ... žejen. To so domačini opazili že pred meseci, ko se je začela gladina kala počasi in neustavljivo nižati, da se je ob robu kala začelo vse bolj širiti blato. Vzrok za upadanje vode je neznan. Niti sobotni dež ni bil kdove kako v pomoč, saj je v kalu le še za nekaj veder vode. / TRST Torek, 21. aprila 2015 7 boljunec - 46. revija Primorska poje Pevski večer z zbori iz treh držav V soboto v občinskem gledališču v organizaciji SKD F. Venturini V soboto je bil v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert v sklopu mednarodne revije Primorska poje, in sicer v organizaciji SKD Fran Venturini od Domja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom Občine Dolina. Nastopili so: Ženski pevski zbor Roža Portoroža Društva invalidov Občine Piran (dir. Vladislav Korošec), Moški pevski zbor Društva upokojencev Jagodje (dir. Maja Cetin), Ženski pevski zbor Žarek iz Šentviške gore (dir. Tadeja Bičič), Mešani pevski zbor Triglav iz Splita (dir. Tatjana Kurajica), Zbor Tončka Čok iz Lonjerja in s Katinare (dir. Manuel Purgeg), Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja (dir. Ivan Tavčar) in Vokalna skupina Vinika (dir. Franka Žgavec). Zbor Tončka Čok iz Lonjerja in s Katinare slovenski kulturni klub - Literarni natečaj Dan ustvarjalnosti mladih Odzvalo se je 63 avtorjev, večina starih od 15 do 18 let - Nagrajevanje v petek v Ul. Donizetti So naši mladi še ustvarjalni? Kljub vsem spremembam moderne dobe ostaja to eno od ključnih in vedno aktualnih vprašanj. Slovenski kulturni klub je že od svojega nastanka pred 60 leti posvečal prav posebno skrb umetniški ustvarjalnosti mladih, odkrivanju in spodbujanju mladih talentov. Stalno je skrbel za to z organiziranjem literarnih, likovnih in fotografskih natečajev. Ta tradicija je ostala živa vse do danes (v zadnjih desetletjih v sodelovanju z Mospom). Na začetno vprašanje in na vprašanje, ali so tovrstne pobude za naše mla- de še aktualne in zaželjene, lahko takoj postrežemo s kar se da optimističnim odgovorom: na letošnji literarni natečaj Slovenskega kulturnega kluba se je odzvalo rekordno število mladih pesnikov in pisateljev, kar 63! Zanimivo je, da so - razen izjem - vsi avtorji stari od 15 do 18 let. To je doba, ko vzgojitelji lahko še veliko storijo za njihovo ustvarjalno žilico. Tričlansko komisijo so sestavljali pesnica in pisateljica Majda Artač, novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk režiserka mladinskih in otroških dramskih skupin Lučka Peterlin Susič. Razglasitev nagrad bo na Dnevu ustvarjalnosti v pe- tek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti. Organizatorji so ga tako poimenovali, ker so hoteli tako pomemben dogodek obogatiti z nastopi mladih višje-šolcev. Nagrajevanje se bo prepletalo z recitacijami članov gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, s klavirskimi glasbenimi vložki Matjaža Zlobca in Simona Kravosa, pa še z nastopom Mlajše dekliške pevske skupine Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin. Lepemu dogodku se je z veseljem pridružilo tudi Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm. boljunec - Jutri v sprejemnem centru Deklica s piščalko Publikacija socialnih služb in šol iz Doline in Kočevja Včeraj danes V Sprejemnem centru doline Glin-ščice v Boljuncu bo jutri ob 10.30 predstavitev dvojezične publikacije, ki so jo oblikovali na celodnevni osnovni šoli Frana Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek. Pobuda spada v okvir področnega načrta Okraja 1.3, v katerem sodelujeta občini Dolina in Milje. Z oblikovanjem Področnega načrta se na krajevni ravni usklajuje občinske načrte z deželnimi programi na področju zdravstva, šolstva, izobraževanja in dela, stanovanjskih potreb, prevozov ter drugih socialnih potreb Med glavnimi cilji področnega načrta okraja 1.3 je krajevni cilj št. 11.3: »Spodbuditi sodelovanje občanov v svojem družbenem okolju v okviru vzgojnega projekta Sprehod po stezah in cestah, spominu, doživetjih in prihodnosti občine San Dor-ligo della Valle/Dolina«. V tem sklopu je bil izpeljan projekt Deklica s piščalko. Pri izvedbi načrtovanih dejavnosti so sodelovale socialne službe občin Dolina in Milje, predstavniki in pričevalci krajevnega kulturnega in političnega ter športnega delovanja, Socialna zadruga Itaca, Večstopenjska šola Josipa Pangerca z osnovno šolo Fran Venturini in srednjo šolo Simon Gregorčič ter občina Kočevje in tamkajšnja osnovna šola Zbora odposlancev. Po zamisli kočevske umetnice Lele B. Njatin so v šolskem letu 2013-14 učenci sodelovali pri likovnem in literarnem natečaju, ki ga je navdihnil kip Deklice s piščalko kočevskega kiparja Staneta Jarma. To je dvojnik kipa, ki stoji v Kočevju in so ga do- linski občani prejeli v dar od pobratene občine Kočevje. Zametki pobratenja so potem bili predmet raziskave, ki so jo izvedli učitelji na šoli Venturini in jo še dopolnili s pričevanji, ki so jih zabeležili dijaki srednje šole Gregorčič. Med drugimi je svoje spomine podal tudi Miran Kuret, ki je v okviru športnega društva Breg dal pobudo za vzpostavitev stikov in prva srečanja med prebivalci obeh občin, kar je 2. oktobra 1971 privedlo do pobratenja. Predstavitev brošure bo prav zato potekala 22. aprila, na dan, ko bo športno društvo Breg priredilo slovesnost v občinskem gledališču F. Prešeren ob 50-le-tnici delovanja. Sodelovanje med občinama je še vedno živo. V lanskem šolskem letu so med drugim na kočevski šoli Zbora odposlancev gostili učence šole Venturini, ki so doživeli nadvse prijazen sprejem. Ustaljena so srečanja v okviru športa in nadaljujejo se tudi izmenični obiski upraviteljev. Jutri b predstavitev publikacije in izvedenih dejavnosti. Prisotni bodo predstavniki občinskih uprav iz Doline in Milj, gostje iz občine Kočevje, odgovorni za socialno službo obeh občin in predstavniki Socialne zadruge Itaka, pričevalci, predstavniki društva Breg, ravnateljica Večstopenjske šole Pangerc, učenci, učitelji in profesorji šol»Venturini ter Gregorčič in ostali občani, ki so prispevali k nastanku brošure. Dogajanje bo popestril pevski zbor šole Fran Venturini, na kateri je bil izpeljan glavni del projekta. (gk) uk Kino fotodamj@n S Izleti Danes, TOREK, 21. aprila 2015 SIMEON Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 8.08 in zatone ob 23.09. Jutri, SREDA, 22. aprila 2015 LEONIDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,7 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, vlaga 39-odstotna, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. H Šolske vesti DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bodo v sredo, 22. aprila, od 18.00 do 19.30 na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNI-GOJA vabimo na veselico ob 20. obletnici poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju, ki se bo vršila v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 23. aprila, ob 19.30. Zaželena je prisotnost bivših učencev. Pričakujemo vas! VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽI-NI vabi starše na predavanje o »buliz-mu«. Srečanje bo vodila psihologinja Samuela Bandi v četrtek, 23. aprila, ob 16.30 v prostorih večstopenjske šole. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasično smer; v torek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvene in jezikovne smeri. ¿Pogzeßfw podjetje H fl^HH) 4shI ■VP UKI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 [13 Lekarne AMBASCIATORI - 16.15, 18.30, 21.00 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 18.30, 21.00 »II Padre«; 16.45 »L'amore non perdona«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »Figlio di nessuno«; 16.30, 21.00 »John Rabe«. FELLINI - 17.30, 19.30, 21.40 »Wild«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.00, 21.00 »Mia madre«; 16.15, 20.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 21.50 »Latin lover«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10 »Domov«; 16.10 »Domov 3D«; 18.30 »Gorčilo - Si me prišel pogledat«; 15.30, 17.10, 18.10, 20.00, 21.00 »Hitri in drzni 7«; 16.20, 20.30 »Kdo = mi2«; 21.10 »Let domov«; 16.30, 18.15, 20.40 »Nočni lov«; 17.40, 21.20 »Odklikana«; 15.20 »Pepelka«; 19.25 »Sosedov fant«; 18.50 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40 »Into the Woods«; 16.40, 18.50, 21.10 »L'ul-timo lupo«; Dvorana 2: 21.45 »Hu-mandroid«; 16.40 »Home - A casa«; Dvorana 3: 18.45, 21.00 »Black Sea«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 16.30, 18.45, 20.00 »Cattedrali della cultura«. SUPER - 21.30 »Bicemo prvaci sveta«. THE SPACE CINEMA - 16.15, 17.30, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 7«; 16.30, 19.00, 21.30 »Black Sea«; 16.30, 19.00, 21.30 »Humandroid«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Se Dio vuole«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ma che bella giornata«; 20.00 »Cattedrali della cultura«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Mia madre«; Dvorana 2: 17.20 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 20.15, 22.15 »Black Sea«; Dvorana 3: 17.20 »Fast & Furious 7«; 20.15 »Cattedrali della cultura«; Dvorana 4: 16.45, 20.30, 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«; Dvorana 5: 17.00, 19.40 »Vizio di forma«; 22.10 »Humandroid«. Od ponedeljka, 20. do nedelje, 26. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki KRU.T IN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabita na spomladanski izlet v Arboretum Volčji Potok in Kamnik z okolico v četrtek, 7. maja. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). V spomin na soseda Lučka Križman-čiča darujeta družini Possega 20,00 evrov za ŠD Zarja in 20,00 evrov za OŠ Trubar - Kajuh. V spomin na Danimirja Žerjala daruje Drago Slavec 20,00 evrov za VZPI-ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg. V isti namen daruje Just Žerjal 20,00 evrov. V spomin na Sergia Kocjana daruje družina 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na Nadjino mamo, g. Milko Milič vd. Peric, daruje Silvana Blasina 20,00 evrov za COŠ iz Zgonika. Namesto cvetja na grob soseda Milko-ta Jekopinouga daruje Sonja Guštin -Krenicna 20,00 evrov za KD Kraški dom. Ob 12. obletnici smrti sestre Nataline Simonettig daruje Franco z Morano 20,00 evrov za otroški vrtec A. Faki-na na Colu. ZAHVALA Zahvaljujemo se župniku Žarku Šker-lju, ŠD Zarja, pevskemu zboru Lipa, nosilcem sveč in cvetja in vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega dra- Lučkota Križmančiča Svojci Iskreno sožalje ob izgubi dragega Roberta Pipana izraža svojcem sekcija SSk Devin-Nabrežina Ob slovesu svojega dolgoletnega člana Berta Pipana se žalovanju svojcev pridružujejo Fantje izpod Grmade 8 Torek, 21. aprila 2015 TRST / □ Čestitke ANUSKA SMOTLAKje uspešno zaključila magistrski študij na Vi-demski univerzi. Iskreno ji čestita in želi veliko nadaljnjih uspehov SKD Primorsko - Mačkolje. Ü3 Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v dvorani zadruge Skala v Gropadi št. 82 danes, 21. aprila, ob 18.30 v prvem in v sredo, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apli-ciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal danes, 21. aprila, od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah . Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 21. aprila, ob 20. uri na sedežu v Doberdobski ul. 20/3 na Opčinah. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 21. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DSMO K. Ferluga vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Miljah v sredo, 22. aprila, ob 20. uri v drugem sklicu. Na občnem zboru bo možno poravnati članarino za tekoče leto. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, obvešča člane, da bo potekal redni občni zbor, ki bo volilnega značaja, v sredo, 22. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor v sredo, 22. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu na Opčinah (Pro-seška ul. 131). VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na svojem sedežu na Opčinah (Proseška ul. 131). ZADRUGA VESNA iz Milj sklicuje redni občni zbor v sredo, 22. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju na operativnem sedežu DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 - 1. nadstropje. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 23. aprila, na zadnje predavanje iz letošnjega niza predavanj. Predaval bo znani predavatelj, psiholog, teolog in filozof, magister Silvo Šinkovec na temo »Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega«. Začetek ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma, Dunajska cesta 35 - Op-čine. PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev od 23. aprila do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek - petek, 10.00 - 18.00), Občinska knjižnica, Salež (ponedeljek in sreda, 15.00 - 19.00), Knjižnica P. Tomaži-ča in tovarišev, Opčine (ponedeljek -petek, 16.00 - 19.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30 -20.00). ZSKD obvešča, da je rok za prijavo na prostovoljno civilno službo, od predvidenega 16. aprila, prestavljen na 23. april. Info na trst@zskd.eu ali tel. 040635626. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra, ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v aprilu: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Info od ponedeljka do sobote na tel. št. 040-299099 (od 8. do 13. ure). PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi v petek, 24. aprila, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na »krst od Pusta«. SKD DRAGO BOJAN - GABROVEC vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih društvene gostilne v petek, 24. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z Mospom vabi v petek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na Dan ustvarjalnosti. Poleg slovesne podelitve nagrad zelo uspelega literarnega natečaja bodo mladi nastopali z recitacijami in glasbenimi vložki. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno. KNJIŽNICA BORISA PAHORJA na Proseku in Narodna in študijska knjižnica vabita k sodelovanju pri pobudi Primorci beremo 2015. Informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel (1. nadstropje). OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (6 steklenic za vsako vrsto vina brez etikete) na županstvo najkasneje do 27. aprila. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 27. aprila, ob 7. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu, ki bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicu v sredo, 29. aprila, ob 18.00 v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Alpinska ul. 18. GLAVNI ODBOR Vincencijeve Konference vabi na srečanje članov, prijateljev in sodelavcev župnijskih Vin-cencijevih Konferenc in vseh, ki delujejo v prid bližnjega, v sredo, 29. aprila, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje). NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpisovanja od 29. aprila na www.melanieklein.org ali od 4. maja v društvenem uradu, ob ponedeljkih od 15.00 do 19.00, ob sredah od 9.00 do 13.00 in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisovanja do 11. junija na www.melanieklein.org (od 29. aprila) ali v društvenem uradu (od 4. maja) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@me-lanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD na hrib Kokoš, ki ga prirejajo Vaške organizacije iz Bazovice, bo v četrtek, 30. aprila: ob 20.30 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.45 pri Kalu (cesta proti Lipici), prižig tabornega ognja in ob 21.00 začetek vodenega pohoda (1 ura nezahtevne hoje, obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja, v organizaciji tabornikov Rodu kraških j'rt iz Sežane, sledi dvig prvomajske zastave in družabnost v koči. SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje nagrado Zlato zrno za umetniške dosežke mladih iz naše Dežele v obdobju 2013-2015. Predloge posameznikov in ustanov prejema do 30. aprila. Podrobne informacije na www.skladtoncic.org. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr. 0 Prireditve KRAJEVNA SEKCIJA VZPI ANPI RE-PENTABOR, v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor (Slo) in pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor, vabi ob 70. obletnici osvoboditve, v vaški dom v Dolu (Slo) na predstavitev knjige Ezia Romanoja »Ženska brez obraza« 22. aprila. Pričetek ob 20. uri. NŠK IN VZPI-ANPI vabita na predstavitev knjige Marine Rossi »Soldati dell'Armata rossa al confine orientale«, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Z avtorico se bo pogovarjal Jože Pirjevec. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse člane in člane društev ZSKD na filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. V sredo, 22. aprila, ob 20.30 ob priliki dneva upora proti okupatorju in dneva osvoboditve izpod nacifašizma bomo predvajali dokumentarec Biserke Simoneta »Za svobodo - Per la li-berta«. DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev knjige avtorice Marte Ascoli Auschwitz je tudi tvoj (Mladika 2014), ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 17.30 v občinski dvorani Millo v Miljah, Trg Republike 14. Sodelovali bodo prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Dunja Nanut, avtoričin sin Davide Puzzolo in urednica Nadia Roncelli. Predstavitev knjige sodi v program dogodkov Občine Milje ob 70. obletnici osvoboditve. PRAVLJIČNA GOSTA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri obiskal par pravljičnih gostov, to sta mama in sin oz. glasbenika Aleksandra Pertot in Florjan Suppani. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v četrtek, 23. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Začetek ob 9. uri v Ul. Massimo d'Azeglio, pri obeležju štirih mladih partizanov GAP; ob 9.30 bodo položili venec na obeležje 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne s predstavniki občine in Zveza borcev. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. Primorski r dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta v soboto, 25. aprila 2015, naša urada zaprta. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA, ob 70. obletnici osvoboditve, bo s krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v petek, 24. aprila: ob 19.15 spomenik padlim NOB v Repnu, slavnostna govornica Živka Persič, sodelujejo učenci OŠ A. Gradnik, MoPZ Kraški dom; ob 19.45 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 19.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu; ob 20.00 v veži županstva na Repentabru otvoritev razstave o drugi svetovni vojni v organizaciji VZPI-ANPI, v sodelovanju z Ivanom Kocmanom in učenci OŠ Alojza Gradnika, nastopa MoPZ Kraški dom. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bodo polagali vence v petek, 24. aprila: ob 17.00 spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu, ob 17.30 spomenik NOB v Križu. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 10.00 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, Istrska ul. 192. Slavnostni govornik: novinar in predstavnik VZPI-ANPI Dušan Kalc. Sodelujejo Marjetka Popovski in pevska skupina Cvet v laseh iz Izole. V petek, 24. aprila, pa bodo člani odbora od 15.00 dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, bo polagala vence pred spomenike padlim v soboto, 25. aprila: ob 7.30 Županstvo; ob 7.40 Slivno; ob 7.50 Medja vas; ob 8.00 Devin; ob 8.05 Vižovlje; ob 8.10 Cerovlje; ob 8.15 Mavhinje; ob 8.25 Prečnik; ob 8.40 Trnovca; ob 8.45 Praprot; ob 8.55 Šempolaj; ob 9.10 Križ; ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost: nastop nabrežinske godbe; pozdrav župana; priložnostni govor Giorgio Zeriali; zborovski nastop. OBČINA DOLINA, sekcije VZPI-ANPI in Slovenska kulturna društva iz Brega vabijo na osrednjo občinsko proslavo ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma v soboto, 25. aprila, ob 16.30 pri občinskem spomeniku padlim v Dolini. Nastopajo združeni pevski zbori, pihalni orkester Breg, Nižja srednja šola Simon Gregorčič in recitatorji. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Gorazd Bajc. Zbirališče ob 16. uri pred Občino. Vabimo, da se proslave udeležite z lastnim praporom. SKP IN SIK vabita, ob 70. obletnici osvoboditve, v soboto, 25. aprila, na praznik v Ljudski dom v Podlonjerju: ob 13. uri odprtje kioskov, ob 15.30 polaganje vencev in govor tov. Iztoka Furlaniča. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto, 25. aprila, približno ob 12.30 na tradicionalni koncert v Rižarni. FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gro-pada-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna skupina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. VAŠKA SKUPNOST SOCERB in Krajevna skupnost Črni Kal vabita vse nekdanje borce, znance in prijatelje tostran in onstran meje na 30-letnico postavitve spomenika svojim padlim v NOB ter 70-letnici osvoboditve. Slavnost bo v nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri pred spomenikom na vaškem trgu. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Rožice Nadlišek »Suhozidi«, ki bo v kavarni Gruden v Nabrežini v ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri. OŠ FINŽGAR in SKD Barkovlje vabita, ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne, na počastitev padlih, ki bo na domačem pokopališču v sredo, 29. aprila, ob 15. uri. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel učiteljic osnovne šole, nastop učencev in ŽVS Barkovlje. PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor: ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00. SKD LONJER-KATINARA obvešča, da bo razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila v prostorih ŠKC v Lonjerju ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGO avtorja Lojza Kovači-ča »Prišleki, 3. del«, Slovenska matica, leto 1985. Tel. št.: 348-5165977. NA OPČINAH dajemo v najem opremljeno samostojno stanovanje: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica in velika terasa. Tel. št.: 040-211936. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za narodno nošo. Tel. 040-299820 ali 3408868570. RESEN GOSPOD išče zaposlitev za ročno pranje posode v kavarnah ali gostilnah, tudi za pol dneva ali občasno. Tel. št.: 327-7409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. aprila. Tel. 040-229439 H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. , Športna priloga»™ M dnevr Primorskega dnevnika Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 21. aprila 2015 Pokrajinski prvaki _. _L Pallacanestro Trieste bo igral v končnici r i Za združeno ekipo Olympie vse še odprto OK Val v D-ligi Na 11. strani Na 16. strani Thunders druge, še v igri za EP? Na 17. strani Vesna: play-off je vse bolj oddaljen Na 18. strani jJ^Njl POGLED Z VEJE TA JE PA DOBRA /¿10 - IZ ULICE MONTECCHI /11 #3 BESEDA VLEČE BESEDO /11 T: i KRIŽANKA ? ♦ 33 VPRAŠANJ /¿20 10 Torek, 21. aprila 2015 ŠPORT / Rossi ugnal Marqueza BUENOS AIRES - Če je Valentino Rossi z zmago na uvodu sezone v Katarju napovedal, da bo dogajanje leta 2015 nadvse zanimivo, je na VN Argentine to le še potrdil. Veteran in velemojster tega športa je skupaj z Marquezom poskrbel za razburljivo končnico, v kateri pa je sam pobral vse, medtem ko je Španec, ki je dolgo vodil, nazadnje trčil v Rossija in padel. Rossi je zdaj pri 66 točkah, Dovizioso jih je za tri druga mesta zbral 60, lannone je tretji s 40. Jorge Lorenzo, ki je spet ostal v senci Rossija, je s 37 točkami četrti, Marquez pa je ostal pri 36. Polanec bežal 220 km VALKENBURG - Svetovni prvak Poljak Michal Kwiatkowski (na sliki) je zmagovalec jubilejne 50. dirke Amstel Gold Race na Nizozemskem, prve ardenske klasike s 34 vzponi. Kolesar ekipe Etixx Quick Step je imel v zaključku 258 kilometrov dolge preizkušnje več moči od Španca Valverdeja in Avstralca Matthewsa. Slovenec moštva Lampr Meride Jan Polanc je skupaj z najprej petimi, nato pa še z dvema kolesarjema, bežal praktično od začetka do 35 kilometrov pred ciljem. nogomet - Danes in jutri povratne četrtfinalne tekme lige prvakov Kdo bodo polfinalisti? Milorad Čavič ansa Michael Phelps ansa plavanje Mark Spitz: »Phelps ga ni premagal!« LOS ANGELES - Nekdanji ameriški plavalni zvezdnik Mark Spitz je ob robu letošnje podelitve laureusov v Šanghaju razkril, da ima dokaze, da najuspešnejši olimpijec vseh časov Američan Michael Phelps na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 ni zmagal na 100 m delfin; zmaga bi morala pripasti Srbu Miloradu Čaviču, poroča agencija Tanjug.Spitz trdi, da je od podjetja Omega, ki je časomeri-lec na največjih plavalnih tekmah, dobil elektronsko pošto, kjer je zapisano, da je Phelps izgubil finale. «Če je Omega res uradni časo-merilec, mi ni jasno, zakaj to ni bilo znano takoj po tekmi. Ne verjamem, da je Phelps to tekmo dobil, a je ne glede na to največji plavalec na svetu, s to medaljo ali pa brez nje,» je dejal Spitz. To, da je tekmo dobil Čavič, so pokazali tudi počasni posnetki tekme, a je na koncu s stotin-ko prednosti slavil Američan, po letu dni pa je Omega sporočila, da je bil dotik Čaviča pri prihodu v cilj slab in da je tekmo izgubil zaradi tega. A prav ta osma zlata medalja na enih igrah je Phelpsa zavihtela med nesmrtne. Pred tem je bil najboljši prav Spitz, ki se je sedmih zlatih medalj veselil na olimpijskih igrah v Munchnu leta 1972. «Phelps ostaja največji športnik vseh časov. Nastopal je na štirih olimpijskih igrah, jaz na dveh, ima 18 zlatih medalj, jaz devet, dve srebrni, jaz eno, in dva brona, jaz pa enega. V primerjavi z mano je vse dosežke podvojil, a vedeti je treba, da mu je to uspelo praktično na treh igrah, saj je na prvih ostal brez medalje,»je še dejal Spitz. Vsekakor pa je Spitz pokazal tudi razumevanje za Phelpsove težave, ko je bil slednji pol leta suspendiran zaradi pijanosti in se je na tekmovanja vrnil šele v prejšnjem tednu. Tudi Spitz namreč ni nepopisan list, saj se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola v medijih znašel kar dvakrat, slikali so ga tudi pri kajenju marihuane: «Težko je biti Michael Phelps. Kot vsak mlad človek se tudi on uči iz lastnih napak in v sebi ima veliko pozitivnega. Vedeti je treba, da je stalno izpostavljen žarometom in da je ves čas pod velikim pritiskom.» (STA) MÜNCHEN/BARCELONA - Z drevišnjima tekmama Bayern München - Porto in Barcelona - Paris St. Germain (obe ob 20.45) se bo začel povratni del če-trtfinalov lige prvakov. Varovanci trenerja Guardiole bodo skušali v domači Allianz Areni spreobrniti izid. Na prvi tekmi so v Portu izgubili s 3:1. Lani so nemški prvaki izpadli po porazu proti madridskemu Realu. Ali jim bodo letos usodni Portugalci? Bayern mora zmagati vsaj z 2:0. Če pa bodo gostje uspeli doseči vsaj en gol, potem se bo zadeva močno za-komplicirala. Porto čaka bržkone odločilen teden. Ne samo v ligi prvakov, temveč tudi v domačem prvenstvu, saj bodo v nedeljo igrali odločilno srečanje proti Benfici, ki ima tri točke prednosti. Bayern je v nedeljskem krogu Bundeslige, v kateri gospodari, premagal Hoffenheim 2:0. Najboljši na igrišču pa je bil münchenski vratar Neuer. Trener Guardiola je lahko zaskrbljen. Na drugem srečanju se bosta drevi pomerila Barcelona in pariški Psg (v živo po Planet TV). Na prvi tekmi so Katalonci zmagali s 3:1. Ibrahimovic (danes bo znova na razpolago) in soigralci se bodo morali res potruditi, če želijo spreobrniti izid v svojo korist in si izboriti polfinale. Barcelona bo v napadu bržkone znova nastopila s »hudim« triom Messi-Neymar-Suarez. Jutri bo v središču pozornosti, vsaj v Italiji, Juventus, ki bo v francoskem Mo-nacu (po Canale 5) branil prednost enega gola (1:0 na prvi tekmi v Turinu). Trener Allegri bo zaupal Tevezu, ki je v odlični formi. Monaco je v nedeljskem krogu francoske Ligue 1 igral le neodločeno proti Rennesu (1:1). Juventus pa si je v soboto z zmago proti Laziu z 2:0 že dejansko zagotovil »scudetto«. Prvenstvo pa, kot vemo, ni liga prvakov. V Madridu bo jutri derbi: Real bo gostil »colchonerose« (Atletico Madrid). Na prvi tekmi sta se španski moštvi razšli z izidom 0:0. Četrtek bo dan za evropsko ligo. Na povratnih četrtfinalnih tekmah bosta uvrstitev v polfinale lovili dve italijanski ekipi. Napoli je na prvi tekmi premagal v gosteh nemški Wolsburg s 4:1. Fioren-tina pa je igrala neodločeno 1:1 proti ki-jevskemu Dinamu. Preostali dve tekmi sta Zenit - Sevilla in Dnipro - Brugges. Juventusov napadalec Carlos Tevez na sobotni tekmi proti Laziu ansa (0 H o ■o (0 a ¡2 »Obožujem vašo državo. Je nekaj najlepšega, kar sem videl doslej.« Sergej Bubka o Sloveniji, (kjer išče delegatske glasove), Dnevnik, 14. 4. »To je bolj derbi za sendvič z mortadelo kot pa derbi za kaviar in šampanjec. Tehnična raven je, kar je.« Radijski poročevalec Emanule Dotto o derbiju Inter - Milan, Radio Uno, 19. 4. »Niso mi najbolj pri srcu. Čudni so. Saj veš tisto, ko greš na morje, in tam za nekoga lahko takoj rečeš, da je Čeh.« Slovenski hokejist v Pragi Robert Sabolič nima rad domačinov, Nedelo, 19. 4. »Ne razumem še čisto dobro, kako nam je to uspelo.« Prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko o tem, da bodo na tekmah EP v košarki na Hrvaškem točili slovensko pivo, Sobotna priloga, 18. 4. »Leta 2010 sem slišal, da je svetovni naslov osvojila Španija. Lepo prosim, zmagala je Katalonija. Lani pa je slavila Nemčija. V redu, a zanjo so igrali Turki, Poljaki, Ganci, Albanci in Tuniziciji. Take mešanice so mi všeč, ker ni nihče zapostavljen.« Eric Cantona, La Repubblica, 16. 4. Padec junakov Razburljiv športni in siceršnji konec tedna in prav tak korak v novo se-demdnevje. Mnogi mi na eni in drugi strani meje prišepetavajo, da sem v svojih zapisih, ki naj bi bili še ena redkih neodvisnih in svobodnih kritičnih osti (predobri ste, spoštovani bralci in bralke, zasluga je PDja) pre-mil. A ta navedba je na tem mestu z moje strani edini odziv na omenjeno spodbudo. Ve se, zakaj. Prav tako dobro vemo, da je Primorec iz Trebč prvič v zgodovini napredoval v prvo promocijsko ligo, kar je nedvomno uspeh za društvo in vse, ki mu sledijo. .Svojo zadnjo tekmo v drugoligaški konkurenci je odigral tudi Jadran. Spominjam se, da sem že na začetku košarkarske sezone zapisal, da bo združeni ekipi trda predla, saj je B liga izjemen zalogaj, že več ali manj profesionalno opremljena, z mnogimi vlaganji v peterke. Naš potencial pa je tak, kakršen pač je, a nazadovanje sploh ne bi smelo prizadeti ideje o združevanju in strnjenosti vrst. Jadran je bil v vseh teh letih pojem športnega znanilca obstojnosti naše narodne skupnosti, ki pa ni še dovolj zrela, da bi ovrgla vrtičkarstvo, pozabljajoč, da je usoda pripadnikov naše manjšina povsem ista, pa naj gre za tako imenovane leve, desne, srednje. Dokler živi slovenstvo, bo živela tudi narodna skupnost. Potem pa... Narodnost, pogojena od strankarstva, ni nikoli rodila kaj prida dobrega. Lahko bi rekel tudi tako, kot je brilijantno ugotovil neki grafitar: Ta pravi Štajerec pije Laško. Ta pravi Ljubljančan Union. V bistvu oba pijeta Heineken. Kje so torej jedrne razlike? Mimo tega, da se je zgodil tudi volilni občni zbor SSO, pa je javnost vzradostila novica, ki ima s športom še kako neposredno zvezo. Zmaga je pač zmaga, pa čeprav na uličnem teku v visokih petkah ali na izboru za mis športa, kjer je zmagala 18-letna Kaja Bajda iz Trbovelj, ki trenira tek na 400 metrov z ovirami. Zlobneži pripominjajo, da bi bil čas tudi za ka- piše Albert Voncina FORMULA 1 ko njeno zmago na stezi, ne le da osvaja žirijo s svojimi drugačnimi čari. Njen edini odmevnejši dosežek je bil doslej zmaga v teku z visokimi pet-kami po ljubljanskih ulicah. Zanimivo, da se je izbora za mis športa udeležil tudi predsednik vlade Miro Ce-rar (med drugim je v javnem obtoku rečenica, da se člani njegove vlade me-njujejo hitreje in pogosteje kot igralci ekipe hokeja na ledu). Ni ga gnal poseben estetski duh, s svojim očetom, legendarnim telovadcem, je navijal za svojo hčer Evo, ki pa ni prejela niti ene lente. Bolje tako, saj bi v nasprotnem primeru lahko obdolžili Cerarja celo koruptivnega rovarjenja. V Sloveniji (da se omejim le na to državo) je dandanes vse mogoče, tudi nemogoče. Nemogoče vragolije, ki pa so očitno mogoče, počenja ta čas tudi Valentino Rossi, ki so ga mnogi že zdavnaj odpisali, češ da je prestar za mo-tociklistične dirke. Veteran na dveh kolesih (v glavi jih ima veliko več) pa je v letošnji sezoni spet kot blisk, na treh dirkah je dosegel že dve zmagi, Varčni Raikkonen Dva Mercedesa in en Ferrari. Na prvih štirih dirkah v letošnji sezoni F1 so na zmagovalnem odru vedno stali en zastopnik Scuderie in dva predstavnika nemškega konstruktorja, novost VN Bahrajna pa je bila ta, da je Sebastiana Vettla nadomestil Kimi Raikkonen, ki si je s sijajno dirko prislužil drugo mesto ter prve stopničke po 25 preizkušnjah. Predstava Finca - ki se je še enkrat izkazal za enega izmed najboljših dirkačev, ko gre za varčevanje gum - je bila navdušujoča, saj je »Iceman« odlično začel dirko, zaključil pa jo je z lepim prehitevanjem na račun Nica Rosberga, ki se je tako moral zadovoljiti s tretjim mestom. S tem rezultatom je Kimi že sedmič dosegel stopničke v Bahraj-nu, kjer pa ni mogel praznovati s šampanjcem, saj uporabljajo v kraljevini na Bližnjem vzhodu posebno brezalkoholno pijačo, ki se imenuje Waard (kljub temu, da pitje alkohola ni prepovedano). Dirko pa je premočno osvojil Lewis Hamilton, ki je trenutno razred zase. Na četrto mesto se je uvrstil Williamsov Valt-teri Bottas, ki se je dobro branil pred napadi Sebastiana Vettla. Nemec v Ferrarijevih barvah je tokrat poskrbel za nekoliko slabšo predstavo, saj je storil nekaj napak, še enkrat pa je dokazal, da ima Ferrari letos zelo konkurenčen dirkalnik. Poleg tega lahko računa Scuderia na odlično ekipo v boksih, saj se je Raikko-nen dokopal do drugega mesta tudi po zaslugi odlične strategije. Daniel Ricciardo je svoj Red Bull popeljal do šestega mesta, kar je verjetno tudi najboljši možni rezultat za moštvo Dietricha Mateschitza v tem trenutku, medtem ko se je Lotus tudi tokrat dokopal do novih točk s sedmim mestom Romaina Grosjeana. Če so bila razmerja moči v Bahrajnu podobna kot pred sedmimi dnevi na Kitajskem, bi lahko naslednja dirka poskrbela za kako presenečenje. Karavana Formule 1 bo namreč »počivala« do 10. maja, ko bo na sporedu prva evropska dirka, in sicer VN Španije. Trenutno je težko verjeti, da bi lahko kdo ogrozil nadvlado Hamiltona, sodobna zgodovina F1 pa uči, da se v treh tednih lahko marsikaj zgodi na področju razvoja posameznih dirkalnikov. POGLED Z VEJE- >u kar pomeni 109 prvih mest v karieri. S svojim najhujšin tekmecem Marcom Marquezom je v termalnem letovišču Rio Hondo v Argentini bil strašanski boj (ne v termah, marveč na dirkališču) na robu dovoljenega. Rossi je švignil skozi cilj, Marquez pa obležal v pesku. Španski matador je imel v otroških letih v svoji sobi na steni Ros-sijev poster. Če ga še ni, pa ga bo zdaj brez dvoma odstranil, kajti idoli in heroji ostajajo v naših glavah le dotlej, dokler jih obvladujemo z domišljijo. Potem nič več. / ŠPORT Torek, 21. aprila 2015 1 7 Finale Češka-Rusija SOČI - V finalu pokala Fed bosta igrali Češka in Rusija. Češka je v polfinalu gladko premagala Francijo, bolj zanimiv in negotov je bil dvoboj v Sočiju, kjer je Rusija najprej zapravila vodstvo 2:0 po prvem dnevu, nato pa si v odločilni igri dvojic vendarle priigrala zmago s 3:2. Češka se je v finale uvrstila četrtič v zadnjih petih letih (leta 2011, 2012 in 2014 je zmagala), zato so bila potrebna le tri posamična srečanja, neulovljivo prednost pa je priigrala dvakratna wimbledonska prvakinja Petra Kvitova. Dokovic v formi MONTE CARLO - Srb Novak Dokovic je v finalu teniškega ma-stersa v Monte Carlu s 7:5, 4:6 in 6:3 premagal Čeha Tomaša Ber-dycha. Prvi igralec sveta je odlično formo z začetka sezone očitno prenesel tudi na peščena igrišča. Po januarskem slavju na Australian Opnu v Melbournu je bil 27-letni Srb uspešen tudi na turnirjih serije masters v Indian Wellsu in Miamiju, v nedeljo pa še v Monte Carlu, ki je tudi tradicionalni uvod v serijo močnih peščenih turnirjev v Evropi z vrhuncem v Roland Garrosu. košarka - Tržaški Pallacanestro Trieste v končnici za napredovanje Presegli pričakovanja Pallacanestro Trieste se je -prvič, odkar ponovno nastopa v drugi ligi - prebil v končnico, kjer se bo kot sedmouvrščeni pomeril z dru-gouvrščeno lige Silver Ferraro (prva tekma bo že v četrtek v Trstu).Trža-čani so zadnjo tekmo igrali proti že uvrščenemu Ferentinu, ki pa kljub temu ni hotel prepustiti zamage nekdanjim «sovražnikom» iz končnice tretje lige pred nekaj leti. Ekipi sta se večkrat izmenjali v vodstvu in ko je že zgledalo, da je Dalmassonova ekipa brez možnosti za zmago (80:70 v 33.min.), je v zadnjih minutah - kot že velikokrat v tem prvenstvu - poskrbela za preobrat. Da je bila stvar nekoliko bolj tragična sta v zadnjih sekundah poskrbela Tonut, ki je zgrešil prosti met, in Carra, ki je Guarinu podaril dva prosta meta za izenačenje ob izteku regularnega dela. Podaljšek pa je bil monolog Tržačanov, ki so dosegli zgodovinski uspeh. Če se vrnemo za sedem mesecev nazaj, je generalni direktor kluba Boccchini dejal, da podpiše za tretje predzadnje mesto, predsednik Ghiac-ci pa je obljubil, da ekipa ne bo nikoli popustila...in obljubo je tudi držal! Podpisani pa je naštel prednosti in šibkosti ekipe: Prednosti: - ekipa je mlada, igralci bodo dali vse od sebe, da se izkažejo, obenem pa v teku prvenstva lahko še napredujejo; - publika bo na domačem igrišču lahko šesti mož na igrišču; - Američana nimata slavnega imena, skušala pa se bosta izkazati, da ju opazijo bolj renomirani in bogatejši klubi; - kot v lanskem letu bosta agresivna obramba in hitra igra lahko ključ do zmage. Šibkosti - večina igralcev je neizkušenih; - ekipa pod košem lahko računa na mlada centra Candussija in Marinija, ki ne moreta biti kos bolj izkušenim in fizično močnejšim tujcem; Holloway je sicer bolj krepak, a mu manjkajo centimetri; - organizator igre Grayson je sicer hiter, a bo precej trpel v obrambi proti višjim nasprotnikom (tudi on je manjši od uradnih 180 centimetrov). A posteriori lahko ugotavljamo, da je ekipa v celoti izkoristila prednosti, kar se tiče bojazni glede šibkosti, vidimo, da so bile po večini neutemeljene. Holloway se je izkazal za enega boljših centrov lige, Gray-son pa je po slabem začetku vendar dal pričakovani doprinos. Candussi in Marini sta nazadnje opravila svojo dolžnost, pravi protagonist sezone pa je bil Stefano Tonut, ki se mu na stežaj odpirajo reprezentančna vrata. Emblem ekipe pa je njegov vrstnik Andrea Coronica, ki je visok samo 188 centimetrov, a je pogosto kril mnogo višje nasprotnike. Svojo nadvse pozitivno sezono je v Feren-tinu kronal s sedmimi skoki v napadu, ki so ekipi omogočili, da nadoknadi zaostanek. Izid : FMC Ferentino - Pallacanestro Trieste 92:105 (21:23, 45:47, 72:65, 90:90) Pallacanestro Trieste 2004: Coronica 4 (- , 2:2 , -), Tonut 25 (5:6, 4:8, 4:9), Mastrangelo 3 (-, - 1:1), Grayson 8 (- , 4:6, 0:3), Candussi 10 (-, 2:3, 2:4), Carra 16 (7:9, 3:4, 1:5), Holloway 30 (4:9, 13:22, - ), Prandin 9 (1:3, 4:7, - ), Marini, Fossati n.v. . Nekaj statističnih podatkov: met iz igre Ferentino 34:70 (49%), Trst 40:74 (54%), skoki v napadu Ferentino 5, Trst 12, skoki v obra,bi Ferenti-no 25, Trst 26. Marko Oblak Murphy Holloway je bil najboljši skakalec v ligi fotodamj@n Četrtfinale končnice (Četrtek, 23 aprila ob 20.30) Angelico Biella - Remer Treviglio, FMC Ferentino - Basket Recanati, Pallacanestro Trieste - Mobyt Ferrara, Moncada Agrigento - De' Longhi Tre- Stefano Tonut 4. strelec Posameznike tržaškega drugoligaša najdemo v samem vrhu osebnih statistik: Stefano Tonut je bil 4. strelec lige (19,2 točke na tekmo), drugi pri izgubljenih žogah (3,4) tretji pri pridobljenih žogah (2) in peti za dobljene osebne napake (4,5). Murphy Holloway pa je bil prvi v skupnih skokih (10.7 na tekmo), skokih v obrambi (7,7) in blokadah (1,7), tretji pa po učinku (20,1). Ekipno je bila ekipa četrta najboljša pri metu za 3 točke (35%), s Casalpusterlengom najslabša pri metu za 2 točki (49%) in daleč najslabša pri prostih metih (65 %). Bolje so se Tržačani odrezali pri skokih (šesti najboljši, 32,8 na tekmo), pri blokadah (prvi s 3,1) in pridobljenih žogah (prvi z 9,1). Marko Oblak gimnastika - EP v Montpellieru Prevlada Rusije in Velike Britanije Erika Fasana v parterju, kot v mnogoboju, na nehvaležnem 4. mestu MONTPELLIER - Drugi finalni dan evropskega prvenstva v športni gimnastiki v Montpellierju so se po dveh zlatih in srebrnih medalj veselili v britanskem in ruskem taboru. Na preskoku naslova iz EP v Sofiji 2014 ni ubranil Rus Denis Abljazin, je pa prvo mesto osvojil njegov rojak Nikita Nagornij (15,099). Abljazin, srebrn na krogih, si je srebro razdelil z Ukrajincem Igorjem Ra-divilovom (oba 15,083). Evropska prvakinja na gredi je postala Andreea Eugenia Munteanu (14,366), druga je bila Britanka Rebecca Downie (14,300), srebrna tudi na dvovi-šinski bradlji, tretja pa domačinka Claire Martin (14,200). Branilka naslova Rusinja Marija Harenkova je s padcem z orodja končala na 6. mestu. Hrvati se veselijo zmage Maria Možnika na drogu, ki je slavil z nizko oceno 14,833 in tesno ugnal Britanca Sama Oldhama in grškega veterana Vlasiosa Marasa 14,666. Na bradlji je naslov ubranil Ukrajinec Oleg Vernjajev, ki je v petek osvojil zlato v mnogoboju. Tokrat je Ukrajinec (15,833) bil prepričljivo boljši od Švicarja Christiana Baumanna in Romuna Mariusa Berbecarja (oba (15,300). Na parterju se je zmage veselila Rusinja Ksenija Afanasijeva, evropska prvakinja iz leta 2013 in svetovna prvakinja 2011 z oceno 14,733 točke. Le desetinko je zaostala Britanka Claudia Fratgapane, bron je osvojila Švicarka Giulia Steingruber, na prvenstvu tudi srebrna v preskoku. Na lanskem EP v Sofiji je zmagala Italijanka Vanessa Ferrari, ki pa se letos ni uvrstila v finale, njena rojakinja Erika Fasana pa je bila z izidom 14,300 četrta. košarka C. zvezda prvi finalist lige ABA LJUBLJANA - Košarkarji Crvene zvezde so prvi finalisti lige Aba. V pol-finalu so s 3:1 v zmagah premagali mestnega tekmeca Partizan, zadnji dve zmagi so dosegli, ko je bil v polni dvorani Pionir gostitelj Partizan. V soboto je bilo 95:85, v nedlejo pa 81:73. V drugem polfinalu bo odločala peta tekma v Podgorici, saj je zagrebška Ce-devita dobila dve tekmi na domačem igrišču, prvo s 85:57, drugo pa z 88:85. Slovenski reprezentant Crvene zvezde Jaka Blažič pri zmagah ni igral vidne vloge. (dve točki in skok), Edo Murič pa je pri Partizanu na drugi tekmi igral 33 minut in pol, s 25 točkami je bil ob dobrem metu za dve točki (71-odstoten) in stoodstotnim izvajanjem prostih metov celo najboljši strelec tekme. IZ UL. MONTECCHI C o viso. Druga tekma bo v soboto, 25. aprila. Igra se na dve zmagi. Vstopnice za četrtkovo 1. tekmo so že na voljo (Ticketpoint na Korzu). Cene so od 14. do 45 evrov. Abonen-ti še danes lahko potrdijo svoje mesto. »Jadran 10 s pohvalo?« »Aurora Desio 10 s pohvalo« je projekt, ki je pred približno mesecem dni zaživel v tamkajšnjem košarkarskem klubu, ki je letos nastopal z Jadranom v B-ligi. Srž pobude je bila povezava najmlajših članov kluba s člansko ekipo. Klub je na podlagi internega ocenjevanja najmlajših košarkarjev 2003-2005 izbral tri najboljše, ki so prejeli čisto posebno nagrado. Dan so lahko preživeli s člansko ekipo. Skratka, na dan tekme so se s člansko ekipo preoblekli v slačilnici, z njimi so se ogreli, udeležili so se sestanka pred tekmo, po tekmi pa so se s člani tudi poklonili publiki. Skratka, zelo zanimiv način, kako spodbujati pripadnost klubu, še posebej pa navezanost na člansko ekipo. Sklepam, da je bila to za mlade izjemna izkušnja, ki jo bodo še dolgo nosili v sebi. Že ob prebiranju vrstic se mi je porodilo vprašanje, ali bi podobno pobudo lahko ponovili pri nas. Zdi se mi, da povezanosti med mladimi in člansko ekipo v večini klubov ni (več). Na tekmah Jadrana je mladih gledalcev (tu mislim na igralce od minibasketa do mladincev) toliko, da jih lahko preštejemo na prstih dveh rok. Ob koncu prvenstva jih je bilo še bistveno manj. In to v klubu, ki v svojem projektu združuje kar pet klubov in vsak razvija mladinski sektor! Niti obrisa tistih let, ko je Jadran v dvorani Ervat-ti podpiralo več desetin mladih (igralcev!). Pa ne govorim o prazgodovini, a o navezanosti na ekipo pred petnajstimi leti, ko sem za košarkarsko ekipo glasno navijala tudi jaz. Zdaj pa take najstniške zagnanosti med navijači ni več: najglasnejše navijačice so samo dekleta ali žene sedanjih (in nekdanjih) igralcev ... Razlogi, zakaj je tako, so najbrž večplastni. Morda pa sami mladi ne občutijo več povezanosti s člansko ekipo, najbrž niti ne stremijo za tem, da bi tam nekoč igrali (nasprotno od mojih sovrstnikov, ki so o tem sanjali), in zato sploh ne preganjajo staršev, da bi jih zapeljali v športno dvorano. In prav zato bi bil morda projekt, ki je že zaživel v Desiu, dobrodošel tudi pri nas. »Jadran 10 s pohvalo«, poskusimo? Opravičil, da je pobuda organizacijsko težko izvedljiva, pa tokrat ne smemo sprejeti. #Pariz Potegavščina avtomobilistične hiše Citroen bo redkim izbrancem ponudila spremljanje prihodnje prvenstvene nogometne tekme med pariškim Psg-jem in Metzem, kar iz avtomobila. Hidravlična dvigala bodo dvignila 15 avtomobilov 30 metrov visoko in jih za boljšo vidljivost nagnila 25 stopinj proti zelenici. Obiskovalcem amaterskih srečanj pa verjetno taka zamisel ni nobena novost. Marsikateri novinar ali navijač je pri nas že premagoval burjo in nizko temperaturo tik za mrežo igrišča kar v udobju lastnega avtomobila, toliko da je celo zaspal in zamudil kočljive trenutke srečanja ... #London Veliko pa je bilo takih, ki ni želelo zamuditi zadnjega uradnega nastopa angleškega kolesarja Bradleyja Wig- ginsa, ki bo 7. junija lovil rekord v vožnji na uro. Vstopnice so kot za večje ro-kovske koncerte pošle v izjemno kratkem času, saj je angleška mreža Sky preko svoje spletne strani v sedmih minutah oddala vsa mesta londonskega vel-odroma. Svetovni in olimpijski prvak, ter zmagovalec dirke po Franciji se je že poslovil od sveta cestnih dirk, želi pa postaviti novi mejnik in premagati rekord Avstralca Rohana, kije 8. februarja letos v uri prevozil 52,491 km. #Washington Razmerje med časom in prevoženo potjo je stvar ponosa tudi med rekreacijskimi tekači. Med te spada tudi Matteo Renzi, ki se je pred dnevi mudil na obisku v Washingtonu. Preden bi se srečal z ameriškim predsednikom si je privoščil jutranji tek v parku ameriške prestolnice, nato je pred Obamo izjavil, da je v uri pretekel 12 km. Nekdo pa ga je le ujel v kamero med »podvigom«, med katerim se vrli Matteo še zdaleč ne približuje hitrosti 12 km/h. Kronometer ne laže, vsi pa vemo, da imajo politiki kratke noge. 12 Torek, 21. aprila 2G1S KOŠARKA / Igrali so brez sponzorja Članska ekipa Jadrana je od konca februarja igrala brez podpore sponzorja. Točnih razlogov, zakaj je podjetje Franco odpovedalo podporo ekipi, nam ni hotelo razjasniti ne vodstvo kluba niti lastnik Robert Franco (na fotografiji). »To je moja odločitev, klub ve, zakaj sem se oddaljil, saj sem jim obrazložil v pismu. Svoje odločitve pa ne bom spremenil, nikoli več ne bom podpiral Jadran in verjetno niti ostali slovenski šport,« je pojasnil Franco, ki pa ostaja - pravi - prvi navijač Jadrana. Sumimo lahko, da je na vse vplivala afera Jadran -Bor. Klub je vsekakor vse do konca prvenstva spoštovalo dogovor, v športni dvorani objavljalo reklamne napise podjetja, sponzorja niso odstranili niti s panoja za intervjuje. Statistike Nekaj statistik igralcev Jadrana (skupina B): Borut Ban - 11. po doseženih točkah (276), 16. po povp. številu točk, 7. po povp. številu prostih metov (83 %), 15. po oceni FIBE; Carlo De Petris (na fotografiji) - 18. po povpr. metov za 2 točki (51 %), 14. -povpr. število blokad (0,4); Peter Frnaco -13. po povrp. številu skokov v obrambi (5). b-liga - Kaj bo z Jadranom po zadnji tekmi sezone? Ali si Jadran še želij(m)o? Odločitev o bodočnosti članske ekipe tudi v rokah matičnih društev, ki sestavljajo projekt Jadran - »Staro« jedro ostaja zvesto Jadranu - Ridolfi odhaja? Na koncu je bilo veselo. K temu je seveda pripomogel soliden nastop Jadrana na zadnji tekmi sezone proti višjeuvrščeni ekipi in prav gotovo tudi zavedanje, da je ene najtežjih (če že ne najtežje) sezone Jadrana konec. Oddih, končno. In tudi po tako zahtevni sezoni ni bilo vse slabo, smo slišali iz ust odbornikov in igralcev. B-liga je za organizacijski ustroj tržaškega kluba in za igralce same vendarle pomenila pomemben preizkusni kamen. A čisto vsi so od tega že izvlekli nekaj pozitivnega. Odborniki znanje, kakšno organizacijo potrebuje klub v višji ligi, igralci pa so razumeli, kaj je prava košarka. Oboji so tudi grešili, a se k sreči iz napak vedno kaj naučimo. Odločilno bo mnenje matičnih klubov Le nekaj minut po tekmi je seveda težko izvedeti, kaj bo z Jadranom v naslednji sezoni. Igrišče je potrdilo, da sodi Jadran v državno C-ligo in po vsej verjetnosti bo ekipa v nižji ligi tudi nadaljevala svojo pot. Kar bi bilo nenazadnje najbolj logično, saj igralci ritma višje lige niso zdržali. Končali so na zadnjem mestu le s tremi zmagami. Vodilo načrtovanja naslednje sezone bodo mnenja vseh matičnih društev: »Matična društva se bodo morala jasno opredeliti, ali so za to, da Jadran še obstaja kot vodilna ekipa, ali pa ne. To bo bistvenega pomena za načrtovanje nove sezone,« pravi Peter Žerjal, odbornik Jadrana. Tačas tudi še ni izključeno, da bi se v državni C-ligi naslednjo sezono znašli dve ekipi istega projekta: Jadran in Breg. »Jadran kot samostojno društvo pa nima nobenega smisla, da obstaja,« še poudarja Žerjal. Sklicevanje na mnenja matičnih društev, ki ga po vseh zadnjih sezonah nismo nikoli zaznali, pa je zapuščina afere Jadran - Bor, ki je seveda pripomogla k malodu-šju v celotnem projektu. » V vseh pismih je bila v bistvu dana nezaupnica sedanjemu odboru Jadrana. Zato je dobro, da se se-stanemo vsi,« še pravi Žerjal. Naslednji korak, dodaja predsednik ŠZ Jadran Adriano Sossi, pa bo tudi povabilo »novih« podpornikov Jadrana v odbor. S tem naj bi sestavili širšo bazo, ki bo odločala o bodočnosti Jadrana. In prav v tem okviru zdajšnji odborniki Jadrana ne izključujejo, da bi se lahko s prevetritvijo odbora dobila nova sredstva, ideje in sile, da bi po napovedani reformi prvenstev člansko ekipo spet vpisali v B-ligo. Vendar bi potem taka liga morda slonela na drugačni filozofiji, ne tisti, ki so jo v vseh teh letih podpirali zdajšnji odborniki. Doslej je klub skušal vedno omogočiti »našim« najboljšim igralcev igranje na najvišji možni ravni. In temu primeren je bil tudi cilj. Kdo ostaja, kdo odhaja? Ne glede na to, pa je jasno, da se je v nedeljo zaključil petletni cikel, ki se je začel s prihodom Walterja Vatovca v sezoni 2010/11 in dosegel višek z lanski napredovanjem v B-ligo pod vodstvom Andree Mura. V teh letih je Jadran spet postal vodilni klub v državni C-ligi. Zdaj pa bo treba ekipo na novo reformirati: Ban, brata Batich, Malalan in De Petris so nam v nedeljo že potrdili, da bodo ostali zvesti Jadranu. Seveda se bo moral za to izreči klub, saj mora za nekatere igralce - Daniela Ba-ticha in De Petrisa - plačati odškodnino. Ridolfi je po tekmi priznal, da če bo prejel zanimivo ponudbo, jo bo najbrž tudi sprejel, Zobec, ki je od najmlajše garniture edini sedel na klopi, pa se ni izrekel. Skratka, »staro« jedro ostaja, novi ekipi pa bo treba poiskati še okončine. Med razpoložljivimi igralci so že tisti, ki so letos trenirali z Jadranom, in sicer ob Zobcu še Cet-tolo in Daneu, seveda Gelleni, ki pa je sredi sezone raje izbral Breg (pa čeprav je tam dobil omejeno minutažo). Med kandidate sodijo tudi tudi nekateri mladi, ki so se letos kalili v prvenstvu U19 elite in D-ligi Sokola, kot so Sardoč, Ušaj in Kojanec. Čisto vsi pa morajo najprej pokazati željo, voljo do dela in zagrizenost, skratka dokazati, da si mesto res zaslužijo. »Ustvariti nov cikel ne bo lahko. Društvo mora odločiti pot-cilj, skratka, kaj hoče, in glede na cilj izbrati trenerja, ki bo sposoben to izpeljati. Potem pa mora dobiti kvalitetne igralce,« se gla- si mnenje Walterja Vatovca, letošnjega trenerja, ki kot vedno doslej razmišlja ambiciozno in zato pravi, da Jadran ne more životariti v C-ligi. »Čeprav le 1-odstotek, obstaja možnost, da lahko igramo tudi v B-ligi, a je za to treba dobiti skupino, ki skupaj diha in normalno trenira. Druga možnost pa je, da bi se igrali derbiji,« je kategoričen Vatovec, ki na vprašanje, ali bi ostal na klopi, ni odgovoril oziroma možnosti, da bi ostal ni niti zanikal. »Nima pa nobenega smisla trenirati dvakrat na teden. Če ne bo resnosti, pa bo povsem normalen priliv igralcev, ki želijo nekaj več, v italijanska društva,« še zaključuje. Skratka, košarkarska društva so pred pomembno odločitvijo. Vroče poletje bo. In to lahko napovemo, pa čeprav nismo vremenoslovci. (vs) Častno slovo Jadrana Jadran Franco - Orzinuovo 78:86 (30:16, 37:35, 63:69) Jadran: Ban 17 (2:3, 3:6, 3:5), De Petris 19 (5:7, 7:9, -), Franco 7 (1:2, 0:3, 2:5), Malalan 9 (2:3, 2:4, 1:2), D. Batich 8 (1:1, 2:6, 1:3), M. Batich 3 (-, 0:1, 1:1), Ridolfi nv, Moruzzi 13 (-, 2:4, 3:6), Diviach 2 (-, 1:2, 0:1), Zobec 0 (-, 0:1, -). Trener: Vatovec. Več fotografij o tekmi na naši facebook strani Primorski_sport. borut ban »Razumeli smo, kaj je prava košarka« Borut Ban, ali ste upali, da se bo navsezadnje sezona razpletla drugače? Še po zmagi proti Pordenonu sem upal, da nam bo obstanek v ligi uspel. Mislil sem, da bo tista zmaga povod za druge, a se to ni zgodilo. De-sio je začel zmagovati, mi pa ne. V zadnjih nastopih smo se zato osredotočili predvsem sami nase. Hoteli smo končati prvenstvo častno, in mislim, da nam je danes (v nedeljo, op.a.) tudi uspelo. Na zadnji tekmi smo si želeli dobrega nastopa predvsem zaradi Franca, ki nas zapušča. Vsekakor pa mislim, da nam je izkušnja v B-ligi pomagala, da smo predvsem mlajši napredovali. Do zdaj smo se v bistvu igračkali, letos pa smo ugotovili, kaj je prava košarka, kako moraš pristopiti k igri. Česa ste se naučili? Predvsem, da je s piljenjem fizične moči treba začeti prej. Nismo vedeli, da bo tako zahtevno, malo smo počivali na lovorikah, do zadnjega pa nismo bili prepričani, da bomo v tej ligi res igrali. Nismo imeli kondicijskega trenerja, pa čeprav bi morali fizično vaditi vsaj enkrat tedensko. Vam je torej žal, da naučenega ne boste morali unovčiti? Imamo pa pred sabo skupino, ki lahko voz vleče naprej. Mislim, da ostanemo vsi, ki smo že več let pri Jadranu, nekaj mladih je tudi za nami. Če želijo igrati in trenirati na določeni ravni, jih bomo povabili, da ohranimo to skupino. Mislim, da bo v C-li-ga tudi zanje večji izziv. Na vse torej ne bi gledal negativno, črpati moramo vse pozitivne nauke, ki smo se jih letos naučili. (vs) deželna c-liga - Po porazu Brega je na vrhu prava gneča Breg mora ubraniti 3. mesto, vselej pa si tekmeca ne bo izbral Breg je kljub porazu proti Foglianu še v igri za 2. mesto: oba neposredna tekmeca Codroipo in Fagagna sta izgubila, zato je dolinsko moštvo ohranilo 3. mesto na lestvici. Priložnost za vnovičen napad na 2. mesto bo že ta konec tedna, ko bo Breg igral proti zadnjeuvrščenemu Cervigna-nu, neposredni tekmec Codroipo pa bo meril moči v Trstu proti Don Boscu, ki pa bo najbrž igral na nož, saj se še bori za vstop v končnico. Mimogrede: v soboto so Tržačani premagali vodilni Tarcento, zato Codroipo zagotovo ne bo imel lahkega dela! Breg pa se vsekakor mora paziti tudi zasledovalcev, ki so na dosegu roke (zaostajajo samo dve točki). »Res je, prava gneča je! Ciljati moramo na obe zmagi v zadnjih dveh krogih, da vsaj ohranimo 3. mesto, če bomo drugi, pa ni odvisno od nas samih,« poudarja igralec Brega Christian Slavec. Breg sicer ob koncu prvenstva ne bo imel težke naloge, saj ga čakata Cervignano, nato pa še Tolmezzo, ki je obsojen na igranje play-outa. »Vendar sama končna razvrstitev ne bo odločilna, saj so vsi tekmeci zelo konkurenčni. Nasprotnikov si tudi ne moremo izbirati, ker je kandidatov za play-off tačas res veliko (deset, op.a.).« (vs) Zdesetkan Sokol lovi vsaj 3. mesto V košarkarski D-ligi se šest ekip v play-outu še vedno bori za obstanek v ligi. Sokolu ni uspel veliki met, da bi ostal še ne-premagan, saj je v petek moral priznati premoč Perteol. Razlogov za poraz je več: prav gotovo so bile odločilne odsotnosti, saj so bili nekateri mladi igralci, ki redno igrajo, na šolskem izletu, po petih minutah se je poškodoval Babich (poškodba naj ne bi bila tako huda), Ušaj je igral s povišano temperaturo, Pertot pa obležal z gripo. »Obenem pa ves čas slabo treniramo. Da se zberemo vsaj v desetih, nam vsakič na pomoč priskočijo igralci U17,« je še pojasnil trener Lazarevski. Sokol cilja vsaj na 3. mesto, ki še vodi v obstanek v ligi. Za to bo pomembna že naslednja tekma proti Pordenonu, ki jo bo Sokol spet igral pred domačimi gledalci. Zmaga je imperativ, saj bo moral v nasprotnem primeru točke loviti v gosteh. Do konca play-outa bo doma igral samo še dvakrat. B-ligai - Montichiari 81 :l4, GSA Videm - Crema 6l:42, Cento - Bergamo 83:S3, Desio - Alto Sebino 84:8S, Lugo - Arzignano l6:l1, Pordenone - Urania MI 6S:6G, Jadran Franco - Orzinuovo l8:86 Fortitudo ni igral Cento 28 23 S 2146:19G3 46 GSA 28 21 l 2Gl2:186G 42 Fortitudo 28 2G 8 213S:1932 4G Montichiari 28 19 9 2G39:19GG 38 Orzinuovi 28 18 1G 219l:2G9G 36 Bergamo 28 16 12 2G4S:19lS 32 Urania MI 28 11 11 1888:1832 32 Lecco 28 1S 13 1932:188G 3G Pordenone 28 14 14 198l:19l8 28 Alto Sebino 28 12 16 2G42:2Gl1 24 Lugo 28 12 16 1996:2G2l 24 Crema 28 9 19 2G12:2163 18 Desio 28 8 2G 194S:2G83 16 Arzignano 28 4 24 1929:2329 8 Jadran Franco 28 B 25 1784:2125 6 TAKO ZDAJ: Cento, GSA, Fortitudo, Montichari, Orzinuovo, Milano, Bergamo in Lecco v končnici, Arzignano in Jadran Franco sta izpadla C-liga Cervignano - Ronchi 62:lS, Fogliano - Breg 9G:8S, Romans - UBC 82:lG, Codropiese- San Daniele 62:6Í , Tarcento - Don Bosco 96:98, Bor Radenska - Servolana 64:SS, Latisana - Fagagna l8:lG Tarcento 2l 24 3 2196:1l3l 48 Codroipese 26 18 8 1964:1 lSl 36 Breg 26 17 9 1856:1677 B4 Fagagna 26 16 1G 182l:18G1 32 Fogliano 26 16 1G 2GGS:1929 32 Latisana 26 16 1G 1923:189S 32 Romans 26 1S 11 2112:2G26 3G San Daniele 26 1S 11 1988:1933 3G Don Bosco 26 1S 11 1893:18lG 3G Servolana 26 13 13 1ll6:1l3l 26 Bor Radenska 27 11 16 1820:1960 22 Tolmezzo 26 l 19 16l1:1862 14 UBC 26 S 21 1S1S:188S 1G Ronchi 26 S 21 1l66:2G2S 1G Cervignano 26 3 23 1lG6:1942 6 PRiHODNJi KROG (25. 4.) San Daniele - Bor Radenska, Ronchi - Romans, UBC - Tolmezzo, Breg - Cervignano, Fagagna - Fogliano, Don Bosco - Codroipese, Servolana - Latisana D-liga OSMINA FINALA DGM CBU 98:59 (2:1), Aviano - Radioattivita 58:78 (1:2), Santos - Cussignacco 62:57 (2:1), San Vito - Casarsa 67:81 (1:2). ČETRTFINALNI PARI DGD Campoformido -Casarsa, Cordenons, Monfalcone, Basket Time - Satos, Grado - Radioattivita ZA OBSTANEK Sokol - Perteole 49:60, Roraigrande - Spilibasket 68:57, Pordenone -Alba 97:68. Perteole Sokol Pordenone Spilbasket Roraigrande Alba 3 3 G 211:181 B 2 1 22B:19B 22 2 1 3 1 1l8:131 122:1ll 2 19S:212 3 G 3 2G8:2lS PRiHODNJi KROG (24.4.) Alba - Spilbasket, Perteole - Roraigrande, Sokol - Pordenone Top & Flop Top scorer: De Petris (J) in M. Grimaldi (Br, na fotografiji) 19. Top scorer vseh krogov: Bonetta (B) 34, Lisjak (K) 30, Lisjak (K) in A. Grimadli 28, Slavec (Br) in A. Grimaldi 27, Bole (B) 26. Državna B-liga: Ban 376, De Petris 298, D. Batich 245, Franco 209, Diviach 185, Malalan 149, M. Batich 109, Moruzzi 61, Ridolfi 58, Zobec 10, Gelleni 4. Deželna C-liga: Bonetta (B) 414, Cigliani (Br) 313, A. Grimaldi (Br) 307, Basile (B) 302, Pigato (Br) 271, Slavec (Br) 242, Scocchi (B) 240, Sterle (Br) 218, Bole (B) 205, Spigaglia (Br) 190, Pizziga (B) 114, M. Grimaldi (Br) 109, Favretto (B) 103, Daneu (B) 90, Marusic (B) 77. Deželna D-liga (Sokol): Stokelj 275, Babich 258, Hmeljak 197, Sardoč 130. TOP Prosti meti: Hmeljak (S) in Spigaglia (Br) 4:4, Stokelj (S) 6:7 (85 %); 2 točki: Scocchi (B) 4:5 (80 %), De Petris (J) 7:9 (77 %); 3 točke: Bole (B) 4:6 (66 %); FLOP Prosti meti: Cigliani (Br) 5:9 (55 %); 2 točki: Franco (J) 0:3, Marusic (B) 1:5 (20 %), D. Batich (J) in Stokelj (S) 2:6 (22 %); 3 točke: Sokol 3:18 (16 %), Marusic (B) 0:4, Spigaglia (Br) 0:3, Hmeljak (S) 2:7 (28 %). ODBOJKA Torek, 21. aprila 2015 13 Zamudil priložnost LATINA - Latina Števerjanca Lorisa Maniaja je zamudila enkratno priložnost za uvrstitev v polfinale končnice superlige. Namesto druge zmage je proti Macerati v nedeljo doma doživela poraz s 3:2, tretjo tekmo pa bo morala zdaj igrati v go-steh. Latina je skupno dosegla 13 točk več kot Macerata (Ur-naut 24, Mania je po statistikah pregazil libera gostov Henna), aje zadnji set izgubila s 15:12. V polfinale sta se še uvrstila Trento in Modena, 3. tema igrata tudi Verona in Perugia. Konec poti TRENTO - Ekipa Delta Informatica Trento, za katero nastopa tudi tržaška Slovenka Katarina Pučnik (na sliki), je končala z nastopi v ženski A2-ligi. V povratni tekmi četrtine finala končnice je namreč še drugih (in z enakim izidom 3:2) izgubila proti ekipi Club Italia, ki v svojih vrstah združuje mladinske re-prezentantke. Katarina Pučnik v tej finalni fazi ni stopila na igrišče. Trentino, ki je v končnici igral brez svoje najboljše napadalke, je sicer svoj cilj že dosegel z obstankom. V ligi je bil novinec. moška b2-liga - Olympia kljub porazu lahko ob ugodnem razpletu še meri na play-off Še ni konec upanj Cordenons - Olympia 3:2 (22:25, 25:23, 25:20, 23:25, 15:13) OLYMPIA: Hlede 0, Pavlovic 7, Rigonat 1, Juren 15, Komjanc 2, Lavrenčič 1, Vogric 0, Persoglia 8, Terpin 26, Gastaldo 20, Vi-zin 2, Plesničar (L). Trener: Fabrizio Marc-hesini. Odbojkarji združene ekipe so vedeli, da jih čaka v Cordenonsu težko delo. Tako je tudi bilo, kljub porazu pa boj za uvrstitev v končnico za napredovanje (3. mesto) še ni končan. Neposredna tekmeca sta še ulovljiva. Treviso, ki je premagal Bassano, prihaja konec tedna v Gorico, Bi-bione pa je na gostovanjih izgubil kar precej elana. Tokrat je potegnil krajši konec proti Trebaselegheju, njegov spored do konca tekme pa je zastrašujoč: v soboto gosti vodilnega, nato mora v Cordenons, nazadnje bo igral proti Villafranci. Variant je še nič koliko. Zelo pomemben bo tudi današnji izid zaostale tekme med Villa-franco in Trevisom. Če zmaga Villafranca, ni še niti na varnem prvo mesto Val-sugane, ki bo morala torej v prihodnjem krogu proti Bibioneju še igrati na polno paro. Če pa drevi zmaga Treviso, se bo poslabšal tudi položaj Goričanov, ne pa (še) usodno. Sobotna tekma proti Trevi-su (nato čakata Olympio še gostovanje v Trebaselegheju in domači nastop proti Zaneju) je vsekakor ključno in zmaga imperativ. S kančkom sreče bi se lahko Olympia že v prihodnjem krogu spet znaša sama na 3. mestu in bi bilo potem samo od nje odvisno, ali ga bo tudi obdržala. »V Cordenonsu smo zamudili priložnost, da bi dosegli kaj več kot točko. Vedeli smo, da so on zdaj povsem drugačna ekipa kot na začetku sezone, toda bi kljub temu lahko iztržili več. Borili smo se do zadnje točke, žal pa napad ni bil dovolj učinkovit, v bloku, posebno v odločilnih trenutkih, pa nam ni uspelo zaustaviti izvrstnega napadalca Saracenija, medtem ko so oni v polju polovili vse žoge,« je nedeljski nastop komentiral trenerjev po- V soboto čaka združeno ekipo v domači dvorani ključna tekma proti Trevisu bumbaca močnik Robert Makuc. Posbeno jim je lahko žal za »tie-brek«, v katerem so imeli napad za vodstvo s 5:1, a so ga zgrešili, ob menjavi igrišča so še vodili (8:6), na koncu pa so morali priznati premoč nasprotniku. Mateja Zavadlav napredovala v B1-ligo Goričanka Mateja Zavadlav se veseli napredovanje. Njen Talmassons je prvič v zgodovini kluba prestopil v B1-li-go. Letošnja sezona je bila za furlansko moštvo sanjska, saj je hkrati osovjil tudi državni pokal. Po zadnjem zmagovitem nastopu v Chionsu je bilo v Talmasson-su pravo vaško slavje. Sloga Tabor odpravila pepelko Sloga Tabor Televita - Volley Povolaro (VI) 3:1 (25:15, 22:25, 25:18, 25:21) Sloga Tabor Televita: Cettolo 20, Ivanovič 21, Jerončič 1, Kante 23, Matevž Peter-lin 3, Princi 4, Ambrož Peterlin (libero), Bolognesi, laccarino 1, Sirch 2. Trener Gregor Jerončič. Sloga Tabor je v nedeljo vknjižila nove tri »obvezne« točke proti ekipi, ki je že zdavnaj matematično izpadla iz lige. Trener Jerončič je tokrat na igrišče poslal neobičajno šesterko, saj je v začetno postavo na tolkaško mesto uvrstil Matevža Peterlina, ki je odigral praktično vso tekmo in mu tako tudi omogočil, da se na igrišču »poslavlja« od B lige, saj, kot sam pravi, bo po tej sezoni nehal z igranjem. Sredi prvega seta je Jerončič svoje mesto na centru tudi prepustil Stefanu Sirchu. Takoj je bilo jasno, da je tehnična razlika med obema ekipama zelo velika in Sloga Tabor Televita je brez najmanjše težave osvojila prvi niz. Proti slabšemu nasprotniku je velikokrat težko igrati, saj prevečkrat upade zbranost. Tako je tudi bilo in slogaši so nerodno izgubili drugi set. Upanje Povolara, da se bo njegova uspešnost nadaljevala, pa so slogaši takoj zatrli. Tako v tretjem kot četrtem setu so stalno imeli vajeti igre v svojih rokah in v trenutku, ko so se jim gostje približali, so strnili vrste in z uspešno igro na mreži, kjer so bili neustavljivi Cettolo, Kante in Ivanovič (ki je tokrat kar nekaj točk osvojil tudi z neubranljivimi servisi), spet potrdili pravo razmerje moči in zmaga jim res ni mogla uiti. deželne lige - Boj za vrh Zadnji krogi bodo zelo napeti Pretekli krog je bil v deželnih ligah zelo zanimiv, odločilen pa samo za eno našo ekipo. To je za Olympio, ki je z zmago proti Volleybasu dosegla obstanek v moški D-ligi, s čimer je izpolnila svoj cilj. Ekipo, ki jo sestavljajo pretežno izkušeni igralci, je bila v ligi novinec, po slabem prvem delu sezone pa je nanizala nekaj ključnih zmag, s čimer je dobro voljo povrnila tudi požrtvovalnemu trenerju Mauru Kuštrinu, ki pa je povedal, da bo obračun sezone podal šele po končanem prvenstvu. Izjemno zanimiv je v tej ligi boj za 2. mesto. Reana, San Vito in Sloga Tabor so na tem mestu povsem poravnani, čeprav je zaradi večjega števila zmag San Vito dejansko na 2. mestu, slogaši pa so četrti. Za odbojkarje trenerja Danila Berlota sobotni poraz na Opčinah proti San Vitu zaradi osvojene točke ni bil usoden, a osvojitev drugega mesta ni več odvisna samo od njih, morajo tudi upati, da San Vito kje po poti izgubi kako točko, sami pa morajo zdaj konec tega tedna poskrbeti za podvig: premagati morajo Reano. Velja vnovič opozoriti, da osvojitev 2. mesta ni zgolj sim- bolična (vodilni Cervignano je že napredoval v C-ligo), temveč prinaša direktno uvrstitev v finale končnice, 3. in 4. pa se bosta v polfinalu končnice najprej pomerila med sabo. Kakorkoli že, cilj Sloge Tabor je bil letos uvrstitev v play-off. Lani so si jo nerodno zapravili, letos pa jim ne more uiti. Soča se jim je po lepi zmagi v Lauzaccu sicer približala na štiri točke, a Sloga Tabor igra v zadnjem krogu doma proti pepelki Volleybas in res malo verjento je, da bi lahko to tekmo izgubila. Trener Berlot sicer po sobotnem porazu ni bil zadovoljen. «Začeli smo fantastično od srede drugega seta pa je šlo navzdol. Odtlej je bila naša igra toplo-mrzla. Lepim potezam so sledile prav začetniške napake. Premalo smo bili agresivni, premalo zbrani in prodorni,« je povedal trener. V Reano - tamkajšnja ekipa je v zadjnih krogih precej popustila, gredo vsekakor po zmago. Reana bo, kot zdaj kaže, tudi njihov najverjetnejši nasprotnik v polfinalu. V skupini za napredovanje ženske D-lige je Zalet Kontovel še drugič izgubil proti DLF, a v izjemno izenačeni fazi še naprej Zalet Kontovel ne popušča lahko upa na osvojitev enega od prvih treh mest, ki vodijo v višjo ligo. V zadnjem krogu je prvič padel tudi vodilni Trivignano, iz boja za vrh je izločena le Latisana, ki pa še ni vrgla puške v koruzo. Skratka, skupina je izjemno izenačena. Trenerja Veorni-ka Zuzič sicer priznava, da je ekipi v tej fazi zmanjkalo nekaj energije. »Forma je upadla, načele so jo tudi poškodbe. Nikakor pa se nismo zadovoljile s tem, da smo svoj cilj, to je obstanek preko uvrstitve v skupino za napredovanje, že dosegle. Ne pre-dajmo se,« je povedala. Do konca manjkajo še štiri tekme, Zalet Kontovel pa bo doma igral proti Trivignanu in Fontanafreddi, v gosteh pa proti Latisani in Roveredu. fotodamj@n Zmage se je v ženski C-ligi veselila tudi združena ekipa Zalet Sloga, ki je po uspehu v (neugodnem) derbiju proti tržaškemu Virtusu obdržala 4. mesto. Deli ga sicer z videmskim Rizzijem, a ga bo obdržala, če bo v zadnjih treh krogih osvojila vse razpoložljive točke, kar je absolutno v njenem dometu. »Zadnji teden je bil izjemno naporen, saj smo v osmih dneh odigrali kar 14 setov. Izjemno sem zadovoljen, da dekleta ne popuščajo. Čeprav je četrto mesto zgolj simboličen uspeh, so se dekleta zagrizla vanj, kljub temu, da je sezona dolga, še vedno dobro treniramo in si želimo do konca igrati uspešno,« je po sobotni zmagi s 3:2 v Trstu povedal trener Edi Bosich. Moška B2-liga soa - Padova 0:3, Cordenons - Olympia 3:2, Treviso - Bassano 3:0, Zane - Carbonera 3:2, Valsugana - Villafranca 3:1, Sloga Tabor Televita - Povolaro, Trebaseleghe - Bibione 3:2 Valsugana 23 19 4 60:19 S6 Villafranca 22 18 4 S6:24 S0 Bibione 23 14 9 S4:37 44 Treviso 22 1S 7 51:35 43 Olympia 23 13 10 58:35 42 Sloga Tabor 23 12 11 48:41 39 Isola VR 23 11 12 42:44 3S Bassano 23 12 11 47:46 32 Trebaseleghe 23 12 11 4S:48 32 Cordenons 23 9 13 41:48 29 Zane 23 10 13 38:S0 29 Carbonera 23 8 1S 3S:S1 26 Padova 23 7 16 28:S3 20 Povolaro 23 1 22 10:68 3 PRIHODNJI KROG (25. 4.) Padova - Trebaseleghe, Olympia - Treviso, Bassano -Zanè, Carbonera - Isola, Bibione - Valsugana, Povolaro, Cordenons, Villafranca - Sloga Tabor Televita Ženska C-liga Vivil - Timmusic 3:0, Rizzi - Millenium 3:0, Porpetto - Volleybas 3:2, Estvolley - Pordenone 3:1, Il Pozzo - Staranzano 3:1, Virtus - Zalet Sloga 2:3, RojalKennedy - S.Vito 3:0, Tricseimo - Majanese 2:3 Vivil 27 27 0 81:7 80 Estvolley 27 24 3 74:18 72 Pordenone 27 20 7 66:26 61 Zalet Sloga 27 18 9 62:35 54 Rizzi 27 18 9 S8:36 54 Volleybas 27 1S 12 S7:44 47 Virtus TS 27 14 13 S3:43 43 Staranzano 27 14 13 S4:S3 40 RojalKennedy 27 11 16 49:S2 38 S.Andrea 27 13 14 49:S3 37 Porpetto 27 14 13 47:49 34 TimMusic TS 27 11 16 39:S3 34 Il Pozzo 27 11 16 41:58 32 Millenium 27 2 2S 8:76 6 Majanese 27 3 24 12:76 7 Tricesimo 27 2 2S 8:76 6 PRIHODNJI KROG (25.4.) Pordenone -RojalKennedy, Millenium - Vivil, Majanese -Estvolley, Zalet Sloga - Staranzano, TimMusic - Virtus, Volleybas - Il Pozzo, Porpetto - Rizzi, S.Andrea - Tricesimo Ženska D-liga Fontanafredda - Latisana !:2, DLF - Zalet Kontovel 3:2, Roveredo Trivignano 3:1 Trivignano 6 5 1 16:7 14 Roveredo 6 4 2 13:10 11 DLF Videm 6 3 3 13:13 9 Fontanafredda 6 3 3 13:14 8Zalet Kontovel 6 2 4 11:14 8 Latisana 6 1 5 8:16 4 PRIHODNJI KROG (25.4)Zalet Kontovel - Fontanafredda, Trivignano DLF, Latisana - Roveredo, Moška D-liga Altura - Coselli 0:3, Cervignano - Reana 3:0, Lauzacco - Soča 0:3, Olympia - Volleybas 3:0, Sloga Tabor - San Vito 2:3, Aurora - CUS Trieste 2:3 Cervignano 20 19 1 59:12 56 San Vito 20 16 4 51:27 42 Reana 20 15 5 49:28 42 Sloga Tabor 20 13 7 49:25 42 Soča 20 13 7 46:31 38 Lauzacco 20 9 11 35:38 29 CUS Trieste 20 9 11 33:37 29 Olympia 20 7 13 27:44 22 Coselli 20 7 13 28:45 20 Altura 20 6 14 24:46 17 Aurora 20 4 16 26:53 15 Volleybas 20 2 18 14:54 8 PRIHODNJI KROG (25.4.) Soča - Altura, San Vito - Coselli, CUS Trieste - Lauzacco, Cervignano - Olympia, Reana - Sloga Tabor, Volleybas - Aurora Top scorer moški: Terpin (OlB) 26, Kante (STB) 23, Ivanovič (STB) 21. Top scorer ženske: Babudri (ZS) 24, Gridelli (ZS) 17, Cassanelli (ZK) 16 B2-liga Terpin (Ol) 458, V. Kante (Sl) 317, Gastaldo (Ol) 314, Cettolo (Sl) 273, Bolognesi (Sl) 245, Ivanovič (Sl) 244, Persoglia (Ol) 181, Jerončič (Sl) 146, Vizin (Ol) 104, Sirch (Sl) 98. Ženska C-liga Gridelli 288, Babudri 219, Stoka 214, Spanio 168, Balzano 129, P. Grgič 137, Mania' 64. Moška D-liga S. Komjanc (So) 245, Trento (Sl) 228, Milič (Sl) 224, Pahor (So) 220, Antoni (Sl) 194, Manfreda (So) 193, M. Corsi (Ol) 191, Taučer (Sl) 178, Kante (Sl) 170, Čavdek (Ol) 152, Pellis (So) 139. Ženska D-liga Bukavec 348, Cassanelli 237, Bressan 222, Micussi 187, Zavadlal 59, Antognolli 57, Ghezzo 52. primorski_sport facebook 4 / 1 6 Torek, 21. aprila 2015 ODBOJKA 1. moška divizija - Že dva kroga pred koncem OK Val brez poraza do D-lige Moški Val je dva kroga pred koncem prvenstva napredoval v deželno D-ligo. Z desetimi točkami naskoka pred Našim Praporjem, ki je drugi na lestvici, si je matematično zagotovil napredovanje šele v tem kolu, čeprav je bilo že od začetka jasno, da Val v prvenstvu ne bo imel hujših tekmecev. Vsaj na papirju ne, na igrišču pa je to premoč težje dokazati. Do prvega, januarskega, derbija je Naš Prapor na lestvici celo vodil pred Valom, po zmaganem derbiju pa je Val dosegel tri točke prednosti, ki jih je konstantno večal do sedanjih deset zgrešeni servis, dvojna in napad v out Našega Praporja pa so Poggivolley-ju dovolili, da je izenačil ter nato set zaključil v svojo korist. V petem pa so, po izenačenju pri 10. točki, z uspešnimi bloki gostje le prevladali. (stc) Vrstni red: Val 35, Naš Prapor 25, S. Andrea 22, Prevenire 20, Pog-givolley 10, S. Sergio 5. Prihodnji krog: Naš Prapor - S. Sergio (23.4.), Val - Prevenire (25.4.) Ženske Na Tržaškem Trener OK Val David Corva fotodamj@n (Naš Prapor je odigral tekmo manj). Sicer so valovci nekaj točk nerodno izgubili po poti. Pravzaprav je »krivec« za napredovanje valovcev verjetno prav Naš Prapor: ta ekipa, ki je bila Valu stalno za petami, je izgubila med prvenstvom nekaj točk preveč, da bi lahko resneje ogrozila primat doslej še neporaženega Vala. Nenazadnje v zadnjem kolu, ko so Bri-ci izgubili točko proti Poggivolley-ju in tako zagotovili Valu naslov prvaka. Kakorkoli že: med našimi ekipami imamo novega D-ligaša, kar je gotovo dodana vrednost v projektu goriških moških odbojkarskih društev. Čestitamo! (stc) C.G. S.Sergio-Pertot - O.K. Val 0:3 (24:26, 19:25, 21:25) Val: Braini 2, Brandolin 8, Černic 2, I. Devetak 5, R. Devetak 3, Faganel 9, Fe-drigo 4, Frandolič (L) 1, Juren 14, Ma-gajne 9, Nanut; trener: Corva. S starimi mački S. Sergia so Va-lovci mislili, da bodo opravili z večjo lahkoto; že v prvem setu pa so jih domačini presenetili in Val je osvojil niz šele na razliko. V nadaljevanju, ko je Valovcem igra boljše stekla, pa so le dokazali, da so boljši v vseh elementih igre. Poggivolley - Naš Prapor 2:3 (20:25, 21:25, 27:25, 25:22, 11:15) Naš Prapor: Barbera (L) 1, Cietto 3, Fo-gari 3, Juretič 0, Medeot 22, Mervig 10, Oliva 0, Pellizzari 10, Persolja 20, Valentincic 5; trener: Mikluz. Po dveh zmaganih nizih so bili Brici na pragu gladke zmage, ko so jih v tretjem domačini dohiteli in set osvojili na razliko. Po vodstvu 14:19 se je v četrtem že zdelo, da bodo popravni izpit opravili z odliko, pa se je zataknilo: gostitelji so se z uspešnimi obrambami in napadi opogumili; Pall. Altura - Zalet Breg Bor 3:0 (25:14, 25:19, 25:12) Zalet Breg Bor: Bertocchi 5, Braico 3, Ca-massa 4, Debernardi 0, Giusto 0, Me-neghetti 3, Muiesan 1, Olenik 6, Senn 0; trener: Drassich. Proti drugouvrščeni Alturi so igralke Zaleta nastopile brez prave volje do igranja. Igrale so zmedeno, preveč je bilo napak v polju ter nasprotnikovih lahkih servisov, ki so padli na tla. Tudi v napadu je bil Zalet Breg Bor premalo učinkovit. Volley Club - Zalet Sokol 3:0 (25:20, 25:10, 25:7) Zalet Sokol: Breganti, De Luisa, Kobal, Ko-cman, Kovačič, K. in S. Krevatin, Skerk, Zi- Vrstni red: Oma 51, Zalet Breg 46, S. Andrea 45, Zalet Sloga 42, S. Sergio in Cus 34, Azzurra 24, Vir-tus&Olympia Volley 19, TIMmusic 18, Zalet Sokol 13, Killjoy 7, Ricrea-tori Comunali 0. Prihodnji krog: Zalet Sokol - Zalet Breg (23.4.), Vir-tus&Olympia Volley - Zalet Sloga (26.4.) darič; trenerka: Žerjal. Zalet Sokol je prvi set proti prvim na lestvici odigral izredno pogumno in urejeno. V nadaljevanju pa zaletovkam ni šlo več nič od rok. V obrambi niso po-lovile nobene žoge, tudi sprejem je bil slab, posledično pa napad ničen. Trenerka Žerjalova je sicer zvrstila vse svoje igralke, kar pa ne upravičuje slabšega rezultata. Volley Club je z osvojenimi tremi točkami že napredoval v 1. divizijo. Zalet Breg Bor - Zalet Kontovel 1:3 (25:20, 23:25, 12:25, 17:25) Zalet Breg Bor: Bertocchi 4, Braico 3, Ca-massa 8, Debernardi 1, Giusto 1, Me-neghetti 3, Olenik 12, Rebula, Senn, Zo-bin 1; trenerka: Ciocchi. Še o moških U19 in ženskah U18 Zaradi pomanjkanja prostora bomo obračun o deželnem moškem prvenstvu do 19 let in o ženskem prvenstvu mladink na Tržaškem poročali v eni prihodnjih številk Odbojkarica Zaleta Kontovel med derbijem v Dolini fotodamj@n Zalet Kontovel: Bezin, Čufar (L), Gregori, Kralj, Miniussi, Počkaj, Racman, Solazzo, Štoka, Zatti; trener: Pri-vileggi. Derbi ni bil zelo privlačen. Zalet Kontovel je sicer zmagal, vendar ni prikazal dobre igre. V glavnem je bil boljši na servisu, s katerim je otežil igro U16ŽENSKE Zalet Breg začenja svojo pot v polfinalu Jutri bo v dolinski občinski telovadnici prva tekma polfina-la (skupina A) ženskega prvenstva under 16. Ob 18. uri bosta stopili na igrišče domača ekipa Zalet Breg in S. Andrea. V play off se je Zalet Breg uvrstil s četrtim mestom v skupini »zmagovalcev«, S. Andrea pa je bil prvi v skupini »poražencev«. V polfinalu v obliki troboja bo v skupini A poleg Zaleta Breg in S. Andrea še TIMmusic, ki je bil prvi v skupini »zmagovalcev«. Druga tekma polfinala (S. Andrea - TIMmusic) bo v petek 24. aprila. Zalet Breg pa bo ponovno igral v gosteh v šolski telovadnici F.lli Visintini v ul. Petracco v ponedeljek 27. aprila ob 19.uri proti ekipi TIMmusic. Tekme drugega polfinala (skupina B) bodo prav tako odigrali med tednom, skupino pa sestavljajo Libertas-Coselli, Virtus&Olym-pia Volley Blu ter Azzurra. Pri Zaletu Breg so si za cilj zastavili drugo mesto v polfinalu. Ekipa TIMmusic je objektivno po vsej verjetnosti premočna zanje. Zmagovalko vsakega polfinala čaka nato v nedeljo 3.maja, pokrajinski finale za prvo mesto, drugouvrščeno pa finale za tretje mesto. (stc) domačink. Zalet Breg Bor je grešil veliko več in s tem olajšal gostjam pot do zmage. Vrstni red: Volley Club 37, Altura 32, Oma 27, Virtus&Olympia Volley 22, Roiano Gretta Barcola 21, Zalet Kontovel 20, S. Andrea 10, Zalet Sokol 7, Zalet Breg Bor 4. under 18 ženske Na Goriškem se Soča veseli nastopa v končnici Na Goriškem se je zaključil redni del ženskega prvenstva under 18. V prvenstvu so sicer nastopile samo tri ekipe, ki polnopravno spadajo v to kategorijo, ostale so bile ekipe iz prvenstva under 16, ki se niso prebile v play off šestanjstletnic. Med temi sta tudi Olympia-Govolley in Soča. V končnico prvenstva U18 so se uvrstile prve štiri ekipe, za tri (Mosso, Torriano in Minervo Millenium) je bila uvrstitev samoumevna - vse so nastopile z osemnajstletnicami, na četrto mesto pa se je kot predstavnica »izven kategorije« uvrstila Soča. Olympia je nastopila z zelo mlado ekipo in prvenstvo zaključila na zadnjem mestu z eno edino zmago, čeprav bi po mnenju odbornika Andreja Vogriča ekipa lahko dosegla na lestvici kakšno višje mesto: »Vključnih tekmah proti ekipama Villesse in Mariano, katerega smo enkrat tudi premagali, smo nastopili vedno okrnjeno. Sicer pa so igralke pridobile izkušnje za naslednja leta, predvsem za kategorijo under 16, v katero bo tudi prihodnje leto spadala glavnina igralk.« Pri Soči pa se veselijo uvrstitve v play off: »To je bil naš cilj po neuspešnem prvem delu prvenstva - v kategoriji under 16. Tam bi sicer lahko dosegli boljšo uvrstitev, se pravi končnico, vendar nas je zelo omejevala odsotnost igralk zaradi različnih razlogov,« je povedal odbornik Soče Marko Černic. V pol-finalni tekmi se bo Soča pomerila s prvou-vrščeno Mosso, datum tekme pa še ni znan. Pall. Mossa - Olympia-Govolley 3:0 (25:4, 25:9, 25:9) Olympia Govolley: Bergnach, Braini, Ferfolja, Kosič, Leopuscech, Pacori, Paulin, Petruz, Ter-pin; trener: Vidič. Razlika, tako na fizični kot na tehnični ravni, med prvouvrščeno Mosso in Olympio-Govolley je bila očitna. Starejše igralke Mosse v rednem delu prvenstva niso izgubile ene same tekme, ekipo Olympie pa sestavljajo v glavnem mlajše igralke, ki bodo tudi v naslednji sezoni lahko nastopale v kategoriji under 16. Libertas Villesse - Soča Lokanda Devetak 0:3 (10:25, 14:25, 10:25) Soča Lokanda Devetak: Černic, Del Pino, Doria, Gerin, Jarc, Juren, Petruz, Sardoč, Violin, Winkler; trener: Cotič. V tekmi, ki ni odločala več o ničemer, so So-čanke prikazale dopadljivo igro. Nasprotnice sicer niso bile na njihovem nivoju in potek posameznih setov ni bil nikoli pod vprašajem. Gostje so bile boljše v vseh elementih in so to na igrišču tudi dokazale. Končni vrstni red: Mossa 35, Torria-na 29, Minerva Millenium 26, Soča Lokanda Devetak 18, Libertas Villesse 9, Mariano 6, Olympia-Govolley 3. UNDER 14 ŽENSKE Na Goriškem Fincantieri - O.K. Val 0:3 (15:25, 17:25, 20:25) Val: Balta, Battistel, Birri, Ceresatto, Cotič, Kovic, Leopuscech, Paulin, Petruz, Piva, Tomsic; trener: Magajne. Igralkam Vala je uspel preboj v play off. Po samih treh dneh se je Val ponovno pomeril s Fincantierijem in tudi tokrat gladko zmagal. Tekma proti neposrednemu tekmecu je bila odločilna za uvrstitev v končnico in valovke so z uspešno in lepo igro to tudi dosegle. ASD Torriana - O.K. Val 3:0 (25:14, 25:10, 25:14) Val: Balta, Battistel, Birri, Ceresatto, Cotič, Kovic, Leopuscech, Paulin, Petruz, Piva, Tomsic; trener: Magajne. Torriana, ki je prava selekcija igralk letnika 2001, je bila za Val premočna. Sicer bi valovke lahko prikazale boljšo igro, vendar so tekmo zelo občutile in so bile preveč napete. Torriana si je v posameznih nizih pridobila neulovljivo prednost z nekaj zaporednimi direktnimi točkami na servisu. Vrstni red: Ronchi 28, Torriana 27, Grado 21, Val 14, Fincantieri 10, Farra 9, Pie-ris 5. under 14 ženske - Na Tržaškem Sokol izgubil v finalu, a je drugo mesto uspeh Novi pokrajinski prvak Coselli je bil premočen ZKB Coselli - Sokol 3:0 (25:7,25:14, 25:8) Sokol: Bernard, Bordon, Cociani, Fer-foglia, J. Grilanc, Gruden, Jerman, Le-giša, Lopreiato, Terpin, Venudo, Zup-pini; trenerka: Zavadlav. Ekipa Coselli je pokrajinski prvak v kategoriji under 14. Za Sokol je bila ekipa visokih in postavnih deklet Co-sellija prehud zalogaj. »Bile so za nas enostavno premočne,« je bila po tekmi zelo objektivna trenerka Sokolovk Norči Zavadlav (na sliki levo) in nadaljevala, »vsekakor sem zelo zadovoljna, da smo v Trstu dosegli drugo mesto.« Servis, kije ponavadi Sokolov glavni adut, tokrat ni bil tako učinkovit in resnično močne gostiteljice so lahke žoge izrabile za močne in hitre napade tudi preko centra. Po prvem setu, ko so jih gostiteljice potolkle že s samim prvim udarcem, so v drugem Sokolovke nekoliko bolj reagirale, polovile nekaj žog v obrambi in boljše napadale. V tretjem nizu, ko je bilo že jasno, kako se bo tekma končala in so se gostje že nekako vdale v poraz, je trenerka dala vsem igralkam možnost, da podoživijo tekmovalne občutke tako pomembne tekme, kot je lahko finale prvenstva. V finalu za tretje mesto je Azzurra (četrta po rednem delu) poskrbela za presenečenje, saj je z izidom 2:1 premagala favorizirano ekipo S. Andrea, ki je po rednem delu zasedala na lestvici drugo mesto. (stc) 2. ženska divizija - Na Tržaškem Zalet Kontovel osvojil neprivlačen derbi v Dolini / ŠPORT Torek, 21. aprila 2015 1 7 mladinski nogomet - Naraščajniki NK Kras Repen v tržaškem prvenstvu U16 Pokrajinski prvaki KRAS +4 - Vrstni red: Kras Repen 50, Cgs 46, Staranzano 42, Domio 35, Opicina 34, Aris San Polo 30, Zaule 19, Pieris 19, Montebello DB 14, Alabarda 7, Fani Olimpia 6. Zadnji krog (v nedeljo): Kras Repen - Aris San Polo (v Trebčah). navijaštvo - Po drugi etapi DP Thunders druge Še v igri za EP? fe Ali je četverka Thunders še v igri za osvojitev prvega mesta na državnem prvenstvu, ki edino vodi na evropsko prvenstvo v Ljubljano, bo znano šele čez nekaj dni. Na drugi preizkušnji italijanskega prvenstva v Cervii so bile članice Cheerdance Millenium (CDM) Jasna Kneipp, Nikol Križmančič, Kristina Žer-jal in Katerina Iscra druge, prvo mesto pa so že drugič potrdile tekmovalke iz Pise. Kljub temu pa še ni jasno, ali imajo slovenske tekmovalke še kako možnost, da prehitijo tekmice, saj o uvrstitvi na EP odloča namreč seštevek točk dveh nastopov, ne pa končna uvrstitev. Sodniških listov, kjer je zapisano točkovanje, pa do včeraj še niso prejele, zato še ne vedo, ali bodo lahko uresničile željo, da še enkrat nastopijo na evropskem prvenstvu, kamor se uvrsti samo prva ekipa vsake kategorije. Na tretjo etapo v Marke, 23. maja, bodo torej odpotovale samo v primeru, da lahko prevzamejo prvo mesto. Z nastopom v Cervii navijačice CDM, ki sta jih tokrat spremljala tudi trenerja Borut Gregorič in Matej Vočič, niso bile povsem zadovoljne, ker točke niso izvedle brezhibno, kot so si želele. Na tekmi so solidni izvedbi morale prišteti padec. » Tokrat pa smo povsem zadovoljne s sojenjem (vsi trije sodniki so bili tujci, Slovenci). Po tihem smo tudi po nastopu tekmovalk iz Pise upale v zmago, a je bila na koncu končna ocena vsekakor pravična,« je pojasnila tekmovalka Jasna Kneipp. Tekmovalke iz Pise, ki prav tako nastopajo s četverko, so pokazale solidno izvedbo točke s podobnimi težavnostmi kot Tržačanke: klub iz Toskane je tačas edini, ki se razvija v sozvočju z evropskimi trendi te panoge, kar se seveda pozna tudi v samih izvedbah tekmovalk. »To je ena redkih ekip, ki se redno izobražuje, tekmovalke se udeležujejo kampov z ameriškimi trenerji in tekmujejo tudi v tujini,« je še dodala Kneippova. Medtem so tekmovalke dobile odgovor na priziv, ki so ga posredovale italijanski zvezi zaradi nestrinjanja s sodniškimi ocenami prve etape. Priziva na zvezi sicer niso sprejeli, tudi odgovori pa sploh niso bili profesionalni, predvsem pa daleč od politike drugih evropskih zvez. Priložnostna majica (zgoraj) ter slavje na igrišču in tribuni bumbaca Naraščajniki Krasa so v predzadnjem prvenstvenem krogu v Škocjanu ob Soči zmagali s 3:1 in se tako okitili z naslovom pokrajinskih prvakov. Z zmago na pokrajinski ravni so si rdeče-beli v prihodnji sezoni izborili tudi mesto v bolj zahtevnem deželnem prvenstvu U16. Kras je v nedeljo proti Pierisu povedel v 21. minuti z Devidejem. Za drugi gol je poskrbel Majcen. Pieris ni stal križem rok in gostitelji so uspeli zmanjšati zaostanek na 2:1. Za končni 3:1 je znova poskrbel Devide. Kras je že po desetih minutah igral z možem manj, saj je sodnik izključil Ko-cmana. Kras bo v zadnjem krogu v nedeljo igral na domačem igrišču v Trebčah proti Arisu San Polo. »Pohvaliti moram vse fante in trenerja Cavagnerija, ki je odlično speljal do konca sezono. Celotno vodstvo NK Kras Repen je ponosno, da smo postali pokrajinski prvaki, saj bomo tako lahko v prihodnji sezoni igrali v bolj prestičnem in zahtevnem deželnem prvenstvu. Za naš klub je to veliko priznanje,« je ocenil predsednik Krasa Goran Kocman. NARAŠČAJNIKI 2014/15: Vratarji: Luca Gregori (1998), Jan Hussu (1999), Simone Perossa (1999). Branilci: Christian Benci (1998), Elia Caldarola (1999), Angelo Carlassara (1998), Luca Feritoia (1998), Patrick Gregori (1998), Luka Jurc Urban (1998), Luka Nabergoi (1999), Ivan Suppani (1998). Zvezni igralci: Mat-teo Calcagno (1999), Matteo Ghersinich (1998), Christian Procacci (1998). Napadalci: Sebastian Devide (1999), Ivan Kocman (1998), Daniel Majcen (1999), Marcello Niro (1999), Matej Udovič (1998), Ti-ziano Rabusin (1999). NAPADALEC IVAN KOCMAN »Vsi smo napredovali« »Za prvo mesto smo se borili mi, Sta-ranzano in tržaški Cgs. Na koncu smo bili boljši in zasluženo zmagali krogpred koncem rednega dela sezone,« je dejal nogometaš naraščajnikov Krasa Ivan Kocman, ki je bil tudi nekoliko kritičen: »Po poti smo po nepotrebnem izgubili nekaj točk. Zmaga bi lahko bila še bolj prepričljiva.« Ali ste na začetku sezone ciljali na osvojitev prvega mesta? Vedeli smo, da je prvo mesto realen cilj. Vse do tekme in zmage proti ekipi Cgs pa je bilo stanje pri vrhu lestvice zelo izenačeno. Šele takrat smo si rekli, dobro, zdaj zmoremo. Ali imaš občutek, da ste letos veliko napredovali? Med letom smo s trenerjem Cava-gnerijem dobro trenirali. Vsi smo pokazali velik napredek. V prihodnji sezoni pa ne boš igral v zahtevnem deželnem prvenstvu naraščajnikov. Letniki 1998 bomo mladinci oziroma pridružili naj bi se tudi članski ekipi. Upamo, v D-ligi. Ali morda upaš, da vam bo trener Žlogar že letos ponudil priložnost, za mi-nutko igranja v članski ekipi? Ne vem. O tem še ne razmišljam. Če bi se rešili, bi morda lahko kdo od nas igral. Tako pa, najbrž ne. Trener Žlogar ima druge skrbi. Ekipe Juventine meljejo nasprotnike NARAŠČAJNIKI Fiumicello - Juventina 0:1 (0:1) Strelec: Di Michele. Juventina: Cossi, Tonani, Malic, Komjanc, Olou-glin, Lutman, Marchesini, Di Michele, Cocian-cig (Varlez), Falcone (Piemontesi). Trener: Su-race. V predzadnjem krogu goriškega prvenstva naraščajnikov (do konca sta sicer še dve tekmi, toda Juventina bo v zadnjem krogu prosta) so rdeče-beli zmagali v Fiumicellu. Trener Christian Surace je bil zadovoljen s svojimi varovanci. Naj omenimo, da je Edoardo Komjanc v nedeljo sedel tudi na klopi članske ekipe, s katero je že igral v državnem pokalu. NAJMLAJŠI Juventina - Isontina 3:0 (2:0) Strelca: Wiler 2, Santoriello. Juventina: Bigaj (Porta), Di Modica (Benossi), Komjanc (Graziano), Rochira, Belan (L. Zoggia), A. Zoggia, Wiler, Deganutti, Santoriello, Kerpan, Copetti (Cotič). Trener: Bucciol. Najmlajši, ki so jim priskočili na pomoč nekateri začetniki, so zasluženo premagali Isontino. Trener Bucciol je pohvalil vse svoje igralce. Kras - San Giovanni 1:1 (0:1) Strelec: A. Malalan. Kras: Bartolomei, Calzi, Plemeniti, Dekovic, Car-li L., Malalan A., Curri, Kavčič, Savron, Malalan N., Birsa S., (Čuk, Cenci, Sancin). Trener: Cotterle. Prva (San Giovanni, ki je že matematično prvak) in druga na lestvici sta si tokrat razdelili izkupiček. Gostje so povedli, nato pa je za Kras v drugem polčasu izenačil Aleksander Malalan. Zoppola - Kras 6:1 Strelec za Kras: Breganti. Kras: Birsa, Breganti, Brunetti, Carli, Gargiuolo, Giovannini, Matuchina, Pertot, Pipan, Škabar, Stocca, Vidali, Zago, Žvab. Trener: Gargiuolo. Proti prvemu na lestvici so se najmlajši Krasa v poskusnem prvenstvu srčno borili, čeprav je bil nasprotnik boljši. Predvsem v drugem polčasu so se borili enakovredno. KOŠARKA PRVENSTVO U15 ŽENSKE Polet - Monfalcone 40:60 (10:8, 16:26, 3045) Polet: Ukmar 0, Perčič 10, Furlan 2, Kafol 0, Da-nev 0, Daneu 10, Tavčer 9, Zerial 3, Kravos 2, Vinent Guerra 4. Trenerka: Brollo. Igralke Poleta so proti ekipi, ki so jo v prvem delu že premagale, zdržale samo prvo četrtino, ki so jo tudi zmagale. V ostalih pa niso uspele reagirati: veliko so metale na koš, a tudi veliko grešile. tenis - Ženska C-liga Ali ste vedeli? ... da je pred dvajsetimi leti (točneje 23. aprila 1995) naš dirkač Alberto Zenič na mednarodni motociklistični dirki v Hri-čevu na Slovaškem osvojil odlično 3. mesto. Zenič (na motorju Aprilia) je tedaj nastopal za slovensko ekipo HB Racing Team iz Domžal in se je v konkurenci 20 voznikov v kategoriji do 25 ccm GP uvrstil za Italijanom Massimilianom Gambinom in Slovakom Vladimirjem Častko (oba Honda). Naš voznik je takoj povedel, na dolgi in zahtevni progi ni zdržal visokega tempa ter zdrknil na 3. mesto, s katerim je tudi sklenil dirko. Zenič je bil dolga leta voznik in predsednik našega avto-moto društva Aze-ta, ki je nato, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zamrlo. (lako) ... da se naše mlade košarkarske ekipe že več kot dvajset let udeležujejo velike mednarodne prireditve Basketball Wien. Tako so se pred dvajsetimi leti (aprila 1995) na Dunaju mudile tri mlade Jadranove vrste, ki jih je vodil glavni pobudnik teh odprav Andrej Vre-mec. Pomagala sta mu mlada pomožna trenerja Kristjan Briščik (na sliki) in Mitja Brundula. Na tistem turnirju je nastopilo kar 124 moških in ženskih ekip iz vse Evrope: iz Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije, Češke, Švedske, Slovaške, Madžarske, Danske in Švice. Za naše mlade košarkarje je bila to nepozabna izkušnja, saj so igrali številne tekme in si nabirali izkušnje, poleg tega so si ogledali zanimivosti Dunaja. (lako) Gaja se je dobro upirala Campagnuzzi Prvič letos je (samo v dvojicah) igrala Lara Betocchi Predzadnja tekma ženske C lige se je zaključila z rezultatom 4:0 za ekipo Campagnuzze. Mlade igralke Gaje so nastopile na domačih igriščih in so se spet borile brez prve deske Liam Benedejčič. Tokrat pa je nastopila mlada Lara Be-tocchi, ki se je po daljši seriji poškodb vrnila na teniška igrišča, in je v nedeljo kot začetek po daljši odsotnosti odigrala le dvojice. Martini Bellettini, ki je nastopila na prvi deski, je po neuspešnem prvem nizu uspelo osvojiti drugega. Talentirani steber Campagnuzze, Gori-čanka Federica Colmari, pa je vseeno dokazala svojo spretnost in je v tretjem in odločilnem setu odločno zaključila tekmo s končnim rezultatom 2:6 7:6 6:0. Giovanna Orlando je gladko zgubila s solidno Cecchinato, proti kateri ni uspela zmagati niti ene igre. Na tretji deski je Sara Parpinel odigrala proti Roiz in zgubila 6:4 6:3. Sprememba v ekipi Gaje se je predstavila v dvojicah, v katerih je prvič nastopila Lara Betocchi skupaj z Gajev-ko Martino Bellettini. Pribaz in Roiz sta dokazali večjo konstanco in odločnost in zmagali tekmo 6:3 6:2. Gajevke so spet zakjučile srečanja brez zmage. primorski_sport facebook 4 18 Torek, 21. aprila 2015 NOGOMET / d-liga - Kras po domačem porazu proti Bellunu Položaj na lestvici se je rahlo zakompliciral Kljub porazu je bil nastop proti Bellunu pozitiven. Toda v tej prvenstveni fazi to ni pomembno. Važne so le točke. Rdeče-beli niso osvojili niti ene. Kras je igral (precej) urejeno. V fazi napada so sicer Žlogarjevi fantje premalo streljali proti vratom. V obrambi niso bili brezhibni, toda gostje, ki imajo odlično napadalno dvojico, niso ustvarili veliko nevarnih priložnosti za gol. Belluno je povedel čisto naključno v 40. minuti, ko je Duravia zunaj kazenskega prostora silovito streljal proti vratom in je s pomočjo Krasovega branilca žogo preusmeril naravnost pod prečko. Vratar Dagnolo je bil brez moči. V drugem polčasu je Kras uspel izenačiti z Rabbenijem in nato celo prevzel pobudo v svoje roke. Četrt ure pred koncem tekme pa prava hladna prha. Corvaglia je s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil nasprotnikovega igralca in sodnik je brez milosti pokazal na belo točko. Na- Do konca ... TAMAI (Fontanafredda, Arzi-gnano, Mezzocorona) FONTANAFREDDA (Tamai, Trie-stina, Mori S. Stefano) GIORGIONE (Alto Vicentino, Montebelluna, Union Ripa) DRO (Legnago, Kras, Sacilese) KRAS (Padova, Dro, Clodiense) TRIESTINA (Mori, Fontanafredda, Legnago). Domače tekme v mastnih črkah. promocijska liga Juventina najmanj 3. Juventina si je z zmago proti Trieste Cal-ciu zagotovila najmanj tretje mesto na lestvici. Do konca rednega dela sezone, ko sta na sporedu še dva kroga, pa lahko rdeče-beli dohitijo in prehitijo še San Luigi, čeprav imajo varovanci trenerja Sepulcrija nadvse težak spored. V nedeljo bodo igrali proti vodilni Tor-viscosi, nato pa še v gosteh prav proti San Lui-giju. Juventina je v nedeljo povedla v prvem polčasu s Stabilejem. Isti igralec je podvojil na začetku drugega dela srečanja, domači pa so se takoj približali. Juventina je nato dosegla druga dva zadetka, tako da je bilo tekme dejansko konec. Kako do konca? (1-2 mesto) TORVISCOSA (Juventina, Sevegliano) SAN LUIGI (Muggia, Juventina) JUVENTINA (Torviscosa, San Luigi) TRIESTE CALCIO (Sevegliano, Ronchi) 3. AL - Poraz Gaje Nezasluženo V 3. AL so do konca rednega dela sezone še štiri tekme. Gaja se teoretično lahko še bori za play-off. Resnici na ljubo pa se konkurenti vse bolj oddaljujejo. V nedeljo so rumeno-ze-leni prepustili vse tri točke tretjeuvrščeni Chiar-boli, čeprav so jim bili vseskozi enakovredni tekmec. Obe ekipi sta igrali odprto in z veliko željo do zmage. V drugem polčasu so imeli gajevci stalno pobudo v svojih rokah, gostje pa so izkoristili eno redkih priložnosti, ki so jih imeli na razpolago in v 20. minuti poved-li. Gostitelji so močno odreagirali in tudi stanje izenačili, sodnik pa je zadetek razveljavil, češ da žoga ni popolnoma prekoračila črte vrat. Za Kras je izenačujoči gol dosegel napadalec Luciano Rabbeni fotodamj@n vijači in vodstvo Krasa se niso strinjali s sodnikom. Z bele točke je bil uspešen Corbanese. Na koncu je nevarno proti vratom streljal še Spetič. Žoga pa je švignila mimo vratnice. Tri točke so odšle v Veneto. Belluno je tako na lestvici prehitel Sacilese, ki je doma izgubil proti Kra-sovemu neposrednemu tekmecu za obstanek Giorgioneju (1:2), in je zdaj tretji. Položaj Krasa se je pri dnu lestvice še dodatno zakompliciral, saj je zmagal tudi Dro. Tri kroge pred koncem rednega dela sezone ima Kras zahteven razpored: v nedeljo bodo Žlogarjevi fantje igrali v go-steh proti prvouvrščeni Padovi, ki je sicer že v nedeljo matematično napredovala v C-ligo. V predzadnjem krogu bo Kras v Repnu gostil Dro (zmaga bo obvezna), v zadnjem pa bo igral v Chioggi proti Clodienseju. Vsi drugi tekmeci imajo že konec tedna bolj ugoden razpored: Triestina bo gostila že izpadli Mori Santo Stefano, Dro bo doma igral proti že rešenemu Legnagu, Giorgione pa proti Alto Vicentinu. Kras bi moral v prihodnjih treh krogih osvojiti še vsaj štiri točke, drugače res tvega, da bi lahko izpadel celo brez play-outa. (jng) Triestina v težavah Zdaj pa je tudi končnica za obstanek pod vprašajem. Triestina je sicer v Tamaiu iztržila točko, vendar neugoden razplet na ostalih igriščih je Tržačane pahnil na kar šest točk razdalje od Giorgioneja, ki bi bil v tem trenutku nasprotnik Triestine v play-outu; pravilnik pa predvideva igranje dodatnih tekem le v primeru, da je zaostanek manjši od osmih točk. Triestina bo morala torej v zadnjih treh nastopih po eni strani izboljšati sedanjo uvrstitev - čeprav je objektivno zdaj v dometu le Kras točko višje - po drugi osvojiti čim večje število točk in se tako izogniti neposrednemu izpadu. Tudi v Tamaiu so varovanci trenerja Gagliardija razočarali. To velja zlasti za prvi polčas, ko je Triestina pokazala vse hibe, ki so prišle na dan že pred tednom dni na domačem srečanju proti Droju. Daleč od tega, da bi na občinskem stadionu v bližini Por-denona igralci Triestine stopili na igrišče zagrizeni in s trdno voljo izboriti si zmago. Gagliardijevi varovanci so bili povsem podrejeni in zmedeni, obenem po samih šestih minutah igre so morali na- »Drugi imajo precej lažji razpored« Predsednik Krasa Goran Kocman je bil po nedeljskem porazu zaskrbljen: »Izgubili smo, čeprav smo igrali solidno. Položaj na lestvici je postal kritičen. Že v prihodnjem krogu bo treba v Padovi osvojiti točko in nato doma premagati Dro. Čakajo nas tri finalne tekme. Ne smemo popustiti, saj drugače res tvegamo, da ne bomo igrali nitiplay-outa. Neposredni tekmeci v boju za obstanek imajo na papirju lažji razpored.« sprotnika že loviti. Zambon je namreč v tisti minuti izkoristil nepazljivost celotne obrambne vrste, ki je nasprotnikom prepustila preveč svobode, kar so seveda domači igralci takoj izkoristili. Niti prejeti zadetek ni predramil igralce Triestine, ki so vse do konca prvega dela srečanja nadaljevali s počasnim tempom igre in brez pravih idej. Odsotnost Proie je lahko le delni izgovor, saj je steber vezne vrste pred tednom dni igral. Tamai je morda naredil napako, da se je v določeni meri zadovoljil z minimalno prednostjo, namesto da bi izkoristil zbeganost nasprotnikov. Ob koncu polčasa tako za Triestino situacija ni bila (še) brezupna. In v nadaljevanju tekme je le prišlo do vsaj delne reakcije gostov. Tudi po zaslugi vstopa nekoliko bolj živahnega Guselle, ki je nadomestil Miličeviča. Triestina je tako v drugem polčasu nekajkrat zapretila in v 70. minuti zadela po zaslugi Manza, ki je učinkovito izkoristil lepo asistenco Rocca. Slednji tudi tokrat ni igral na zanj običajnem nivoju. V zadnjih treh krogih bo Triestina igrala dvakrat pred domačo publiko (proti že izpadlemu Moriju in nato proti Fontana-freddi, ki si mora obstanek še zagotoviti), v zadnjem krogu pa odhaja v Legnago, ki zaseda mesto na sredini lestvice. (I.F.) elitna liga - Vesna igrala neodločeno, Cjarlins Muzane pa je zmagal 2. mesto se oddaljuje Drugo mesto se je po nedeljskem izenačenju z Manzanesejem oddaljilo na tri razlike, saj Cjarlins-Muzane proti Tricesimu ni popustil in zmagal s 3:1. V kriškem taboru je zato po srečanju vladalo razočaranje in to predvsem po neljubem spletu okoliščin, ki so privedle do zadetka gostov. Le deset minut prej je sodnik izključil srednjega branilca Škrbino, z igralcem več pa so gostje postali nevarnejši. Gol rezervista Tosoneja je verjetno uvidel le stranski sodnik, ki ga je med drugim močno slepilo aprilsko sonce. Vratar Carli je sicer nekoliko nerodno po- sredoval, preden bi se žoga spet skotalila proti vratom, po srečanju pa je dejal, da žoga ni prečkala gol črte. Ostal bo velik dvom, saj posnetkov ni, odpovedala je tudi Vesnina kamera na tribuni. Mimo debate o dvomljivemu zadetku, ki spada bolj med izgovore, Vesna ni navdušila. Še zdaleč ni bila to ekipa, ki je gospodovala v Tržiču. Avdič in izključeni Škrbina sta si v obrambi večkrat sama grenila življenje z naivnimi napakami, Božičič pa ob odsotnosti Kosmača je premalo uveljavljal dinamičen in prodorni ritem, sicer pa Napadalec Vesne David Colja fotodamj@n je sam poskrbel za vodstvo v 54. minuti, ko je iz cilindra povlekel novo mojstrovino s strelom z roba kazenskega prostora. Napadalci pa si posledično tudi tokrat ne zaslužijo zadostne ocene. Muiesan razen redkih poskusov ni blestel, Colja pa je, razen enkratne priložnosti v 20. minuti, ko mu je žogo v rokometnem slogu odbil vratar Zamer, igral tudi tokrat premalo odločno. Ob izenačenem izidu je Vesna žrtvovala tudi marsikaterega igralca, predvsem v luči gostovanja v Lumignaccu. Božičič je res začasno rešil moštvo iz zagate, vendar je z naivnim dotikom z roko zakrivil kazenski strel, po katerem so gostje izenačili in si v nameček prislužil nov rumeni karton, tako da bo v naslednjem krogu miroval, družbo pa mu bosta delala še Goran Kerpan in Škrbina. Srečanje proti Manzaneseju je nedvomno zamujena priložnost, vendar je kljub vsemu točka dobrodošla, saj sorazmerno mladi gostje niso podarili skoraj nič. Pohvalo si kljub neljubemu posegu ob golu ali ne golu gostov zasluži Carli, ki je z dvema odličnima paradama obdržal Vesno v začasnem vodstvu. (mar) Kako do konca (2. mesto)? CJARLINS MUZANE (Gemonese, Torre) VESNA (Lumignacco, Tricesimo) D-liga AltoVicentino - Arzignano 2:2, Dro - Clodiense 3:1, Kras Repen - Belluno 1:2, Legnago - Padova 1:2, Montebelluna -Fontanafredda 0:0, Sacilese - Giorgione 1:2, Tamai - Triestina 1 : , Union Pro - Mori 2:1 Union Ripa - Mezzocorona 4:0 Padova 31 25 3 3 70:28 78 AltoVicentino 31 20 5 6 59:33 65 Belluno 31 15 9 7 53:35 54 Sacilese 31 15 8 8 53:27 53 Arzignano 31 14 10 7 49:35 52 Clodiense 31 13 10 8 47:39 49 Union Pro 31 14 7 10 39:40 49 Montebelluna 31 12 9 10 42:42 45 Legnago 31 11 9 11 47:50 42 Union Ripa 31 10 11 10 39:36 41 Tamai 31 8 13 10 36:34 37 Fontanafredda 31 10 7 14 42:46 37 Giorgione 31 9 7 15 33:46 34 Dro 31 7 12 12 33:45 33 Kras Repen 31 7 S 16 37:51 29 Triestina 31 4 16 11 37:48 28 Mori S. Stefano 31 3 7 21 25:62 16 Mezzocorona (-4)31 3 7 21 20:64 12 PRIHODNJI KROG (26.4.): Arzignano -Montebelluna, Padova - Kras Repen, Clodiense - Sacilese, Dro - Legnago, Fontanafredda - Tamai, Giorgione - AltoVicentino, Belluno - Union Ripa, Mezzocorona - Union Pro, Triestina - Mori Postave in strelci D-LIGA Kras Repen - Belluno 1:2 (0:1) Strelci: Durania (B) v 39., rabbeni (K) v 54. in Carbonese (11-m) v 73. min. Kras: Dagnolo, Boškovič, Slavec, Rondinelli, Cvijanovic, Delnero, Spetič, Tawgui (Maio), Corvaglia, Ranič (Grujič), Rabbeni. Trener: Žlogar. ELITNA LIGA Vesna - Manzanese 1:1 (0:0) Strelec za Vesno: Božičič v 54. min Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Cipracca, Avdic, Skrbina, Toffoli, Božičič, Stanich, Muiesan, Colja, (od. 75. min A. Kerpan). Trener: Zanuttig 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Pro Romans Medea 2:1 (2:1) Strelec: 18. in 40. Castrillon. Primorec: Sorrentino, Rihter, Brandolisio, Vesnaver, Mascarin, Debernardi, Cappai, Skolnik (Gileno), Castrillon, Davanzo (Ruzzier), Sarcano (Rocca). Trener: Biloslavo. Sovodnje - S. Andrea S. Vito 3:0 (3:0) Strelca: 1., 27. Černe, 16. Berič Sovodnje: Dovier, Stergulz, Trampus, Flocco, Bernardis, Bajec, Berič, Černe (Tomani), Devetti, Maurencig, Hriberšek. Trener: Sambo. Breg - Sistiana 3:0 (0:0) Strelca: 53. Nigris, 67. Cramesteter, 73. Nigris Breg: Daris, Labella, Messi (Nigris), Braini, D'Alesio, Marturano (Bampi), Belladonna, Suttora, Martini, Cramesteter, Arslani. Trener: Cernuta. 2. AMATERSKA LIGA Audax - Mladost 0:0 Mladost: Ballerino, Peric D., Cadez E., Peric M. (Leghissa), Candusso, Buffolin, Vizintin, Marusič (Patessio), Simeone, Bressan, Skarabot (Zollia). Trener: Gon. Primorje - Villesse 4:1 (1:0) Strelci: 42. Altin, 80. Cavallini, 90. Danieli, 92. Mihic Primorje: Carmeli, Udina, Mihic, Santoro, Noto, Pezzullo, Paoletti (Cavallini), Marchetti, Danieli (Vianello), Krizman, Altin (Romano). Trener: Ravalico. Roianese - Zarja 0:7 (0:2) Strelci: 27. Cermelj, 41. Cermelj; 51. Cermelj, 65. Barut, 70. Marzini, 80. F. Bernobi, 85. Barut Zarja: Castellarin, Seibold (Franco), Morante, Ferro, Barut, Pipan, Ruggiero (Malusa'), Aiello, Marzini, Tarable, Cermelj (F. Bernobi). Trener: Vitulič. 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Chiarbola 0:1 (0:0) Gaja: Bossi, Bernetič, Flora (Mania), Kariš (Mosetti), Nissi, Flego (Vidoni), Farfoglia, Saule, B. Sovič, Ferluga, Estello. Trener: Melissano. Ostali izidi 25. kroga: Lucinico - Cgs 0:1, Maranese - Staranzano 4:2, Piedimonte -Montebello 1:3, Ruda - Villanova 4:0, Strassoldo - Malisana 2:0, Poggio - Alabarda 2:2. Vrstni red: Maranese 68, Ruda 54, Chiarbola 48, Montebello 45, Alabarda 41, Gaja 38, Cgs 35, Piedimonte 30, Staranzano 27, Poggio 24, Malisana 22, Fiumicello 19, Lucinico 19, Strassoldo 16, Villanova 16. Prihodnji krog: Cgs - Maranese, Chiarbola -Strassoldo, Fiumicello - Lucinico, Malisana -Poggio, Montebello - Gaja, Staranzano - Ruda, Villanova - Piedimonte. / NOGOMET Torek, 21. aprila 2015 19 1. AMATERSKA LIGA - Sezona 2014/15 bo za trebenski Primorec zapisana z zlatimi črkami Prvič tako visoko Predsednik Darko Kralj:»Uresničile so se sanje. Za klub je bilo napredovanje pravi podvig« Primorec je v nedeljo premagal Pro Romans Medeo z 2:1 in postavil piko na i. V prihodnji sezoni bo klub predsednika Darka Kralja, prvič v zgodovini društva iz Trebč, igral v promocijski ligi. Trebenske »mačke« - kot so tudi igralci Primorca napisali na majicah, ki so jih tiskali za to priložnost - so že v uvodnih minutah prevzeli pobudo v svoje roke in dosegli dva gola s Castrillonom. Gostje so uspeli zmanjšati zaostanek. Drugega pa niso bili zmožni. Tako je nekaj minut pred trikratnim sodnikovim žvižgom začelo slavje. Prej na tribuni (v nedeljo se je zbralo okrog 150 gledalcev), nato na klopi in po končani tekmi še na igrišču. Trener vratarjev Cecchini je iz hladilnika potegnil pe-nino, ki so jo nato skoraj vso polili po glavah igralcev in trenerja Biloslava. Pod tribuno se je ponovil ritual, ki ga večkrat vidimo na nogometnih zelenicah: nekatere nogometaše so z brivskim aparatom obrili. Drugi pa so se temu uspeli izogniti. Predsednik Primorca Darko Kralj ni uspel zadržati solze: »Uspel nam je res pravi podvig. Na začetku sezone nismo pričakovali, da bomo tako uspešni, čeprav se že nekaj let trudimo. Zahvalil bi se vsem igralcem, trenerjem in odbornikom. Kaj bo drugo leto? O tem bomo začeli razmišljati čez kak teden,« je dejal Kralj, ki se je obenem spomnil na svojega očeta Marčela: »Ko je bil moj oče predsednik, je napredoval s 3. v 2. AL. Pod mojim vodstvom pa smo dvakrat napredovali. Najprej v 1. AL in nato še v promocijsko ligo. Občutki so izjemni. Veselje nepopisno. Vsi smo na to ponosni.« Trener Roberto Biloslavo: »Mladi zdržali psihološki pritisk« Trener Primorca Roberto Biloslavo se je po trikratnem sodnikovem žvižgu nekaj minut sam sprehajal po igrišču. »Razmišljal sem, kako smo se letos res izkazali. Fantje so se vseskozi trudili. Vse je delovalo, kot je moralo. V Trebče sem prišel pred tremi leti. Zamenjal sem trenerja, ker je bila ekipa v težavah. Tvegali smo izpad v 2. AL. Nato pa smo se rešili. Takrat smo začeli nekaj ustvarjati. Lani smo se uvrstili v play-off. Nadgradnja vsega tega pa je bilo napredovanje v promocijsko ligo. Zasluženo, čeprav nismo bili najmočnejša ekipa v skupini C.« ... ki bo zelo zahtevna! »Glavni cilj bo miren obstanek. Prepričan sem, da bo to izvedljivo.« Ali boste ostali na klopi Primorca tudi v prihodnji sezoni? Bom. Želim si nadaljevati ciklus, ki smo si ga zastavili. Kdaj ste se zavedali, da vam lahko uspe osvojiti prvo mesto? Januarja smo drugi del sezone začeli z dvema izjemno težkima tekmama: igrali smo proti Bregu in Gradeseju. Premagali smo oboje. Takrat sem začel verjeti v prvo mesto. Brez ambicioznih in delovnih fantov nam sicer ne bi uspelo. Treningi so bili celo leto zelo dobro obiskani. Skoraj stoodstotno. Bal sem se le, da bo za tako mlado ekipo prevelika psihološka obremenitev. Uštel sem se. Kdo bo favorit v play-offu? Končnica bo prava loterija. Lani je bil Breg favorit, nato pa je napredovala Costalunga. Odvisno od trenutka forme posameznikov. (jng) Športniki si ob napredovanjih privoščijo marsikatero vragolijo ... fotodamj@n Predsednik Primorca Darko Kralj Na tribuni je kot vedno kričal in se nato veselil napredovanja trebenski nogometni starosta Nardo Kralj, ki bo novembra dopolnil 95 let. »Še nikoli nismo igrali v tako zahtevnem prvenstvu kot je promocijska liga. Prav čakam, da se bo začela prihodnja sezona,« je dejal Kralj, ki se spominja tudi drugih napredovanj ekipe treben-skega kluba: »Napredovanj je bilo veliko. Predvsem s 3. v 2. AL. V teh dveh ligah smo igrali največ sezon.« Nogometaši trebenskega kluba, trenerji in odborniki so včeraj pri kiosku (in v tržaškem središču)praznovali dolgo v noč. (jng) Na naši facebook strani Primor-ski_sport si lahko ogledatefotogalerijo in videoposnetek. 1. AMATERSKA LIGA - Kroga pred koncem Sovodnje brez skrbi Breg prehitel Sistiano Kako do konca (2. mesto)? V skupini C 1. AL je Primorec dva kroga pred koncem rednega dela sezone napredoval v višjo ligo. Ostaja odprt le še boj za play-off (Breg, Sistiana, S. Andrea, Gradese, morda Mariano) in play-out (Isonzo, Muglia in Fogliano Turriaco). Dva kroga pred koncem prvenstva se je zaključil križev pot Sovodenj. Z zmago so sovodenjski navijači končno dočakali (matematični) obstanek svoje ekipe in se znebili vseh skrbi o morebitnem play-outu. V krogu, ki je bil lažji za Muglio (ciljala je na zmago proti predzadnjemu Isonzu in na istočasen poraz Sovodenj), se je pripetila popolnoma drugačna zgodba, ki je popeljala belo-modre v veselje, Muglio pa v play-out. Slednja je izenačila, belomodri pa so malce nepričakovano gladko premagali nasprotnike, ki se trudijo, da bi si v play-offu izborili najboljši izhodiščni položaj. Sovodnje, ki so si v drugih tekmah same zakomplicirale življenje, so tokrat hladnokrvno izkoristile vse priložnosti in zapečatile srečanje že po 27. minutah. »Po nedeljski zmagi smo se res oddahnili. Zdaj se lahko posvetimo pripravam na praznovanje 60-letnice društva in kmalu bomo tudi začrtali prihodnjo sezono, ki upam, da bo uspešnejša,« je dejal predsednik Zdravko Custrin. Breg je igral z okrnjeno postavo (odsotni so bili standardni igralci Omari, Ci-gliani, Vianello in Latin). Kljub temu pa so varovanci trenerja Cernute zanesljivo premagali Sistiano, ki so jo tudi prehiteli na lestvici. Breg je zdaj drugi in bo skušal v zadnjih dveh krogih obdržati pozicijo pod vrhom, ki zagotavlja dve tekmi na domačem igrišču v play-offu. V prvem polčasu so imeli več od igre gostje, čeprav je bila tekma v glavnem izenačena. V drugem delu so Bre-žani odločno prejeli pobudo v svoje roke in že v 8. minuti povedli z Nigrisom. Nadaljevali so z napadi in v 22. minuti se je med strelce vpisal Cramesteter, šest minut pozneje je v polno spet zadel Nigris. BREG (Terzo, Pro Romans Medea) SISTIANA (Fogliano Turriaco, Muglia) S. ANDREA S. VITO (Domio, Primorec) Zarja druga! V skupini D 2. AL si je Zarja po visoki zmagi proti Roianeseju (7:0, tri gole je dosegel Cermelj, ki ima skupno letos že 25) zagotovila finale play-offa. Ekipa iz Bazovice ima namreč več kot deset točk prednosti pred petouvrščenim Villessejem (natančno 19). Vituličevi fantje lahko pravzaprav (le še teoretično) ogrozijo vodilno Pro Gorizio, ki potrebuje le še točko za napredovanje v 1. AL. Goričani bodo v nedeljo gostovali na Opčinah. V Bazovici pa bo derbi med Zarjo in Mladostjo, ki bo bolj pomemben za ekipo iz Doberdoba, saj potrebuje v boju za 3. mesto (v končnici prvenstva prva tekma na domačem igrišču) le še točko. Romana ima šest točk zaostanka, v medsebojnih obračunih pa visi tehtnica na stran Tržičanov. Mladost je v nedeljo igrala neodločeno 0:0 proti Audaxu, pri katerem igrata slovenska nogometaš Furlan in Semolič. Primorje je premagalo Villesse, ter se mu približalo na eno točko zaostanka (5. mesto bo sicer letos le simbolično). Domači so igrali dobro. V prvem polčasu so ustvarili številne priložnosti za zadetek, dosegli pa so le en gol z Altinom. Tudi v drugem polčasu so imeli pobudo v svojih rokah, do treh zadetkov pa so prišli šele v zadnjih desetih minutah srečanja. Treba je dodati, da so vsi goli prišli po zelo lepih akcijah. Kako do konca (3. mesto)? MLADOST (Zarja, Moraro) ROMANA (Roianese, Zarja) Največ sezon v 2. AL Primorec je svojo pot v amaterskih prvenstvih začel v sezoni 1966/67, ko je igrala v 3. AL skupina L in v 20 tekmah zbrala 10 točk (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Nakar je igral še 10prvenstev v 3. AL vse do sezone 1976/77, ko je osvojil prvenstvo s 45 osvojenimi točkami v 28 tekmah. Po dveh prvenstvih v 2 AL, v tretjem (v sezoni 1979/80) mu ni šlo najboljše, saj je v 30 tekmah zbral 16 točk in s tem izpadel v 3. AL. V najnižji ligi je igral 11 prvenstev vse do sezone 1990/91, ko je s 37 točkami končalprven-stvo na 3. mestu lestvice in si s tem na podlagi novih pravil nogometne zveze zagotovil napredovanje v 2. AL. V tej ligi je Primorec igral kar 15 prvenstev (v sezoni 1999/2000 mu je sicer spodletelo napredovanje po play-offu) vse do sezone 2005/06, ko je v 30 tekmah zbral 59 točk, tako da je končal prvenstvo na 3. mestu in v play-offu premagal Polcenico z 2:0, igral neoločeno 0:0 s Codroipom in s tem napredoval v 1. AL. V tej ligi so se Trebenci kar trikrat zaporedoma priporili playoff, in sicer v sezonah 2009/10,2010/11,2011/12, vendar brez napredovanja. Končno jim je v letošnjem nadvse uspešnem prvenstvu uspel zgodovinski podvig, saj so v doslej 26 tekmah 19-krat zmagali, 6-krat igrali neodločeno in doživeli le en poraz (Sistiana), dali 62 in prejeli 25 golov. Elitna liga Cjarlins Muzane - Tricesimo 3:1, Gradisca - Torre 1:0, OL3 - Lumignacco 0:4, Sanvitese - Monfalcone 1:4, Tolmezzo - Cordenons 0:1, Vesna - Manzanese 1:1, Corno - Chions 1:2, Zaule - Gemonese 1:0 Monfalcone 28 22 3 3 77:24 69 Cjarlins Muzane 28 18 4 6 47:24 58 Vesna 28 17 4 7 49:25 55 Cordenons 28 15 7 6 38:24 52 Lumignacco 28 13 6 9 38:30 45 Tricesimo 28 11 6 11 27:33 39 Virtus Corno 28 11 5 12 43:38 38 Tolmezzo 28 11 5 12 31:31 38 Manzanese 28 10 8 10 31:31 38 Chions 28 10 8 10 35:32 38 Sanvitese 28 9 10 9 35:36 37 Gradisca 28 10 5 13 26:34 35 Gemonese 28 6 8 14 24:34 26 Zaule Rabuiese 28 6 8 14 22:44 26 Torre 28 3 10 15 23:50 19 OL3 28 1 5 22 11:71 8 PRIHODNJI KROG (25.4.): Chions - Cordenons, Gemonese - Cjarlins Muzane , Lumignacco - Vesna Manzanese - Sanvitese, Torre - Zaule, Tricesimo - OL3, Monfalcone - Tolmezzo, Corno - Gradisca Promocijska liga Aurora - Cormonese 4:2, Pro Cervignano -Sangiorgina 0:2, Ronchi - Costalunga 0:0, San Giovanni - Torreanese 1:2, San Luigi - Gonars 1:0, Torviscosa - Muggia 3:0, Trieste Calcio -Juventina 0:1, Valnatisone - Sevegliano 2:0 Torviscosa 28 19 6 3 55:22 63 San Luigi 28 17 9 3 49:21 59 Juventina 28 17 5 6 44:22 56 Trieste Calcio 28 15 5 8 49:33 50 San Giovanni 28 12 6 10 39:39 42 Pro Cervignano 28 10 9 9 31:29 39 Valnatisone 28 11 6 11 39:41 39 Costalunga 28 9 10 9 29:28 37 Gonars 28 11 2 15 37:46 35 Sevegliano 28 8 10 10 28:36 34 Ronchi 28 8 6 14 13:28 30 Sangiorgina 28 8 6 15 27:38 29 Aurora 28 7 8 13 27:35 29 Muggia 28 5 11 12 22:38 26 Torreanese 28 5 11 12 25:38 26 Cormonese 28 5 6 17 18:35 21 PRIHODNJI KROG (26.4 ): Gonars - Aurora Cormonese - Pro Cervignano, Costalunga -Torreanese, Juventina - Torviscosa, Muggia -San Luigi, Ronchi - Valnatisone, Sangiorgina -San Giovanni, Sevegliano - Trieste Calcio 1. AMATERSKA LIGA Aquileia - Domio 1:3, Azzurra - Mariano 0:3, Breg - Sistiana 3:0, Gradese - Terzo 1:1, Muglia - Isonzo 3:3, Primorec - Pro Romans 2:1, Sovodnje - S.Andrea 3:0, Turriaco bo prost Primorec 26 19 6 1 62:28 63 Breg 26 15 Sistiana 26 15 S. Andrea S. Vito26 15 26 13 26 12 26 12 26 11 6 Gradese Mariano Domio Pro Romans Terzo Sovodnje Aquileia Turriaco Muglia Isonzo Azzurra 26 26 26 26 27 26 27 3 61:30 53 5 47:31 51 6 51:35 50 4 38:23 48 5 36:25 45 7 51:35 43 9 36:31 39 8 12 29:35 26 7 13 27:35 25 19:37 25 28:48 23 5 17 23:45 20 8 15 18:43 17 4 10 13:62 10 7 13 5 15 PRIHODNJI KROG (26.4.) Isonzo - Azzurra, Mariano - Aquileia, Ponziana - Muglia, Pro Romans - Gradese, S.Andrea - Domio, Sistiana - Turriaco, Sovodnje - Primorec, Terzo - Breg 2. AMATERSKA LIGA Audax - Mladost 0:0, Campanelle - San Canzian 0:0, Pieris - Opicina 0:0, Primorje - Villesse 4:1, Pro Gorizia - Moraro 1:1, Roianese - Zarja 0:7, Romana - Sagrado 3:1, Torre Aurisina 9:2 Pro Gorizia 28 23 3 2 55:10 70 Zarja 28 20 5 3 66:24 65 Mladost 28 17 7 4 51:21 58 Romana 28 16 4 8 70:32 52 Sanrocchese 28 13 8 7 47:32 47 Villesse 28 12 10 6 47:31 46 Primorje 28 13 6 9 44:30 45 Moraro 28 11 8 9 36:38 41 S. Canzian 28 8 10 9 30:38 35 Torre 28 8 10 10 46:42 34 Sagrado 28 11 1 16 33:40 34 Roianese 28 9 6 13 34:52 33 Campanelle 28 7 5 16 34:51 26 Opicina 28 6 6 16 21:42 24 Pieris 28 2 6 20 18:67 12 Aurisina(-1) 28 0 1 27 13:95 0 PRIHODNJI KROG (26.4. Aurisina - Campanelle, Moraro - Audax, Opicina - Pro Gorizia, Roinaese - Romana, Sagrado - Torre, San Canziasn . Primorje, Villesse - Pieris, Zarja - Mladost POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport 20 Torek, 21. aprila 2015 ŠPORT / 1. Izbral sem motociklizem, ker ... sem se rodil s to strastjo. Bolj točno bi bilo zapisati, da je motociklizem izbral mene, ne pa obratno. 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Evropski prvak. 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? Gasilec. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Ne vem, morda to, ali bosta hčerki živeli v pravičnem svetu. 5. V kaj verjamete? Če si pošten in korekten z osebami, ti je vse povrnjeno. 6. Kaj najbolje skuhate? Zelenjave in meso na žaru. 7. Katero pijačo največkrat naročite? Pivo. 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? Ne CD-jev ne MP3-jev, ampak različne radijske postaje. 9. Kateri avtomobil vozite? Volkswagen Transporter. 10. Kateri mobilni telefonček imate? Iphone 5. 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Lani na Sardiniji. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? Z ženo. 13. Domača žival. Labradorec, ime mu je Ajvar. 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Grem na pijačo s prijatelji. OSEBNA IZKAZNICA: Kraj in datum rojstva: Trst, 4. 5. 1975 Kraj bivanja: Sesljan Študij, služba: kovač Stan: dve hčerki, 7 in 5 let Športna panoga: motociklizem Matično društvo: Primorje Sedanje društvo: Squadra Corse Tecno- bike 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Dietrich Mateschitz Zgodba o uspehu. 16. Katere jezike govorite? Slovenščino, italijanščino, hrvaščino, angleščino in skušam se sporazumevati tudi v španščini. 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Barcolani. 18. Facebook, twitter, google+, ista-gram. Facebook, ampak samo zato, da prijatelje in navijače seznanim z rezultati in vsemi novicami o mojih dirkah. 19. Država, v kateri bi radi živeli. Avstralija. 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. Mesec Avstralija, teden Sardinija poleti, pozimi Alta Badia, dan na Hrvaško 21. Kaj bi radi znali, pa ne znate? Zaslutiti rrihodnost. 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni. Alex Zanardi. 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih spremljate v tej sezoni. Primorje, Kras, Jadran. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, bi ... delal manj, več bi treniral, živel bi bolj mirno z družino in dirkal z motorjem v italijanskem prvenstvu superbike ali supersport. 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Ne vem. 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Na žalost nisem obiskoval višje srednje šole. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat. Brat (ker ima nasprotni značaj kot jaz). Od njega sem se naučil veliko, ampak vedno premalo. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Učiteljica Marija, ki me je učila vseh 5 let osnovne šole, ker je bila stroga in zelo poštena. 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? Primorski dnevnik in ZSŠDI. 30. Kateri italijanski politik vam je najbližji? Ne spremljam več italijanske politike. 31. Najljubši šolski predmet/izpit. Matematika, ker pri tem predmetu nisem imel te- 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Avto ferrari na baterije, ki mi ga je podaril Sv. Miklavž. 33. Imate kakšno razvado? Ko grem zvečer ven s prijatelji, se ne utegnem vrniti domov, preden gredo vsi domov. v* M o C >N I DEL TENIŠKE IGRE ► PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK EVANGELI-ČANSTVO BEOTIJEC INOZEMSTVO MOKRICA, PRAŠIČEK RENZO ARBORE NASLOV KATOLIŠKIH REDOVNIKOV SPANJE NOGOMETNO IGRIŠČE NA PROSEKU GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI LETOVIŠČE PRI OPATIJI PIVNICE, VINSKE KLETI KEM. ZNAK ZATANTAL ORGAN VOHA NAJSVETLEJŠA ZVEZDA TRŽ. ODBOJKARSKI KLUB PREDSEDNIK GAJE KALC FINA, MOČNO ŽGANA GLINA NEKDANJI INTERJEV NOGOMETAŠ MiHiliM'11 NAŠA ROL-KARICA IN TRENERKA KOŠUTA AVTOR ZBADLJIVIH BESEDIL MORENO ARGENTIN DRDRANJE, ROPOT OTON ŽUPANČIČ NEMŠKA PRITR-DILNICA SPOPAD MED ŽIVALMI POL LATE PREDSEDNIK DOLGE KRONE KOSMAČ / GORA V BOLGARIJI ZADETEKV NOGOMETU RUSH IAN MET ZA TRI TOČKE (ŽARG.) SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC TEŽENJE K DOLOČENEMU RAVNANJU NEKDANJI »TEKMECI« SOKOLOV ELEKTRON Z ENAKO MASO PREBIV. NA PRIMORSKEM NOVOZELANDSKI DOMAČINI PUNT NAUK O MORALI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD NAŠA VAS V OBČINI DEVIN -NABREŽINA IT. NOGOMETNI TRENER DOKUMENT ZA TUJINO NAŠA SMUČARKA (KATRIN) RUSJANOVO LETALO OLIVER GOLDSMITH UMETNA VODNA POT ZA LADIJSKO PLOVBO RICHARD OWEN OSREDNJI SL. DNEVNIK VZDEVEK RADKA POLIČA NEKD. ROM. ATLETINJA RUSKI SKLADATELJ ALESSAN-DRO NESTA RIBIŠKA VRVICA FEVDALNO PODROČJE / MORSKA RIBA,VRSTA SKATA MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB NAŠA NIKALNICA VRTINČAST TROPSKI VIHAR SOVJETSKI FILMSKI SNEMALEC (EDUARD) Kdo je na sliki? Na sliki je naša pridna športna delavka (letnik 1956) in članica izvršnega odbora ZSŠDI. Kot mlada je v Križu zbrala skupino odbojkaric (trener Božič Grilanc), ki pa je igrala le eno leto. Nato je prestopila h Kontovelu, kjer je igrala nekaj let. Nastopila je na športnih igrah in igrala nogomet na tradicionalnih tekmah poročene - neporočene v Križu. Bila je med ustanovitelji ŠD Mladina, kjer je dolgo let nudila svojo dragoceno pomoč. Že dva mandata je v izvršnem odboru AŠD Vesna. SLOVARČEK - ASIR = gorovje v Saudski Arabiji • ATENAGORA (Prvi Spiridon) = grški teolog, ekumenski patriarh • KOM = gora v Bolgariji • TISSE = sovjetski filmski snemalec, latvijskega rodu (Eduard Kazimirovič) Torek, 21. aprila 2015 2 1 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Po Šempetru in Vrtojbi na vrsti Štandrež in Ločnik Čezmejni plenilci vrtičkarskega orodja Po Šempetru in Vrtojbi sta bila na vrsti Štandrež in Ločnik. V prejšnjih dneh smo poročali, da so neznani tatovi na šempetrskem in vrtojbenskem polju vlomili v kakih trideset vrtnih barak in ut; iz njih so pobrali najrazličnejše orodje in tudi manjše kmetijske stroje. Prejšnji konec tedna so se tatovi odpravili čez državno mejo in svoj plenilski pohod nadaljevali v Štandrežu in Ločniku. »Ukradli so mi celo star nož za pobiranje špargljev,« pripoveduje lastnik vrtne ute, ki se nahaja ob nakupovalnem središču Smart v Ulici Tabai v Štandrežu. Čeprav je lastnik svojo vrtno uto zavaroval s kar dvema velikima ključavnicama, to ni nikakor zmotilo zli-kovcev. S pomočjo močnih klešč so odstranili ključavnici z vrat in zatem vlomili v notranjost. Pobrali so motorno kopačico, kosilnico in domala vse ostalo ročno orodje, ki so ga našli. Lastnika vrtne ute so oškodovali za vsaj dva tisoč evrov. Prejšnji teden so po besedah goriških karabinjerjev tatovi obiskali še barako in skladišče z raznimi stroji in opremo za kmetijstvo in vrtnarjenje na koncu Ulice Ressel v štandreški industrijski coni, kjer so ravno tako pobrali nekaj orodja. Več podobnih primerov so karabinjerji obravnavali tudi v Ločniku, v zadnjih časih tudi v Gradišču, Fari in okoliških krajih. Večinoma so tatovi obiskali barake in skladišča na samem, nekajkrat so se približali tudi hišam in iz kleti pobrali nekaj orodja. Karabinjerji so prejeli največ prijav za motorne žage, kosilnice, razno manjše orodje, v nekaterih primerih so tatovi pobrali tudi večje stroje, kot so na primer motorne kopačice in manjši traktorji. Vrtičkarju iz Ločnika so ukradli električni generator, pri Fari nekaj zarjavelih žag; skratka, poberejo vse, kar najdejo. »Lastnikom vrtnih barak svetujemo, naj vanje ne spravljajo strojev in orodja z visoko vrednostjo. Hkrati je pametno, če pred lopo postavimo svetilko. Osvetljenih območij se tatovi raje izogibajo,« pravi kapetan goriških karabi-njerjev Lorenzo Pella in poudarja, da nekateri kmetovalci obiščejo svoje lope precej poredkoma. »V zadnjih časih smo spričo porasta tatvin orodja okrepili nadzor na kmetijskih območjih, vendar bi bilo pametno, če bi se tudi kmetovalci pogosteje odpravljali do svojih lop. Včasih se zavedajo, da so jim ukradli orodje tudi po več dneh,« poudarja Pella in pojasnjuje, da do tatvin običajno prihaja v večernih urah. Poleg tega opozarja, da so za tatvine po vsej verjetnosti odgovorne tolpe tatov, ki so specializirane ravno v kraji orodja. Svoje delo zelo hitro odpravijo in se zatem čim hitreje odpeljejo drugam, zaradi česar jih je toliko težje ujeti. Ko lastniki vrtnih barak prijavijo krajo, je njihovo orodje mogoče že na stotine kilometrov daleč. V zadnjih letih so sile javnega reda med poostrenimi nadzori - zlasti na avtocesti - že izsledile storilce raznih tatvin kmetijskih strojev in orodja, do katerih je prišlo v raznih krajih po Italiji. Poleg tega so v okviru preiskav Agrimotor in Agrimotor 2 karabinjerji iz Gradišča pred tremi leti razkrinkali dve dobro organizirani tolpi romunskih tatov, ki sta kradli traktorje in druge stroje na kmetijah po vsej Italiji. Za zapahi se je takrat znašlo deset tatov. Značilni nož za šparglje (levo); vrtna baraka pri Štandrežu (zgoraj) bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - 56-bis Najboljša ponudba Državno cesto »56-bis« bo gradilo podjetje B.B. Servise iz Tolmeča. Nova prometnica bo povezala Gorico z Mošem, tako da se bo Ločnik končno rešil tovornjakov. Podjetje iz Tolmeča je na javni dražbi ponudilo 25,463-odstotni popust na izklicni ceni4.352.716 evrov. Na drugo mesto se je uvrstila družba Co.Ge iz Chieti-ja, ki ji sledi 217 gradbenih podjetij iz vse Italije. Komisijo, ki je v enem tednu preverila vse ponudbe, so sestavljali vodja občinskega tehničnega urada Mauro Ussai ter fukncionarji Michele Sersale, Maurino Meden in Andrea Blason. Komisija se bo zdaj lotila dodatnih preverjanj, postopek naj bi se dokončno zaključil julija, gradbena dela, ki bodo spričo popusta vredna 3.367.256 evrov, se bodo predvidoma začela pred koncem poletja. Nova prometnica bo omogočila tovornjakom, ki prihajajo iz Slovenije in so po državni cesti namenjeni v Videm, da se izognejo vožnji po Štandrežu, Ločniku in Mošu. Predhodni načrt za cesto, na katero se čaka že več deset let, je bil odobren leta 2009, dokončni načrt leto kasneje; januarja 2014 je bil na vrsti še izvršni načrt, ki je nato romal na deželo. Gradbena dela bodo trajala 623 dni, nova cesta bo dolga skoraj dva kilometra. sovodnje - Čistilna akcija ribičev Vipave Zbrali grmado odpadkov Med grmi so našli štiri vreče z opranimi in lepo spravljenimi oblačili - Največ je bilo pločevink in plastenk Z odpadki so napolnili preko trideset velikih plastičnih vreč. Z bregov Soče in Vipave so pobrali kup pločevink, vrečk in plastičnih steklenic, poleg tega pa še kose avtomobilov, oblačila, razne cevi in železnino. Ribiči društva Vipava so v nedeljo izpeljali čistilno akcijo bregov Soče in Vipave v so-vodenjski občini. Pri čiščenju so sodelovali prostovoljci civilne zaščite iz sovodenjske občine, prijatelji iz kulturnega društva Skala in športno-kulturnega društva Vipava ter skavti iz Slovenske zamejske skavtske organizacije. Čeprav se na čiščenje bregov odpravljajo že veliko let, so tudi letos našli in pobrali cel kup odpadkov. Nekaj jih na bregove naplavi- ta reki, večino jih kar z avtomobili pripeljejo ljudje, ki jim ni mar za okolje. Med grmi so tako našli divan in nekaj avtomobilskih delov; očitno je kdo doživel nesrečo in razbitine odvrgel med drevje. Stalni udeleženci čistilne akcije so že navajeni, da vsako leto najdejo kaj novega. V prejšnjih letih so odpeljali nekaj naprav za igranje video-pokra, letos jih je presenetila vsebina štirih vreč; neznanci so jih odvrgli ob rob ceste, ki iz Sovodenj vodi proti sotočju Soče in Vipave. Udeleženci čistilne akcije so vreče odprli in v njih našli cel kup oblačil. Majice, spodnje perilo, nogavice, nekaj parov čevljev še v škatlah ... Blago je bilo lepo spravljeno in oprano, kakor da bi bilo namenjeno ustanovi, ki zbira oblačila za ljudi v stiski. Na nekaterih majicah je bilo več napisov, iz katerih je razumeti, da gre za blago goriškega »porekla«. Vreče so neznanci odvrgli le nekaj dni prej, saj je bilo blago le malce vlažno, vendar še povsem dobro. Ob zaključku čistilne akcije so na sedežu ribiškega društva Vipava pripravili kosilo za vse udeležence. Udeleženci ob zaključku čiščenja (zgoraj); ena izmed vreč z oblačili in obutvijo Cpmpggnfe IJJ03 ms scussoas NOTI] I API CCftlEC UtlKC D Al ffclUT l D Al HCWT^ funt Ali SEtI SATIRTCTII TV MitVNlK jum SfTEM, IX APftttA 2015 OB 2&39 KiiVTtJKKl DO* G01E1CA - Ufc l, iftASS, 29 vSiOfnlh*: «Dhi € - IHII*H1 € 7.M Informacije: tel. +39 0481 33288; email info@kulturnidom.it; www.kulturnidom.it 22 Nedelja, 19. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Zdravstveno podjetje in manjšina Strešice in stiki Z direktorjem novega zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo in Posočje Giannijem Pilatijem se je v prejšnjih dneh sestal Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ. Na srečanju je bil prisoten tudi funkcionar zdravstvenega podjetja Gianfranco Napolitano, ki je odgovoren za čezmejno sodelovanje in izvajanje zaščitnega zakona, o čemer je sicer tudi tekla beseda. Semolič je za srečanje zaprosil, da bi z novim direktorjem preveril, kateri so nadaljnji koraki za udejanjanje zaščitnih določil, potem ko je zdravstveno podjetje v prejšnjih letih že izpeljalo nekaj pobud za izvajanje dvojezičnosti, marsikaj pa še manjka. Semolič je spodbudil sogovornika, naj poiščeta vse možne načine, zato da se pripadnikom slovenske narodne skupnosti zagotovi možnost sporazumevanja v slovenščini - to naj velja od naročanja ob okencih CUP do čim bolj popolne vidne dvo-jezičnosti. Sedanja vodilna moža pri zdravstvenem podjetju je tudi opozoril na težavo, o kateri se je že pogovarjal z bivšim generalnim direktorjem: zdravstveno podjetje v svojih dopisih, na izkaznicah, napotnicah in drugih dokumentih še vedno nima strešic. »Še danes ni jasno, če je to interni problem, ali - kot je zagotavljal bivši direktor Gianni Cortiula - je za pomanjkljivost odgovorno podjetje Insiel,« ugotavlja Semolič. Pilati je povedal, da s težavo ni seznanjen, zato je zagotovil, da bo v čim krajšem času preveril, kje se zatika, in zatem postopal, da se stvar reši, saj gre za spoštovanje osnovne pravice vsakega ko-ristnika zdravstvenih storitev. ronke - Tri občine Združitev: za in proti V četrtek bo javno srečanje Podporniki in obenem tudi nasprotniki združevanja tržiške, ronške in štarancanske občine se bodo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri zbrali na javnem srečanju na sedežu zveze Acli v Ronkah. Zakaj naj bi se tri občine združile, bo pojasnil Maurizio Volpato iz združenja Citta Comune, zakaj bi bilo zanje boljše, da ostanejo samostojne, bo pa povedal Franco Miniussi, tajnik ron-škega krožka Demokratske stranke. Srečanje prireja zveza Acli, ki sodeluje pri nabirki podpisov za sklic referenduma o združitvi treh občin. »Marca leta 2013 smo že priredili podobno srečanje. Takrat so bili med govorniki ronški župan Roberto Fontanot, zgodovinar Italo Santeu-sanio in Giorgio Spazzapan, ki je že pred leti izdelal študijo o združitvi treh občin,« pravi Fiorenzo Bosca-rol, predsednik ronške sekcije zveze Acli, ki je prireditelj srečanja. Trije župani so že napovedali, da ne bodo podprli nabirke za sklic referenduma, velik del krajevne Demokratske stranke (DS) pa se ogreva v korist združevanja. Bivša župana Tržiča Gianfranco Pizzolitto in Štarancana Lorenzo Presot sta že večkrat poudarila, da prinaša združevanje več koristi, podobnega mnenja sta tudi pokrajinski svetnik DS Fabio Delbello, bivši predsednik industrijskega konzorcija Renzo Redivo, predsednica tržiškega krožka DS Anna Troilo, bivši predsednik tržiškega občinskega sveta Marco Ghinelli in bivši odbornik Andrea Montagnani. Za sklic referenduma morajo njegovi podporniki skupno zbrati 5600 podpisov. »Cilj ni enostaven, vendar je uresničljiv,« še dodajajo zagovorniki spojitve treh ob- Z leve Pilati, Napolitano in Semolič Druga tema srečanja je bila krepitev čezmejnih stikov in sodelovanja v okviru projektov EZTS. Potem ko je pred časom prišlo do dogovora s sorodno zdravstveno enoto iz Slovenije, je po mnenju sogovornikov zdaj čas, da se pospeši postopek dokončne priprave projekta, za katerega so že predvidena finančna sredstva 5 milijonov evrov. Sogovornika sta sicer ugotavljala, da je treba preseči več birokratskih ovir, ki so vezana na asimetrijo v organizacijskem modelu obmejnih zdravstvenih podjetij. Medtem ko je v Furlaniji Julijski krajini celotna zadeva pod okriljem dežele, je slovenski mo- bumbaca del različen, kar povzroča zamude pri izvajanju sodelovanja. Tako Semolič kot Pilati sta prepričana, da ima goriški prostor izredne priložnosti za povezovanje na zdravstvenem področju, pri čemer je treba upoštevati tudi možnosti, ki jih prinaša lanska evropska direktiva o prostem koriščenju zdravstvenih storitev po vsej Evropski uniji. V kratkem se bo Semolič spet srečal s funkcionarjem Napolitanom, saj bi radi na zdravstvenem podjetju preverili možnosti za koriščenje finančnih prispevkov na podlagi 8. člena zaščitnega zakona za projekte dvojezičnega poslovanja. Otroci, vzgojiteljice, ravnateljica in predstavnik mladih s kuverto in prispevkom Doberdobska mladina, ki vsako leto sodeluje pri organizaciji pustnega rajanja in plesa, dvigovanja mlaja in kresovanja, je letos uvedla pobudo, za katero upa, da bo postala tradicionalna. Mladi so namreč sklenili, da del sredstev, ki so jih nabrali na plesu na pustni ponedeljek v župnijski dvorani, namenijo otrokom vaškega vrtca. To so storili iz prepričanja, da bodo tudi s takšnimi dejanji prispevali k formiranju zavednih domačinov, ki bodo nadaljevali z negovanjem krajevnih navad in običajev. Prispevek znaša 400 evrov in so ga v minulem tednu izročili ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob Sonji Klanjšček. Denar je šel v sklad za nakup nove hišice z igrali, ki je bodo otročiči iz vrtca še kako veseli. (jari) nova gorica - Jubilejni festival Vrtnico v mestu ima tudi aspirin Prvo dopolnjeno desetletje bodo organizatorji festivala vrtnic požlahtnili z lepo bero novosti, ki predstavljajo piko na i dolgoletnim prizadevanjem za širitev znanja in občudovanja te kraljice vseh rož, ki je tudi simbol mesta Nova Gorica. Osrednji poudarek festivala ostaja na vrtu bourbonk ob frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Čeprav vrtnicam med rožami pripisujemo veljavo kronanih glav, kot je zgoraj zapisano, bourbonke imena niso dobile po znani istoimenski francoski kraljevi družini, temveč po otoku Ile de Bourbon v Indijskem oceanu. V Novi Gorici se njihova zbirka sicer nahaja v neposredni bližini počivališča zadnjih francoskih kraljev Bourbonov. Program letošnjega festivala vrtnic se je začel včeraj, iztekel pa se bo konec maja. V tem času se bodo zvrstili vodeni ogledi bourbonk na Kostanjevici in vrtnic v mestu - prve bodo v polnem cvetu približno čez teden dni, druge pa dva tedna kasneje -, koncerti, delavnice in razstave, dogajanju pa se na različne načine pridružujejo tudi nekatere trgovine in restavracije v mestu, ki bodo ponudbo ozaljšale na temo vrtnic. Nad organizacijo omenjenega festivala v Novi Gorici že desetletje bdijo Goriško društvo ljubiteljev vrtnic, ki združuje okrog 130 članov, novogoriška mestna občina in družba Hit. Omenjeno društvo tudi letos nadaljuje s sodelovanjem z Rožaško opatijo v občini Manzano, letošnjo novost pa predstavlja povezovanje s fundacijo Carigo. Ta je lani v upravljanje prevzela park Viatori v Gorici, ki se nahaja na dveh in pol hektarjih površin in slovi po več kot sto magnolijevcih, petsto primerkih azelej, 150 rododendronih, tristo različnih primerkih vrtnic in 50 kamelijah. No-vogoriško društvo ljubiteljev vrtnic bo v času festivala promoviralo tudi ta izjemni park, tam pa bo številnim obiskovalcem na voljo tudi zloženka no-vogoriškega festivala vrtnic. »Tudi takšne pobude so priložnost za povezovanje obeh mest. Skupaj bomo lahko prehodili še veliko poti,« je včeraj v Novi Gorici poudaril Gianluigi Chiozza, predsednik fundacije Cargo. Ne le promocija v sodelovanju z omenjeno fundacijo, večji obisk festivala bo gotovo prineslo dejstvo, da je zbirka burbonk na Kostanjevici nad Novo Gorico od letošnjega leta vpisana v evropski katalog rozarijev. »Običajno smo v času festivala zabeležili med 4 do 5.000 obiskovalcev, letos pričakujemo še več obiska, predvsem iz tujine. Imamo tudi že napovedan obisk uglednih krajinarjev, arhitektov in lastnikov rozarijev iz Pie-monta,« poudarja Katja Kogej, predsednica novogoriškega društva ljubiteljev vrtnic. Vrt bourbonk na Kostanjevici foto k.M. Pred novogoriško centralno lekarno, na sicer razmeroma majhni mestni površini, bodo v okviru festivala v prihodnjih dneh uredili majhen nasad vrtnic, povezanih z lekarniško dejavnostjo. »To bosta t.i. apotekarska roža Rosa Gallica Officinalis in pa vrtnica Aspirin, ki je bila "narejena" ob stoletnici Bayerjevega aspirina,« zanimivosti iz sveta vrtnic opisuje Kogejeva. Kljub temu, da je zasaditev vrtnic v mestu iz leta v leto več, osrednji cilj društva še vedno ostaja uresničitev mestnega rozarija na vrtu vile Bartolomei v Solkanu, ki spada pod Goriški muzej. »Upajmo, da bo načrt, ki je bil že dodobra narejen in tudi plačan že pred leti, doživel tudi izvedbo. Gre za čudovit prostor. Zal se je vse zaustavilo z odhodom takratnega direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča, ki je bil tej ideji zelo naklonjen. Resnično upam, da bo ideja ponovno zaživela,« se nadeja Kogejeva, ki skupaj s preostalimi člani društva skrbi za kondicijo rozarija na Kostanjevici. Tam se v zadnjih letih času borijo z nepovabljenim gostom - štorovko, ki se je nenačrtovano razširila iz neodstranjenih korenin starega mareličnega drevesa. Ta goba, ki se je sicer ljubitelji razveseljujejo v kulinariki, je namreč za nasad vrtnic lahko pogubna. »V zadnjem letu smo zasadili nekaj novih bourbonk. Tvegali smo sicer, a upamo, da bo zbirka sedaj znova skoraj popolna,« se nadeja Kogejeva. Katja Munih gorica - V Kulturnem centru Lojze Bratuž o prvi svetovni vojni Ko zgodovino pišejo mali ljudje Na dan prihaja vse več dnevnikov, kronik in spominskih zapisov - Pomembni so tudi spomini vaških župnikov, učiteljev in drugih pišočih V širši projekt Poti miru, ki sloni na finančnih sredstvih Evropskega sklada za regionalni razvoj in spada v program čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013, sodijo tudi posveti o prvi svetovni vojni. Eden izmed njih je bil na sporedu pred dnevi v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in je bil posvečen prvi svetovni vojni v luči dnevniških zapisov vojakov in civilistov iz Primorske. Sodelovala sta zgodovinarja Renato Podberšič in Drago Sedmak, posvet sta priredila SKGZ in SSO. Čeprav je šlo za zanimivo temo, ki je v drugačni luči obravnavala tragične dogodke izpred stotih let, se je večera udeležila le peščica ljudi. Predavatelja sta zelo izčrpno sprego- vorila o pisnem gradivu, ki se je ohranilo iz tistih hudih časov. Veliki narodi, ki so bili udeleženi v vojni, se lahko pohvalijo z zajetno literaturo vojnega obdobja, veliko manj pa lahko ponudijo manjši narodi, kot je slovenski. Poudarjeno je bilo, da je bila v tem smislu prikrajšana zlasti Primorska, ki je po vojni pripadla Italiji in je bila slovenska beseda pod fašizmom prepovedana. Kmalu je prišla druga vojna, tako da je šlo dogajanje v prvi vojni nekako v pozabo. Začetek novega zanimanja za soško fronto sega v zgodnja devetdeseta leta. V raziskovanje prve svetovne vojne se je vrglo kar nekaj posameznikov, društev in ustanov, ki skušajo iz pozabe iztrgati dogodke, ki so še kako prizadeli primorsko ljudstvo. Tako na dan pri- haja kar lepo število dnevnikov, kronik in spominskih zapisov, ki so zgodovinarjem v veliko pomoč. Pomembni so tudi zapisi vaških župnikov, učiteljev in drugih pišočih ljudi, ki so beležili dogajanje v neposrednem zaledju fronte. Ne nazadnje so pomembna zapisana pričevanja tisočih Primorcev, ki jih je izbruh vojne pognal v begunstvo v razne kraje avstro-ogrskega cesarstva in tudi Italije. V tem pogledu je na dan prišla tudi žalostna ugotovitev, da vsaka vojna psihično uniči ljudi. Vojni dogodki ljudem popolnoma spremenijo življenje: poleg uničenih domačij jim vojna pobere veliko najdražjih, prikrajša jih za redno izobraževanje, ukrade jim mladost; pri nas so se spremenili tudi »gospodarji« in z njimi družbeni ustroj. (vip) SLOVENCI NA BOJIŠČIH Še zadnjič s Sedmakom Jutri ob 18. uri bo v gradu Kromberk zadnje javno vodstvo po razstavi »Kam usoda jih je peljala? Slovenci na bojiščih prve svetovne vojne«. Po razstavi bo vodil njen avtor, muzejski svetnik Drago Sedmak, ki se je marca letos upokojil; v Goriškem muzeju je deloval od leta 1976. Jutrišnje javno vodstvo bo hkrati priložnost za klepet in druženje s kustosom, ki je pomembno oblikoval zgodovinopisni in muzeal-ski zemljevid Goriške in Primorske. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. aprila 2015 2 3 gorica - Otroški in mladinski zbori Grla zlata in srebrna Ko so vrhovski otroci z radoživo dobrodošlico, ki jo je zanje uglasbil Patrick Quaggiato, v nedeljo uvedli v petnajsto revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla in je odlična napovedovalka Ste-fania Beretta odbrala uvodne besede s pozdravi, je v dvorani centra Lojze Bratuž zavladala tišina. Bila je okvir tekmovalnim nastopom dveh mladinskih in štirih otroških zborov, ki so se pomerili pred zahtevnimi ocenjevalci - Davidom Bandljem, Ambrožem Čopijem in Patrickom Quaggiatom. Kakovost je bila dobra, mestoma presenetljiva ob upoštevanju dejstva, da so prepevali osnovnošolski otroci in srednješolska mladina. To je ugotovila tudi žirija, ki je ob zlatem priznanju podelila le še srebrna. Po njeni oceni se je najbolje izkazal Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper, ki je iz Gorice odnesel zlato priznanje, priznanje za najboljši otroški zbor, posebno nagrado za izbor in izvedbo celotnega programa in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe - Glasbene pustolovščine Bojana Glavine. S srebrnim priznanjem in posebnim priznanjem za najboljšo klavirsko spremljavo je trojica nagradila Mladinski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine; srebrno priznanje in priznanje za mlado perspektivno zasedbo je osvojila Mladinska vokalna skupina Bodeče Nežice z Vrha, ki je sicer v dvorani izzvala glasno navdušenje; srebrna priznanja so šla še Otroškemu cerkvenemu zboru Štandrež ter otroškima zboroma dr. Bogomirja Ma- Vsi nagrajenci (zgoraj), Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper med nastopom (spodaj), publika (levo) foto carlo sclauzero GORICA gajne iz Divače in osnovne šole Ljubke Šor-li iz Romjana. Pevski praznik v organizaciji Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela in Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice se je pred polno dvorano nadaljeval z revijskim delom programa. Na odru se je zvrstilo devet otroških zborov. Nagrado, ki so jo vrhov- ski otroci izžrebali pred vsemi, so tokrat odnesli Mali lujerji iz Špetra. Vsi nastopajoči pa so prejeli v dar torbico revije Zlata grla. Kaj bodo dali vanjo, je na odru lepo povedala mlada govornica, predsednica vrhov-skega društva Karen Ulian: »Ko otrok prihaja na pevske vaje, ne nosi ne knjig ne zvezkov, niti ne svinčnikov in not, prinaša pa ve- liko drugega: razposajenost in veselje, ker bo srečal prijatelje, utrujenost in raztresenost, ker je na vajo morda pritekel tako po treningu, jezo in žalost, ker se je morda ravno pred vajo s kom skregal, optimizem in pričakovanje, ker se bo vaja končala in se bo lahko razigral. In seveda tudi ljubezen do petja in glasbe nasploh.« Kulturne dejavnosti in evropska dimenzija Kulturnim dejavnostim in evropski dimenziji Furlanije Julijske krajine je posvečen posvet, ki ga danes med 16. in 19. uro na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici prireja združenje Historia iz Pordeno-na. Po uvodnem posegu deželnega odbornika za kulturo Giannija Tor-rentija bo bivši odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Bre-zigar spregovoril o izvajanju zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 v Fur-laniji Julijski krajini. Za njim bodo na vrsti predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, Fabrizio Spadot-to iz deželnega kulturnega urada, Guglielmo Cevolin iz Videmske univerze, vodja urada za kulturo na deželi Giampaolo Gaspari, bivši vodja urada za kulturo na deželi Ni-colo Molea in bivši tajnik občine Bologna Giovanni Dainese. doberdob - Razstava na sedežu društva Hrast Prestrašeni in izpiti Takšni so vojaki na Vidičevih ilustracijah Vorančevega romana Doberdob Z odprtja razstave na Hrastovem sedežu Vojni roman Doberdob je izvrstno umetniško delo in pomemben mejnik v slovenski literaturi. Ob tem je nedvomno tudi pomemben dokument morije, ki se je dogajala v naših krajih. Kruti in zelo realistični opisi ponujajo bralcu podobo tragičnega življenja vojakov v jarkih, pa tudi v zaledju, ko so čakali na vpoklic. Roman je navdihnil tudi slovenskega akademskega slikarja Janeza Vidica, ki je po knjižni predlogi ustvaril dvajset ilustracij. Ilustracije so našle pot tudi v vas, iz katere pravzaprav izvirajo. Na pobudo društva Hrast so Vi-dičeva umetniška dela prišla v Doberdob: razstava je na ogled na društvenem sedežu za cerkvijo - med delavniki od 18. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 11. do 12. ure oz. po dogovoru. Četrtkovega odprtja se je udeležilo lepo število ljudi. Za glasbeno kuliso je poskrbela Antje Gruden, ki je na harmoniko zaigrala Dvoglasno invencijo Johana Sebastiana Bacha in Dvodelno suito Ivana Nagajeva. Za uvod v razstavo ilustracij je poskrbela Sanja Vogrič, ki je prisotnim občuteno podala odlomek iz Vorančevega romana, v katerem avtor z opisom doberdobske planote, polne trupel in stokajočih ranjencev, pojasnjuje nesmisel vojnega spopada. Besedo je nato prevze- foto m. ferfoglia la umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik s predstavitvijo umetnika in njegovih ilustracij. Vidic, ki je v vojnem času bil zaprt tudi v fašističnih taboriščih v Čedadu, Gonarsu in Renicci-ju, se je slikarskih veščin učil s profesorji Francetom Miheličem, Gojmirjem Antonom Kosom in Božidarjem Jakcem. Med svojimi sopotniki je imel tudi dva pomembna ustvarjalca, Iveta Šubica in nedavno preminulega Jožeta Ciuho. Vidic se je veliko ukvarjal s slikanjem po knjižnih predlogah: med drugim je naslikal tudi Tavčarjevo Visoško kroniko in Prešernov Krst pri Savici. Poslikava Vorančevega romana Doberdob ima v njegovem opusu posebno mesto: dvajset ilustracij, izdelanih v prefinjeni pe-rorisbi, zgovorno priča o Vidičevem mojstrstvu pripovedovanja. Gre za realistični pristop k slikarstvu, ki ustvarja prepričljive in pretresljive ilustracije. »Ljudi, ki so v knjigah, hočem vtisniti vase,« je izjavil Vi-dic v nekem intervjuju. Doberdob, je še pojasnila Breda Ilich Klančnik, so v Vidičevem pogledu »zvečine moške uniformirane postave z bleščečimi čini in tiste brez zvezdic, pa invalidi in še posebej prestrašeni, izpiti, neobriti obrazi«. (ač) gradišče - Risbe s fronte in iz ujetništva Veno Pilon »boter« pri zbliževanju dveh galerij Obžalujemo dejstvo, da je ravno na dan odprtja razstave potekel enoletni mandat ravnateljici Pilonove galerije Nataši Kovšca. Ajdovski občinski svetniki večine ji niso podaljšali mandata in brez pravega razloga povsem prezrli strokovno mnenje Sveta zavoda galerije. Ta je presodil, da Nataša Kovšca izpolnjuje vse pogoje za funkcijo ravnateljice ne samo na osnovi osebne predstavitve - poleg strokovnega izpita ima tudi status samostojne kulturne delavke, likovne kritičarke recenzentke -, ampak tudi na podlagi pozitivne ocene opravljenega dela v ajdovski galeriji. Ta bo z Ljubljančanko Tino Po-nebšek, umetnostno zgodovinarko in podjetnico s področja kulturnega turizma, dobila že tretjega direktorja z enoletnim mandatom. (sq) Pilonove ilustracije v Gradišču foto p. brecelj Izbrana publika ljubiteljev likovne umetnosti se je udeležila petkovega odprtja razstave Veno Pilon v prvi svetovni vojni, ki bo v galeriji Luigi Spazzapan v Gradišču ob Soči na ogled do 14. julija. Pozdravili so krajevna županja Linda Tomasin-sig, pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portel-li in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza. Z različnimi poudarki so vsi trije izpostavili zadovoljstvo ob postavitvi Pilonove razstave, zaradi sodelovanja s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in zaradi uspešnega delovanja Spazzapanove galerije pod vodstvom Annalie Delneri. Slednja se je tudi spomnila umetnika Giuseppa Zigaine, ki je v 91. letu starosti umrl dan pred otvoritvijo. Zigaina je bil tesno po- vezano z galerijo v Gradišču, bil je član prvega strokovnega odbora in je z razstavo grafik leta 1973 tudi uvedel v dejavnost galerije. Glede same razstave je pomenljiva ugotovitev Delnerijeve, da zgodnja Spazza-panova dela niso izpričana, medtem ko pa je Pilon shranil nekaj »drobnih del na papirju« in so danes pomemben vir za preučevanje njegovih likovnih začetkov. V slovenščini sta o vsebinski plati razstave spregovorili Nataša Kovšca, še zadnjič v vlogi ravnateljice Pilonove galerije, in umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj. Tako kot v katalogu, ki je izšel v italijanskem prevodu in ličnem žepnem formatu, sta tudi na petkovem odprtju osvetlili likovni domet Pilonovih risb s fronte in njegovih del, predvsem akvarelov, iz ruskega ujetništva. Ta so Pilonu kasneje služila tudi kot predloga za ilustracije v avtobiografiji Na robu, ki je v prvi, cenzurirani izdaji izšla pred natanko petdesetimi leti. Ko je v knjigi s časovne razdalje opisoval prehojeno pot, se je sam Pilon čudil nad »tako spremembo«, ki je vidna v prehodu od ruskih akvarelov do povojnih grafik in oljnih slik. Ko se je izpraševal, katera od teh faz zrcali njegovo pravo podobo, si je pri sebi odgovoril, da je vsaka od njih »resnična v svoji dobi, vse se pa medsebojno vežejo in spopolnjujejo v kontrastno sliko«. Saša Quinzi 24 Nedelja, 19. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / Shod zaradi tragedije Goriški Forum v sodelovanju z mi-rovniškim združenjem Tenda per la pace prireja drevi ob 21. uri na Travniku v Gorici shod v spomin na 700 in več beguncev, ki so v nedeljo tragično utonili pred libijsko obalo. Obenem bo to priložnost za razmislek o razmerah, v katerih živijo pribežniki na Goriškem. Sovjetski vojaki pri nas Na sedežu Foruma v Ulici Ascoli v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Soldati dell'Armata rossa al confine Orientale 1941-1945«; sovjetski vojaki so bili vključeni v enote slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na to temo bosta govorili avtorica knjige Marina Rossi in zgodovinarka Anna Di Gianantonio. Strah pred letenjem Združenje Quarto stormo prireja danes ob 17. uri v predavalnici ronške-ga letališča javno srečanje, med katerim bosta psihologinji Eva Di Camil-lo in Marzia Rucli pojasnili, kako premagati strah pred letenjem. Goriški dnevi knjige Včeraj so se v Novi Gorici pričeli 9. Goriški dnevi knjige. Do petka se bo v mestu in okolici zvrstilo več predstavitev knjig, delavnic in branj. Danes bodo ob 12. uri dijaki v novogoriški knjižnici predstavljali svojo pesniško zbirko, ob 17. uri bo na isti lokaciji predstavitev knjige za otroke »Zapestnica prijateljstva« avtorice Darinke Kozinc. Na sedežu Fakultete za uporabne družbene vede pa bo predstavitev knjige Tee Golob »Povsod je lepo, a kje je najlepše?«. Goriški muzej bo nocojšnji muzejski večer z začetkom ob 20. uri posvetil na temo »Knjiga danes, doma in po svetu«: govor bo o svetovnih trendih na založniškem področju, o tem, kakšen je odnos in povezava med bralci in trgom, ter o knjigi in bralni kulturi na Goriškem. (km) Čezmejni odmevi Zaključni dogodek v okviru Glasbenega festivala Echos - Čezmejni odmevi bo nocoj ob 20. uri v novogori-škem Kulturnem domu. V prvem delu se bodo predstavili Trio Valentina Danelon (violina), Karmen Štendler (kitara) & Neža Torkar (harmonika), Duo Kristina Seražin (saksofon) & Carolina Pérez Tedesco (klavir), Duo Irena Rovtar (flavta) in Silvia Podrecca (harfa) ter Godalni kvartet Accademia (Mojca Fortin, violina, Beti Bratina, violina, Gea Pantner Volfand, viola in Zoran Bičanin, violončelo). V drugem delu bo nastopila etno skupina Vruja. Koncertu bo sledila zdravica. Brezplačne vstopnice bodo na voljo pri blagajni tudi danes eno uro pred začetkom. Ukradli avtomobila Novogoriški policisti so včeraj obravnavali vlom v avtosalon v Kromberku, od koder so tatovi odpeljali dva nova avtomobila znamke VW Golf srebrne kovinske barve. (km) Štirim zasegli drogo Štirim italijanskim državljanom, starim med osemnajstim in dvajsetim letom, so policisti v Novi Gorici med vikendom zasegli manjšo količino amfeta-minov in zeleno rastlino, za katero sumijo, da je konoplja. (km) INPS bo jutri zaprt Tržiški urad zavoda INPS bo jutri zaprt zaradi obnovitvenih del na vhodu v poslopje. V četrtek, 23. aprila, bo spet odprt z običajnim urnikom med 8.30 in 12. uro. gorica - V Kulturnem domu Vohune in kurirje so imeli tudi v Trstu Danes predstavijo knjigo o Matjaževi vojski V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Matjaževa vojska 1945-1950. Z avtorjem Martinom Premkom iz Maribora se bo pogovarjal zgodovinar Branko Marušič. Knjiga govori o oboroženih skupinah v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Ta čas je najbolj zaznamovala Matjaževa vojska, uradno imenovana Slovenska armija kraljeve jugoslovanske vojske, ki je delovala iz oporišč v Avstriji in Italiji. Matjaževa vojska je začela delovati, ko je bil konec leta 1945 pri nacionalnem komiteju kraljevine Jugoslavije v Salzburgu ustanovljen obveščevalni center, ki ga je vodil četniški poveljnik Andrej Glušič. Deloval je z dovoljenjem in podporo an-glo-ameriških oblasti. Naloge centra so bile vzpostavitev mreže vohunov, združevanje nasprotnikov nove oblasti in vodenje oboroženih skupin za boj proti novi oblasti v Sloveniji. Obveščevalne centre so postavili v Gradcu, Celovcu in Trstu. Obveščevalni center v Celovcu sta vodila bivša domobranska častnika Ivan Drčar in Franc Grum. Slednji je spomladi 1948 v Slovenijo poslal skupino treh bivših domobrancev, ki so v Bizoviku ubili poslanca ljudske skupščine Franca Mojškerca. V Trstu je deloval center, ki ga je vodil bivši četniški poveljnik Dušan Lajovic. Iz tega centra so skušali postaviti vohunsko mrežo do Ljubljane. Matjaževa vojska je prenehala z delovanjem, ko se je Jugoslavija leta 1948 začela zbliževati z zahodom. Takrat so ZDA in Velika Britanija prenehale podpirati četniške, ustaške in druge skupine, ki so se še borile proti Jugoslaviji. gorica - Deportiranke »pod lipami« Dorica Makuc o trpljenju v taborišču Ravensbrück Četrtkovo srečanje »pod lipami« bo uglašeno na skorajšnjo okroglo obletnico konca druge svetovne vojne, ki je z razdejanji in žrtvami globoko zaznamovala prebivalce naših krajev. Če je odmev prve svetovne vojne dokaj oddaljen, je trpljenje, ki so ga ljudje okusili med drugo svetovno vojno, še kako prisotno v spominih. Protagonistka večera bo časnikarka, raziskovalka in tenkočutna pripovedovalka življenjskih zgodb Dorica Makuc. V svojih delih je veliko pozornost namenila predvsem navadnemu človeku, zgodbam in pričevanjem. Goriška časnikarka je bila gostja »pod lipami« že oktobra, ko je bila v ospredju prva svetovna vojna; publika si je takrat ogledala dokumentarni film, ki ga je leta 1988 Ma-kučeva posvetila Soški fronti. V ospredju tokratnega večera pa bo drugi dokumentarni film, ki ga je Dorica Makuc leta 1980 podpisala z Mijo Jan-žekovič in nosi naslov Somrak človeka. V njem je prikazan nacistični pogrom skozi žensko koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Četrtkov večer bo uvedel omenjeni dokumentarec, sledil bo pogovor, ki ga bo tudi tokrat vodil Adrijan Pahor, sooblikovale pa ga bodo dragocene sogovornice, in sicer sama avtorica dokumentarnega filma, ki je tematiki Interniranke v Ravensbrucku taborišč in drugi svetovni vojni posvetila več del, ter nekatere preživele slovenske deportiranke, ki so okusile nečloveško zlo v omenjenem taborišču. Srečanje z Dorico Makuc bo v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki večer prireja v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 21. aprila ob 20. uri »Gospa Olga« (Milutin Bo-jic), 22. aprila ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič); informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 22. aprila »Othello l'h e muta«, nastopa skupina Oblivion. Predproda-ja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI: v sklopu mini abonmaja trijezičnega festivala Komigo bo 22. aprila ob 20.30 furlanski tv dnevnik »Tele scussons -Notiziari comic satiric dal Fiul e dal Primorski ~ dnevnik cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta v soboto, 25. aprila 2015, naša urada zaprta. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it mont«, nastopa Compagnie Sis scus-sons scussas iz Romansa; informacije po tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 23. aprila ob 20.45 bo v sklopu niza »'900 & Oltre« koncertiral pianist Uri Caine; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mia madre«. Dvorana 2: »Arte al Kinemax« 17.00 -20.15 »Cattedrali della cultura« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 »Noi e la Giulia«; 22.10 »Se Dio vuole«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mia madre«. Dvorana 2: 17.20 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 20.15 - 22.15 »Black Sea«. Dvorana 3: 17.20 »Fast & Furious 7«; »Arte al Kinemax« 20.15 »Cattedrali della cultura« (digital 3D). Dvorana 4: 16.45 - 20.30 - 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.00 - 19.40 »Vizio di forma«; 22.10 »Hu-mandroid«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Jimmyjev dom« (Filmsko gledališče). Razstave SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v društvene prostore na odprtje razstave Valentine Figelj »Tisoč in en gumb«. Sodelovali bosta ženski pevski zbor upokojenk iz Gorice pod vodstvom Tanje Pelizon in Tina Jarc, dijakinja Glasbene matice. ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SNOVANJA 2015 v organizacij SCGV Emil Komel: 22. aprila ob 19. uri v vili Attems Cernozza De Postcastro v Loč-niku bo celovečerni koncert v izvedbi profesorjev SCGV Emil Komel in dru- štva Arsatelier z naslovom »Glasbene afinitete«. 28. aprila ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo glasbena igra z izborom arij in duetov W. A. Mozarta v sklopu sezone »Iskrivi smeh na ustih vseh 2015« z naslovom »Poglej, moj dragi Figaro...«; nastopili bodo Polona Kante Pavlin, sopran; Manuel Pintar, bariton; Marko Černic, igralec; Hilarij Lavrenčič, klavirska spremljava; igro bo režiral Emil Aberšek. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguar-do - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) v sredo, 22. aprila, ob 18. uri koncert za violino in klavir z naslovom »Dalla Belle Epoque alla Grande guer-ra«; vstop prost. H Šolske vesti ZAVOD CANKAR-ZOIS-VEGA v Ul. Puccini v Gorici obvešča, da bo roditeljski sestanek danes, 21. aprila, med 17. in 19. uro. POLETNI KAMP V CELOVCU S TEČAJEM NEMŠČINE za srednješolce bo potekal od 24. do 29. avgusta. Organizira ga Dijaški dom v Gorici. Informativno srečanje za starše bo potekalo danes, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu, Svetogorska ul. (Ul. Montesanto) 84. Vpis do 13. maja oziroma do zasedbe mest (število mest omejeno). S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Program in datum vpisovanja bo društvo naknadno objavilo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI obvešča, da sprejema prijave za osemdnevni izlet v Romunijo (od 26. junija do 3. julija) še do petka, 24. aprila. □ Obvestila KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z goriškega se za informacije in prijave lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 21. aprila, med 9. in 12. uro, tel. 0481-530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLORI sklicuje občni zbor danes, 21. aprila 2015, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. V Jamlje je štorklja priletela in mama Tina ter očka Ivan sta sedaj vesela. Mali Dejan je novi član družine, zato ga prisrčno pozdravljajo in mu želijo srečno življenje nonoti, strici in bratranci iz Devina »PRAZNIK FRTALJE« v organizaciji PD Rupa-Peč: v soboto, 25. aprila, ob 16.30 bo nastopil otroški pevski zbor, govornica bo Franca Padovan, sledil bo ples s skupino 34070. V nedeljo, 26. aprila, ob 16.30 bo nastop plesne skupine AKŠD Vipava, tekmovanje v cvrtju frtalje in ples z duomo Ivo & Marjan. V soboto, 25. aprila, ob 10. uri bo v cerkvi v Rupi maša v počastitev zavetnika sv. Marka. V četrtek, 30. aprila, bo v večernih urah v vasi dvig otroškega in velikega mlaja. Prireditve OB 70. OBLETNICI OSVOBODITVE bodo predstavniki goriške pokrajine v petek, 24. aprila, ob 17. uri položili venec k spomeniku deportiranim pred železniško postajo v Gorici. Nato bo v pokrajinski sejni dvorani ob 18. uri predaval o miru in ustavi Guglielmo Ce-volin, docent ustavnega prava na vi-demski univerzi. V GORICI: v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174, bo danes, 21. aprila, ob 18. uri predavanje Elisabette Burello z naslovom »Quan-ti-ka«; vstop prost. V NOVI GORICI: v Veliki dvorani novo-goriške občine, na Trgu E. Kardelja 1, bo v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri kulturna prireditev ob zaključku študijskega leta 2014-2015 Univerze za tretje življenjsko obdobje UNITRI Nova Gorica. ŠKRD KRAS Dol-Poljane prireja v nedeljo, 26. aprila, ob 19.30 v športno-kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču veseloigro v narečju »Avia cirkus«. Nastopa dramska skupina društva Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.30, Alberina Vi-sintin vd. Volpato (iz tržiške bolnišnice ob 10.20) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. / KULTURA Torek, 21. aprila 2015 25 konservatorij tartini - Tridnevna prireditev Poklon Coralu Že štiri leta so minila od prerane smrti Giampaola Corala, ni pa preminil spomin na glasbenika, ki je v našem mestu in po svetu zapustil veliko prijateljev: skladatelj, zborovodja in glasbeni organizator je s svojo pokončno držo, z značajem, ki nikakor ni bil udvorljiv, dokazal, da je umetnost brez kompromisov možna. Široka kulturna razgledanost je bila usmerjena predvsem proti vzhodni Evropi, kjer je zaznaval bolj iskrene težnje, ne da bi pri tem zatajil svoje mittelevropske identitete. Njegov spomin in delo živita v prizadevanjih prijateljev, ki ohranjajo dejavnost društva Chromas, v kolegih, ki so mu na konservatoriju Tartini posvetili dva koncertna večera in seminar, društvo Chamber Music pa je v njegovem imenu pred štirimi leti ustanovilo mednarodno nagrado za kompozicijo Coral Award. Profesor Massimo Gon je koordiniral tridnevni poklon, ki so ga oblikovali učenci konservatorija, muzikolog Renzo Cresti pa je pobudo dopolnil s seminarjem, ki je Coralov lik umestil med najvidnejše italijanske skladatelje druge polovice dvajsetega stoletja. Nekaj misli je Cresti podal tudi pred začetkom petkovega koncerta, ki se ga je v Veliki dvorani udeležilo veliko poslušalcev: citiral je nekatere Coralove izjave, na primer o ustvarjalnem postopku, ki ga sproščajo iracionalne sile, ne pa hladna preračunljivost. V sredo so nastopili organista Davide Monta-gnana in Alberto Potente, kitarist Janoš Jurinčič, harmonikar Ozren Grozdanič, pianistka Marina Feruglio ter sopranistka Ekatherina Bologova in pianistka Ev-genia Goranova, petkov koncert pa je odprl klavirski duo, ki ga sestavljata Llambi Cano in Luca Chiandot-to. Zaigrala sta Modulacije za klavir štiriročno iz 1.1984 in kljub mladosti pokazala, da znata prodreti v globino partiture, ki ima svoje jedro v kvartnem intervalu, naraščajočem valovanju in drhtenju. Harmonikar Ghenadie Rotari sodi med najboljše učence Corrada Rojaca, ki je bil s Coralom v tesnem delavnem in prijateljskem stiku in je po skladateljevih napotkih priredil zbirko Klavieralbum za harmoniko. Poslušali smo Der Mensch iz 2.zvezka, ki je nastal l.1997, Requiem per M.iz l.1995 ter Komentar k Bren-tanovi pravljici v interpretaciji, ki je potrdila talent ter interpretacijsko zrelost mladega mojstra. Mose' Andrich je nato zaigral šest portretov iz 4. zvezka klavirskega albuma, ki so ga navdihnili slikarji Ivan Cargo (s portretom Marija Kogoja), Lionello Balestrieri, Arturo Nathan, Giorgio Carmelich in Max Klinger. Coralovo sen-zibilnost do likovne umetnosti (tudi sam je slikal) je skušal pianist pozorno izpostaviti, poklon pa sta zaokrožila sopranistka Adriana Tomisič in pianist Gabriele Av-lan z doživeto interpretacijo ciklusa Trakl Lieder, ki je nastal l.1997 v okviru opere Demoni in nočne prikazni mesta Perla, po tekstu in slikah Alfreda Kubina. Pridružujemo se pohvalam Renza Crestija, ki je zelo laskavo ocenil nastope učencev, saj so se vsi potrudili, da bi ne ostali pri šolsko neoporečni izvedbi, marveč poiskali sporočilnost skladb, ki skoraj nikoli niso tolažilne, kajti izražajo notranje dvome in nemir umetnika, ki se ni zadovoljil s površnimi odgovori. Katja Kralj skupina šank rock - Nova zgoščenka in turneja » Zamejke so lepše« Skupina Šank Rock na ljubljanski predstavitvi nove zgoščenke (manjka kitarist Bor Zuljan) Šank Rok se z novo zgoščenko, štirimi novimi komadi in vrsto koncertov vrača med svoje oboževalce. Skupina iz Velenja, ki deluje že dobrih trideset let in še vedno navdušuje slovenske ljubitelje rok glasbe, se je po nekaj letih prekinitve leta 2014 ponovno zbrala, pravo prelomnico pa predstavlja letošnja nova zgoščenka Restart, s katero bodo nastopi in koncerti ponovno zaživeli. Z dolgoletnim pevcem Matjažem Jelenom, kitaristom Borom Zuljanom in basistom Cvetom Polakom so letos tudi Sašo Gačnik na klaviaturah in bobnar Roman Ratej. V prejšnjih dneh se je Šank Rock prvič predstavil na sedežu založbe Dallas v Ljubljani z novo zgoščenko Restart, ki vsebuje štiri nove pesmi: Restart, Ni sreče brez R'n'R rossetti - Še vedno sveža in aktualna komedija La scuola Domenica Starnoneja O težavah italijanske šole Leta 1992 je italijanski pisatelj Domenico Starnone spisal uspešno komedijo z naslovom Sottobanco, ki je razprla širok pogled na italijansko šolo, predvsem na njene problematične plati, tako glede njenega organizacijskega in logističnega ustroja kot osebnosti njenih protagonistov, učencev in zlasti učiteljev; nekaj let kasneje, leta 1995, so po njej posneli enako uspešen film La scuola, ki je v italijanski kinematografiji sprožil nastanek zvrsti filmov o srednješolcih. Po skoraj četrt stoletja je Starnonova komedija ohranila vso svežino in aktualnost, ne samo glede prikaza socioloških vidikov šole in večjih ali manjših težav mladih ljudi, ki se z veseljem ali po sili v njej izobražujejo in se nebogljeno spopadajo z življenjem, ter odraslih, ki jih poučujejo in so vsi po vrsti nedorasli nalogi, čeprav jo nekateri opravljajo z idealističnim gledanjem na svoj poklic in drugi, večina, z bolj ci- ničnim pristopom do službe, ki je pač le vir zaslužka, pri čemer so paradoksalno ravno prvi manj učinkoviti. Besedilo je presenetljivo aktualno tudi glede še vedno nerešenih problemov šole zaradi neprimernih prostorov in zaradi neučinkovitega organizacijskega ustroja kljub številnim reformam in posegom, ki so se jih vedno novi ministri lotevali vedno znova. Mojstr-skost odlično zgrajene komedije, ki so jo leta 1993 uprizorili tudi v Trstu v okviru sezone Stalnega gledališča Furlanije Julijskega krajine, potrjuje nova postavitev, ki jo je Rossettijevo gledališče uvrstilo v letošnji osrednji abonmajski program v veliki dvorani in sicer s spremenjenim naslovom La scuola. Pobudo za novo postavitev je dal igralec Silvio Orlando, za katerega je bil lik prizadevnega in dobrosrčnega učitelja ena njegovih prvih pomembnih vlog in se je tudi tokrat loteva z ena- ko prepričljivostjo. Isti je tudi režiser, Daniele Luchetti, ki je, mimogrede povedano, režiral tudi film. V ostalih vlogah nastopajo enako prepričljivi igralci: Marina Massironi kot druga prizadevna in dobrosrčna učiteljica, Roberto Citran kot birokratsko nastrojen ravnatelj, za katerega je glavna skrb, da ne bi nastale težave, Roberto Nobile kot razočarani učitelj francoščine, za katerega nima smisla učiti tistih, ki so že od vsega začetka zapisani neuspehu, Antonio Petrocelli kot inženir, ki mu je šola postranski poklic ob zasebnem podjetju za ogrevalne naprave in se predvsem posveča dvorjenju učenk, Vittorio Ciorca-lo kot neprijetni učitelj verouka in Maria Laura Rondanini kot učiteljica zgodovine umetnosti, ki ima zelo stroge poglede na šolo sploh. Zaradi realističnih in le rahlo groteskno pretiranih likov in situacij je tako predstava obenem zabavna in polna globoke sporočilnosti. (bov) (prisluhnete ji lahko tudi na naši spletni strani), Vse bo dobro in Ljubezen, resnica, življenje. Poleg teh je na cedeju še šest starih pesmi, ki so jih v novi sestavi na novo posneli. »Najprej je nastala pesem Restart, potem pa smo se odločili, da bi še kaj posneli in tako so nastale še tri nove pesmi. Želeli smo si, da bi bilo delo, predvsem avtorsko, zelo timsko. Pokazati smo želeli, da imamo lasten stil že 30 let, ustvarjamo pa ga tako, da mu lahko nadenemo novo preobleko, čeprav je to še vedno Šank Rock«, je povedal Bor Zuljan, ki je bil sicer zaradi bolezni odsoten in se je oglasil preko skypa. Prvi koncert nove zasedbe na Zlatorogovi turneji ponosa bo v ljubljanskih Križankah 5. maja in bo uvod v niz koncertov po Sloveniji. Nova zgoščenka je izšla tudi s pomočjo Pivovarne Laško, ki letos praznuje 190 let. »Z Laškim pivom sodelujemo že več let, podpiramo eden druge. Seveda ni naključje, da je naslovnica zgoščenke zelene barve (smeh).« Skupina Šank Rock ima veliko ljubiteljev predvsem na primorskem koncu Slovenije, pred leti pa smo jo lahko poslušali tudi na naši strani meje, ko je nastopala v Briščikih in Zgoni-ku. Tega, kdaj bo naslednji koncert na italijanski strani meje, še niso vedeli, nekaj pa je gotovo: povabilu se ne bodo odrekli. »Prvič, ko smo nastopali za zamejce v Italiji, smo bili šokirani. Takrat smo razumeli, da morda mi sami nismo toliko Slovenci, kolikor mislimo, da smo. Od zamejcev smo se ogromno naučili: predvsem ponosa in zavednosti. Tudi zamejke so lepa dekleta ... pravzaprav še lepša od Slovenk, ker so bolj zavedna!« Letos imajo programirano turnejo enajstih koncertov, vmes pa bo morda še kaj, so povedali. Na predstavitvenem srečanju s skupino so bili prisotni tudi nekateri strastni poznavalci rok skupine, ki so med prvimi kupili karte za majski koncert v Križankah, in člani skupine San Diego, ki bodo v Križankah zaigrali kot predskupina. Šank Rock obljublja, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da poslušalcev in oboževalcev ne bo razočaral. Obljubo bo skušal izpolniti že 5. maja v Križankah v Ljubljani! (bf) TOMIZZEV DUH Evroslavija Piše Milan Rakovac Ljubi moji Tržačani, vi cvet slovenstva ino slovanstva! Medtem ko se mnogi bojijo še ene vojne sulle Alpi, noi altri del Sud contro el Nord, vam pišem robe serie o naših lastnih merlih in ladronih. Da vas ne bi utrujal z naštevanjem, si le poglejte spisek hrvaških protagonistov v aferi Hypo Alpe Adria na spletu izbor-news.com! Pa ne, da se bodo uresničile davne Bakunjinove panslovanske sanje? Čas, ko bi se Slovenija & Hrvaška raztegnili tja do Vladivostoka, morda še ni napočil, se pa zato Praga, Moskva, Varšava in Kijev lepo bližajo Jadranu. Altroke ščinke: bratje Slovani so pokupili pol Črne Gore, malo tesno jim je tam in sedaj so odkrili Istro. Welcome brothers?! Ne verjamem, da so naši kmetje brali Macc-hiavellija: » ... ko se Republika znaj- de v krizi, se je treba vrniti na začetek ...,« videti pa je, kakor da so ga dobro naštudirali. Zato zemlja naenkrat spet pridobiva na vrednosti. Pravkar teče nekaj mednarodnih razpisov za upravljanje (večinoma najem, zakup za določen čas, za pol stoletja, stoletje ..., torej kot bi zemljo podaril) z državnim zemljišči v dolini reke Raše in v okolici Rovinja in Vodnjana. Gre za prvovrstne terene v bližini morja, primerne za sodobno kmetijsko proizvodnjo in za razvoj turizma: 31 hektarjev na področju občine Vodnjan, 41 hektarjev okoli Rovinja in celih 265 hektarjev v dolini Raške. Interes je enormen; med 428 ponudbami za Rašo in 90 za Ro-vinj bo partnerje izbirala država. V konkurenci se je znašla prava vse-slovanska elita, plus en domačin. Sandi Chiavalon, uspešen oljkar in oljar iz Vodnjana z bratom Tedijem, ki je njegov partner (pa tudi član predsedstva stranke IDS!) se namerava na tem terenu ukvarjati z ekološko pridelavo zelenjave, trajnostno rejo prašičev in, kot pravi, svoj uspeh v oljarstvu tako preslikati v to panogo. Zaradi smelih načrtov je seveda deležen kritike svojega nekdanjega strankarskega kolege Damirja Kajina, ki je vseistrsko stranko IDS zapustili in osnoval svojo Demokratično stranko . Ampak to je že del znane, tudi istrske politične folklore . Torej, po zahodnem kapitalu sedaj v Istro prihajajo tudi Slovani, ki hočejo postati strateški partnerji države in želijo na ustju Raše, na kmetijskem zemljišču zgraditi - marino. Zelo zanimivi ljudje, že po imenu: Roman Denkovič s Cipra, Sergej Ranjuškin iz Rusije, Viačeslav Bon- darev iz Češke, Sergej Leontjuk in Sergeg Jergenov iz Ukrajine. Na prelepem, plodnem polotoku Marlera pri Ližnjanu pa poljsko podjetje GTC namerava zgraditi luksuzno golf igrišče in razvijati rezidenčni turizem . Turizem v Istri pomembno vpliva na vse gospodarske panoge, saj se je na pričakovanja turistov, ki poleg lepot in morskih radosti radi okušajo avtentično, domačo, ekološko pridelano hrano, polotok moral odzvati. Zato je prišlo do specializirane proizvodnje in ponudbe zaščitenih avtohtonih znamk olja, vina, tartufov, pršuta in žganj. Čeprav Istra napreduje, je kljub temu na področju vina in olja na začetku, vsaj glede na Italijo in Avstrijo, pa tudi na Slovenijo. Do trajnostnega razvoja potencialov je še dolga pot. Sam sem, na primer, pred štirimi desetletji (!) osebno so- deloval pri (seveda neuspešnih) pogajanjih z multinacionalno korpora-cijo Heinz, ki je želela zakupiti celotno dolino Mirne, ker da je istrska zemlja najboljša za gojenje paradižnika. No, o modernem kmetijstvu kot temelju ekonomije nekaj več kdaj drugič. Ko sklepam današnjo zgodbo o »novem« prihodu Slovanov na Jadran, me v ušesih žgečka tisti pona-rodeli verz iz pesmi Zorana Predina »Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil?« Kriza je, stiska in beda nas učita - plavati. In se takole tolažim s slovansko tajkunsko internacionalo: torej nismo več le sentimentalni pijanci in brezsrčni razbojniki. Kot stari sentimen-talnež si mislim, da je še moč zasukati rokave, graditi »novega človeka« in novo Evroslavijo ... Hej, dokler me kruta realnost ne bo demantirala. 26 Torek, 21. aprila 2015 MNENJA, RUBRIKE / ODPRTA TRIBUNA zdravstvo - Sodelovanje med Slovenijo in FJK Bodimo gospodarji Skupaj v boj proti raku na svoji zemlji! r # # r Z evropskim projektom do skupne banke možganskih tumorskih tkiv v UKC v Ljubljani in bolnišnici v Vidmu m Ne, problem reforme krajevnih uprav, ni vrtičkarstvo. Dolgoročno gre za usodo demokracije v tej državi in, kar nas še posebej zanima, za usodo slovenske manjšine, ki tvega nove delitve in odrinjenost od vzvodov odločanja. Je bila reforma gospe Serracchiani potrebna? Ne, ker obstaja državni zakon, ki že spodbuja združevanje občin, a na prostovoljni in dogovorjeni podlagi. Spodbuja pa tako, da tako združenim občinam nudi nove podpore in finančne nagrade. Skratka, pravo nasprotje z deželnim zakonom Furlanije Julijske krajine, ki združevanja vsiljuje in celo določa način in obseg, občine, ki se upirajo,pa kaznuje z odvzemom tretjine finančnih prispevkov. Vprašali boste, kje so voditelji naše avtonomne dežele s posebnim statutom našli navdih za tako vsiljiv in nedemokratičen sistem združevanja. Saj ni zrasel na njihovem zelniku. Prepisali so reformo krajevnih uprav, ki jo je v Franciji pred leti uvedel konzervativni predsednik Nicolas Sarkozy. Vsi vemo, da ima Francija stoletno tradicijo državnega centralizma, ki očitno ugaja trenutno vladajočemu paru Renzi-Serracchiani in ustreza splošnemu načrtu rušenja ustavnega sistema, porojenega v odporništvu in osvoboditvi izpred 70 let, ki ga postopoma mečejo na odpad. To je navsezadnje nasvet velike ameriške finančne družbe JP Morgan, ki evropsim vladam svetuje, naj se čimprej znebijo „protifašističnih ustav", ker so za sedanje čase moteče. Torej proč pokrajine, proč gorske skupnosti, proč male in srednje občine, proč izvoljeni senat in bogve kaj še pride na vrsto. Izkoriščajo nezadovoljstvo in odpor javnosti proti politični kasti in mečejo ljudstvu kosti za glodanje, češ „glejte, kako smo pridni in varčujemo pri političnih stroških". Kar, mimogrede povedano, sploh ni res. Vrnimo se k vsebini „reforme" in njenim posledicam. Izdelana je tako, da majhne občine nimajo prave izbire, razen tiste, ki jim je bila vnaprej vsiljena. Združevanje bo potekalo ob večjih mestih, kjer bodo koncentrirani uradi, osebje, storitve. Koliko bo stalo premeščanje in selitev uradov, ne vemo, gotovo pa je, da bomo lahko govorili o nekem varčevanju le na daljši rok. Kot je rekel odbornik Panontin, v malih občinah bodo ostala okenca ali računalniški terminali, za vse važnejše zadeve bo treba v mesto, kjer pa ne bo več tako preprosto, kot v domačem kraju, kjer so se vsi poznali in je bila birokracija znosnejša in bolj razumljiva za stiske občanov. Kar pa je najvažnejše, v velikih mestih bodo ostali centri odločanja o vsem pomembnejših zadevah, začenši z urbanističnim načrtovanjem, javnimi deli in glavnimi storitvami. Malim občinam, ki bodo poslej samo prazne lupine, bodo ostale pristojnosti na področju športa in prosvete. Občinski sveti se bodo sestajali enkrat letno, da si bodo voščili za novoletne praznike. O vsem bo odločala skupščina združenja občin, ki bo v tržaškem primeru štela 25 članov. Od tega bo Trst imel 15 zastopnikov, kar pomeni, da bo odločal o vsem. Ostali bodo podobni zboru, ki v operi Aida z zaprtimi ust-mi le mrmra. Podobno bo tudi v ostalih združenih občinah na Goriškem in v Furlaniji. Zdi se, da je večina občanov, tudi slovenskih, ravnodušna, vdana v usodo, češ, kaj pa moremo? V resnici ni tako. Zavedati bi se morali tudi, da jih čakajo tudi neprijetna presenečenja. Naprimer, na podrobčju davkov in dajatev, ki so bili v manjših okoliških občinah na najnižji ravni, po združitvi pa bodo bržkone prilagojeni in torej povečani do ravni, ki velja v glavni občini velikega mesta. Vsak naj si račun naredi kar sam. Slovenci si ne delajmo utvar, da bodo centralizirani uradi v mestih poslovali dvojezično, kakor so poslovali v nekdanji domači upravi. Velik dosežek bi že bil, če bi za „okoličane" odprli posebna okenca, kakor jih je svoj čas predvideval zaščitni zakon. Kako ta okenca delujejo, dobro vemo in se po njih res ni kaj zgledovati. Skozi vse svoje življenje sem kot politik in manjšinski aktivist, skrbel za celovito obravnavo naše skupnosti, od Milj do Trbiža. In tudi zdaj me skrbi, kaj se dogaja v Benečiji. Zelo rad bi se motil, toda zdi se mi, da se tam pripravlja grda past. Združili bodo male dvojezične občine z drugimi, sosednjimi srednjevelikimi furlanskimi občinami, da bodo pač dosegli predvideno število 35 tisoč prebivalcev. Glede na politično usmeritev večine teh občinskih uprav domnevam, da bo statut združenja vzhod-nofurlanskih občin določil, da na tem področju živijo Furlani in ljudje, ki govorijo „ne-diško" ali „po nasim". Slovencev ne bo več. Sklepi in resolucije nekaterih občin v zadnjih mesecih me v tem prepričanju potrjujejo. Vrnili se bomo za pol stoletja nazaj. Spet bomo govorili, da se Slovenci v Italiji delimo na tri kategorije, vsem zaščitnim normam navkljub. Le da tokrat bo veliko manj izvoljenih predstavnikov, ki bodo protestirali in dvigali svoj glas v bran skupnosti. Če se sedanji trend krčenja sistema demokratičnega soodločanja nadaljuje, bomo kmalu tudi brez parlamentarnega zastopstva, medtem ko se deželni zastopanosti obeta krčenje ob morebitnem združevanju dežel Triveneta, kot predvideva nek zakonski predlog PD. Vse to spada v politični načrt sprevračanja ustavnega programa „progresi-vne demokracije", kar je pomenilo, da se demokracija (ljudsko soodločanje) v Italiji postopoma širi in poglablja. Kaj nam je torej storiti? Na zavlačevanja in sprenevedanja bi ne stavil počenega groša. Tržaški župan Cosolini in senator Russo spet ponujata metropolitansko občino, kar pomeni iti z dežja pod kap. Porazdelitev pristojnosti in oblasti bi se ne spremenila, še vedno bi bili priča „societas leonina", ko levu pripada vse. Ljudje morajo vzeti zadevo v svoje roke in ubraniti svoje demokratične pravice. Vsa čast šestdesetim občinam, ki so se pritožile na upravno sodstvo. Nekatere so pri tem omenile tudi verjetno neustavnost reforme, kar daje možnost upravnemu sodišču Furlanije Julijske krajine, da vso zadevo preda ustavnemu sodišču, zakon pa medtem suspendira do končne odločitve. Res škoda, da so se le redke izmed naših občin odločile za priziv na upravno sodišče, saj bi se lahko sklicevale tudi na kršenje Londonskega memoranduma, ki prepoveduje spreminjanje meja upravnih enot v škodo manjšine. Sklicevanje oblastnikov, da se meje ne spreminjajo, ker prazne lupine ostajajo, čeprav brez pristojnosti, je nesmiselno. Mednarodni dogovor jasno govori o upravnih enotah, kar predpostavlja njihove pristojnosti, sicer bi ne imele smisla. In če po tej poti ne bo rezultata, nam daje zakon še zadnjo možnost ljudskega odločanja: ukinitveni referendum. V celi deželi ni človeka, ki bi ga ta reforma navdušila. Izjema so samo tisti, ki so zanjo glasovali. Za referendum je potrebnih 15 tisoč podpisov, zbranih v petih mesecih. Glede na to, da so ljudje navezani na svoje pravice in krajevno samoupravo, podvig ni nedosegljiv. Potrebna je le doslednost med izrečenimi kritikami in političnimi izbirami. Naj še enkrat poudarim svojo misel. Če bi odpravili zakon o reformi krajevnih uprav, ki imeli spet na razpolago državno reformo, ki bi nam omogočila prostovoljno in dogovorjeno združevanje občin, ki bi sistemu lokalne samouprave in tudi naši skupnosti dalo večjo moč. Da bomo še vedno gospodarji na svoji zemlji. Stojan Spetič LJUBLJANA/VIDEM - V petletnem slovensko-italijanskem projektu Glioma, ki ga je koordiniral slovenski Nacionalni inštitut za biologijo, so ustvarili banko tumorskih tkiv, kar omogoča več raziskav. Ob proučevanju celic možganskega tumorja vrste glioma, ki se razvijejo v neozdravljivo maligno bolezen, so prišli do novih odkritij, kako dia-gnosticirati glioblastom v zgodnji fazi. Glavni cilj projekta Glioma je bil vzpostavitev mednarodne mreže za odkrivanje, diagnozo in zdravljenje možganskih tumorjev v regijah Slovenije in Italije. Osredoto-čali so se na glioblastomske celice in glioblastomske matične celice, ki jim pripisujejo ključno vlogo pri razvoju tumorja, je na novinarski konferenci pred zaključnim srečanjem v okviru projekta dejala njegova ko-ordinatorica Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo. V ustanovljeni skupni medre-gionalni banki rakava možganska tkiva zbirajo na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in v uni- verzitetni bolnišnici v Vidmu. »Ta banka je osnova našemu raziskovanju in klinični uporabi naših spoznanj o novih označevalcih,« je pojasnila Lah Turnškova. Pri preučevanju vzorcev so po njenih navedbah iskali in tudi našli nove nove biološke označevalce, ki so značilni za tumorske matične celice, saj te sejejo bolezen in jih je treba v terapiji ciljati. Prav tako so odkrili, da se v tumorjih nahajajo normalne matične celice, ki so doslej nepoznan prognostični faktor, je pojasnila. Kot je dodala, razvijajo tudi tehnologije, kako bi te celice s posebnimi nanoprotitelesi lahko ciljali in po možnosti terapijo priredili posameznemu bolniku. V okviru projekta so vzpostavili tudi živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib cebric. Na inštitutu za biologijo so v njihove možgane vstavili tumorske celice in preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev, kar je nekaj relativno novega na tem področju, je pojasnila Lah Turnškova. zveza upi - Mahjen prihranek, velike težave Druga plat medalje krčenja vloge pokrajin VIDEM - Deželna zveza pokrajin UPI za Furlanijo Julijsko krajino je včeraj s tiskovnim sporočilom ponovno opozorila javnost, da je varčevanje na javnih izdatkih s krčenjem vloge in pristojnosti pokrajin napačna izbira. Po oceni UPI so učinki takega varčevanja za javne blagajne dejansko neznatni, škoda zaradi pomanjkanja vzdrževanja javnega premoženja in krčenja nudenja storitev prebivalstvu pa utegne biti zelo velike. Zveza UPI se pri tem sklicuje tudi na televizijsko oddajo Report, ki je v nedeljo zvečer na vsedržavni 3. mreži Rai predstavila drugo plat medalje odpravljanja pokrajin. V oddaji je prišlo do izraza, da je varčevalni učinek odprave izvoljenih pokrajinskih uprav neznaten in da bi veliko več denarja prihranili, ko bi selektivneje dodeljevali nagrade vodilnim funkcionarjem javnih uprav. Zdajšnje »prostovoljsko« delo županov na čelu pokrajin bo najbrž na daljši rok nevzdržno, še najhujše pa je to, da je država pokrajinam pobrala večji del financiranj, tudi tistih, ki izhajajo iz pokrajinskih dajatev, kar se že pozna zlasti na pomanjkljivem vzdrževanju cest in šol. Deželna zveza UPI s tem v zvezi pojasnjuje, da stane delovanje izvoljenih organov vseh štirih pokrajin v FJK letno nekaj več kot dva milijona evrov oz. 1,7 evra na prebivalca, medtem ko znaša strošek za občinske upravitelje več kot 15 milijonov evrov oz. 12,6 evra letno na prebivalca. Aktualni predsednik zveze UPI in predsednik Videmske pokrajine Pietro Fontanini nadalje trdi, da so pokrajine v zadnjih petih letih že veliko naredile za zmanjšanje javnih izdatkov, s tem da so v obdobju 20092013 za celih dvajset odstotkov zmanjšale svoje izdatke, od 503 na 402 milijona evrov. K temu je največji delež prispevalo krčenje investicij, ki so se več kot prepolovile (od 181,3 na 90,5 milijona evrov), posegli pa so tudi v stroške za redno upravljanje, ki so se v navedenem obdobju zmanjšali za dobre 4 odstotke. V okviru te postavke je še izdatnejše zmanjšanje stroškov za osebje, ki so jih v petih letih znižali za 6 odstotkov, od 61 na 57 odstotkov. Na osnovi navedenih številk Fon-tanini zaključuje, da je pripisovanje krivde pokrajinam za neučinkovito porabo javnega denarja »lažen mit«, reformni ukrepi proti pokrajinam pa utegnejo na srednji in dolgi rok prinesti več škode kot koristi. šolstvo - Srečanje s parlamentarci Sindikati šolnikov v FJK proti krčenju učnih mest VIDEM - Sindikalne organizacije šolnikov v Furlaniji Julijski krajini so včeraj povabile na pogovor v deželi izvoljene parlamentarce, da bi jim predstavile pomisleke v zvezi s šolsko reformo, zaradi katere so sindikati že oklicali vsedržavno stavko v šolstvu 5. maja. Na povabilo zvez Flc-Cgil, šolnikov Cisl in Uil, Snals Confsal in Gilda-Unams so se odzvali Tamara Blažina in Gianna Malisani, ki sta članici poslanske komisije za kulturo in šolstvo, ter Serena Pelle-grino, Walter Rizzetto in Giorgio Zanin. Poleg splošnih pomislekov o re- formi šolstva, zaradi katerih je oklicana stavka 5. maja, so sindikati posebej opozorili na nevarnost, da se v Furlaniji Julijski krajini število delovnih mest šolnikov v staležu zmanjša za dodatnih 67 enot. To bi bilo po oceni sindikalnih zvez v kričečem nasprotju z napovedmi urejanju statusa prekarnih šolnikov in o oja-čenju celotnega izobraževalnega sistema. Zmanjšanje števila šolnikov - tako sindikati - ne bo prispevalo k reševanju problema prenasičenih šolskih razredov, prav tako pa ne bo omogočilo uvajanja pouka s podaljšanim urnikom. Projekt ima po njenem mnenju zelo veliko možnost za dejansko uporabo v kliniki, seveda pa za to potrebujejo denarna sredstva v prihodnjih letih, da bodo res prišli ti izsledki od laboratorija do bolnikove postelje. Pridobljena znanja bi, kot je dodala, želeli povezati tudi z industrijami v regiji, saj so uporabna tudi za biotehnološka podjetja. Kot je dejal Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer ni mogoče reči, da bodo jutri prišli do te stopnje, da bodo pridobljena znanja lahko uporabili pri zdravljenju bolnikov. A po njegovih besedah je upanje, da bo v relativno kratkem času to zraslo in bo spoznanja mogoče prenesti v kliniko. V projektu, ki je bil sofinanciran iz evropskih sredstev, so poleg inštituta za biologijo sodelovali Univerza v Ljubljani, univerzitetna bolnišnica v Vidmu, raziskovalni inštitut Elettra Sincrotrone v Bazovici in Zdravstvena ustanova v Chioggi. (STA) V oddaji S-prehodi pogovor s slovenskima zdravnikoma KOPER - Z upokojitvijo dolgoletnega tržaškega pediatra dr. Oskarja Vol-pija, so slovenski otroci na Tržaškem ostali tako rekoč brez zdravnika, ki bi jih nagovoril v maternem jeziku. Kakšno poslanstvo ima delo slovenskih zdravnikov v Italiji in kakšne spremembe v njihovo delo vnaša nova zdravstvena reforma nam bosta v studiu zaupala dr. Oscar Volpi in zdravnica na urgentnem oddelku bolnišnice Katinara dr. Neva Lupinc. Oddaja S-prehodi bo na sporedu danes, 21. aprila, ob 18-tih na televiziji Koper Capodistria Prometne težave pri Kopru KOPER - Zaradi del je za ves promet še vedno povsem zaprt del Dolinske ceste v Kopru, po novem pa je sprememba prometnega režima tudi na koprski hitri cesti, in sicer iz smeri Izole proti Kopru, kjer bo do nadaljnjega povsem zaprt izvoz Semedela. Na Dolinski cesti v Kopru, vse do križišča s cesto Istrskega odreda, ki je za promet zaprta od 11. aprila zaradi gradnje komunalne opreme za potrebe prehrambne trgovine Hofer, bo promet predvidoma ponovno sproščen po 25. aprilu. Podobno je tudi na Obalni cesti, kjer so pred dnevi urejali cestno navezavo na nov del Obalne ceste. V luči zaključnih gradbenih del za potrebe predora Mar-kovec bo vse do njegovega odprtja za promet povsem zaprt izvoz Seme-dela (v smeri proti Ljubljani). Vozniki iz smeri Izole in Žusterne bodo v Koper lahko prišli samo prek priključka za center (Slavček). Črna kronika KOPER - Policisti so v nedeljo na Obali obravnavali nasilje v družini. Sinu, ki je bil nasilen do očeta, so izrekli prepoved približevanja, sledi mu kazenska ovadba. Popoldan je oško-dovanka iz Ljubljane na Tartinijevem trgu v Piranu odložila svojo denarnico na mizo v gostinskem lokalu. Ko je odšla v notranjost lokala, je njeno odsotnost izkoristil neznani storilec in ji denarnico ukradel. V njej je imela dokumente, kreditno kartico in 5 evrov. V Kopru je nekdo v mandra-ču vstopil v kabino čolna, kjer je ukradel rezervne ključe čolna. Lastnik je oškodovan za 100 evrov. / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. aprila 2015 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike in vreme 11.001 fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Made in Sud 0.00 2Next - Economia e futuro RAI3 RAI4 11.45 Heroes 12.3017.55 Robin Hood 13.15 18.45 Andromeda 14.05 20.25 Star Trek Enterprise 14.50 9021015.30 Heartland 16.15 Joan of Arcadia 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Film: Replicant (akc.) 22.55 Mainstream 2015 King David (biogr.) 19.30 Film: Anche se volessi lavorare, che faccio? (kom., It., '72) 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diret-ta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.20 Aktualno: Porta a porta 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettan-do Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.50 Serija: Il candidato - Zucca presidente 23.15 Film: Bounty Killer (akc.) _RAI5_ 13.55 Capolavori della natura 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Yellowstone 15.55 Opera: Mose in Egitto 18.35 Novice 18.45 Tesori dell'anti-co Egitto 19.45 Shakespeare da scoprire 20.40 Passepartout 21.15 Film: One Day (dram., '11, i. A. Hathaway) 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 13.20 Film: La famiglia omicidi (kom., '05, i. R. Atkinson) 15.10 Film: La battaglia di Midway (voj.) 17.25 Novice 17.30 Film: NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. aprila 2015) Vodoravno: Mariborčani, iredentizem, labora, lev, J. R., L. N., Peter, čau, Asina-ra, Katharine, N. F., Han, old, Acre, J. D., petelin, tisk, A. Ž., Aelst, okapi, Aminto-re, amater, torba, Tine, ti, dren, S. Ž., on, uskok, Clements, eta, Moir, ANAS, A. K., Rio, Erič, aminokislina, Antigona, CI, S. A., Aare, R. A., nosan; na slikah: Katharine Hepburn, James Dean. LAZD 21.15 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., '88, i. D. Hoffman, T. Cruise) 23.35 Film: Quando la notte (dram., It., '11) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 Nad.: Medicina Generale 13.10 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.50 Serija: Sulle tracce del crimine 15.45 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.50 GranPremium 16.10 Nad.: Capri 17.05 Nad.: Legami 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: La vita che verra 21.20 Si puo fare! 23.50 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo Sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Mezzo dollaro d'argento (vestern) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.30 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Talent show: Chef per un giorno 9.10 I menu di Benedetta 11.00 19.00, 20.00 Cuochi e fiamme 12.00 Nad.: Amare per sempre 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi magici 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Il caffe dello sport 15.15 Il caffe dello sportivo 15.45 Aktualno: Musa Tv 18.00 18.55, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio LAEFFE 12.50 17.35 Chef Sara in Europa 14.30 1B.30 Il cuoco vagabondo 15.30 Città nas-coste 16.35 David Rocco: Dolce Amalfi 19.40 Novice 20.00 Posso dormire da voi? 21.00 Nad.: Quando ritornano 23.00 Film: Le avventure galanti del giovane Molière (kom.) CIELO 12.0013.15, 21.10, 22.15 MasterChef USA 14.15 15.45 MasterChef Australia 16.45 18.30 Fratelli in affari 17.45 Buying & Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 23.15 Italia's Got Talent DMAX 21.10 Film: La frode (dram., '12, i. R. Gere) 23.40 Champions League - Speciale _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.10 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato -Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.05 Serija: Arrow 23.15 Show: Le Iene _IRS_ 13.10 Film: I due sergenti del generale Cu-ster (kom., '66) 15.05 Film: Streghe verso nord (kom., It., '01) 17.00 Film: Ricchi, ricc-hissimi... praticamente in mutande (kom., It., '82) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Il partigiano Johnny (dram., It., '00) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: Il commissario Maigret 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi 12.30 Container Wars 13.20 Rimozione forzata 14.1018.35 Affare fatto! 15.05 Cat-tivissimi amici 15.55 Turtleman 16.50 Swords: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 19.30 Banco dei pugni 20.20 Ri-mozione forzata 21.10 Wild Frank 22.00 Bear Grylls: terapia d'urto 22.55 Affari a quattro ruote 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Mi se mamo radi 12.05 Duhovi utrip 12.25 Sledi 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Risanke in otroške oddaje 16.10 Opus 16.40 Eko utrinki 17.30 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pokličite babico 21.00 Dok. film: Tehnika ljudstvu 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.40 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.35 Zgodbe iz školjke 9.00 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.30 Slovenski pozdrav 13.55 Viktorij 2014, pon. 15.50 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 16.55 Nogomet: pokal Slovenije, Celje - Maribor, polfinale, povratna tekma, prenos 19.00 23.45 Točka 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomo-bilnost 21.20 Film: Napad 23.00 Koncert KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Elba 21.15 Boben 22.30 Potopisi 23.00 Istra in... POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.3016.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.4015.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.50 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Serija: Epilog 17.00 18.55, 22.05 Vreme in novice 20.00 Preverjeno 21.10 Serija: Mentalist 22.40 Serija: Hiša iz kart KANAL A 7.0018.00 Svet 7.50 Risanke 8.4511.35 Serija: Odvetnik z ulice 9.35 Pazi, kamera! 10.2012.30, 12.45 Tv prodaja 10.35 Serija: Kamp razvajencev 12.30 12.45 Tv prodaja 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Grda resnica (kom., '09, i. K. Heigl) 16.35 Serija: Goldbergovi 18.55 Serija: Novo dekle IRIS Torek, 21. aprila Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Il partigiano Johnny Italija 2000 Režija: Guido Chiesa Igrajo: Fabrizio Giufuni, Claudio Amendola, Fabio De Luigi, Stefano Dionisi, Fausto Paravidino Johnny je univerzitetni študent. Po 8. septembru 1943 se odloči, da zapusti Rim in italijansko vojsko. Kot dezerter se vrne v rodno Albo, v Piemont. Najprej se na velikem posestvu, med trtami barola, posveča študiju angleške literature, po smrti dobrega prijatelja pa odloči, da se tudi sam pridruži skupini partizanov. Četi poveljuje Bion-do, ki je prepričan komunist. Johnny ni ideološko opredeljen, njegov edini cilj je upor fašizmu. Po nemškem napadu se skupina porazgubi in Johnny pristopi k drugi partizanski četi, ki jo vodi Comandante Nord. Oni so v stalnem stiku z zavezniško vojsko in angleški vojaki jim nudijo tudi orožje. V novi skupini Johnny najde starega prijatelja Ettoreja, ki pa samo nekaj tednov kasneje umre pod streli nemške vojske. Film Guida Chiese je povzet po istoimenskem romanu Beppeja Fenoglia, ki opisuje dogodke, upor in seveda tragično usodo mladih piemontskih partizanov. 19.30 Film: Prehitri in predrzni (akc., '03, i. P. Walker, V. Diesel) 21.25 Big Brother 22.55 Film: Oktagon (akc., '80, i. C. Norris) PLANETTV 10.55 Nan.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Talenti v belem 16.10 20.00 Bar 17.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 20.15 Nogomet: liga prvakov, Barcelona - Paris Saint-Germain 23.20 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kul-turalizacije; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginz-burg: Družinski besednjak, 22. nad., sledi Music box; 18.00 Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Rekreacija; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.00 Primorska poje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 18.35 Felici con il coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasba; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.00 An-ticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Volare nel tempo; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00, 21.00 Glasba; 22.00 Pic Nic Electronique; 23.00 The Magic Bus; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 19. aprila 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad naše kraje sega iznad severnega Atlantika čez zahodno Evropo in Alpe območje visokega zračnega tlaka. Od severa k nam priteka postopno toplejši in suh zrak. Pretežno jasno bo. Pihal bo šibak veter. Najvišje temperature se bodo dvignile. Popoldan bo po nižinah in v predalpskem svetu možne nekaj oblačnosti. Tudi danes bo precej jasno, predvsem na vzhodu bo občasno nekaj zmerne oblačnosti in tam bo ponekod pihal veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju ter v severovzhodnih krajih do okoli 6, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. Povsod po deželi bo zjutraj pretežno jasno vreme, čez dan se bo ponekod pooblačilo, predvsem po nižinah in v predalpskem svetu. Pihal bo šibak veter. Nadaljevalo se bo sončno vreme. Jutra bodo še razme- roma sveža. 2 -1 -3 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6 in v gorah 7. Hrvaška mesta za evropsko prestolnico kulture ZAGREB - Kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta 2020 je vložilo devet hrvaških mest, poleg Zagreba še Dubrovnik, Dakovo, Osijek, Pulj, Reka, Split, Va-raždin in Zadar. Mesta bodo zdaj za prevzem naziva tekmovala v drugem krogu, je pojasnil namestnik hrvaškega ministra za kulturo Berislav Šipuš. Na novinarski konferenci v zagrebškem muzeju Mimara je Šipuš dejal, da je bilo v prvem krogu veliko hrvaških mest, omenjenih devet pa jih je ostalo v konkurenci za evropsko prestolnico kulture. Po njegovih besedah bo ne glede na končno izbiro vsako hrvaško mesto prestolnica kulture. Da bosta v letu 2020 evropski prestolnici kulture mesti na Hrvaškem in na Irskem, so v Bruslju odločili lani.Evropska unija ta projekt razvija od leta 1985, ko je delovala kot Evropska skupnost. Svetovni prvak Paulo Cesar prodal medaljo za kokain SAO PAULO - Nekdanji brazilski nogometni reprezentant Paulo Cesar, član slavne enajsterice okrog slovitega Peleja, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov leta 1970 v Mehiki, je svojo zlato medaljo prodal, da bi si kupil kokain. »Sam takrat nad sabo nisem imel nobenega nadzora. Te medalje ne bi smel prodati. Zame je to velika izguba. Tega sicer še nisem nikoli povedal, a zdaj priznam vam,« je v pogovoru za brazilski Globonews povedal zdaj že 65-letni bivši nogometaš. »Zame je bil najpomembnejši kokain. Medalja je bila takrat popolnoma nepomembna,« je o svoji odvisnosti priznal nekdanji šampion new york - Ban Ki Moonu poteče mandat 31. decembra 2016 Bitka za vrh ZN v polnem teku Kandidat tudi Danilo Türk, bivši predsednik Slovenije, nekdaj prvi veleposlanik RS pri ZN in pomočnik generalnega sekretarja Kofija Annana za politične zadeve NEW YORK - Čeprav bo Varnostni svet ZN ime naslednjega šefa svetovne organizacije poslal v potrditev Generalni skupščini šele v drugi polovici prihodnjega leta, je tekma za naslednika Bana Ki Moona na položaju generalnega sekretarja že v polnem teku. Boj je povsem odprt in za kakršnekoli napovedi je še prezgodaj. Prvič v kratki zgodovini samostojnosti se kot država, iz katere bi lahko prišel generalni sekretar, omenja tudi Slovenija. Prvi veleposlanik Slovenije pri ZN in nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Kofija Annana za politične zadeve Danilo Türk, se je odločil, da bo po položaju predsednika Slovenije poskušal priti na vrh svetovne organizacije. Pot do položaja generalnega sekretarja ZN je začrtana na formalen in neformalen način. Varnostni svet Generalni skupščini priporoči kandidata v potrditev. Kandidat mora dobiti dve tretjini glasov, preden lahko nastopi prvi petletni mandat z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Ban Ki Moonu drugi mandat poteče 31. decembra 2016, Varnostni sver pa mora najti ime naslednika najkasneje mesec dni pred tem. Kandidat mora v Varnostnem svetu dobiti najmanj devet glasov, brez veta stalne članice. Formalnost se pri tem konča in vse ostalo je odprto, čeprav je Generalna skupščina ZN leta 2006 potrdila resolucijo s priporočilom, naj Varnostni svet pri izbiri kandidata poleg regionalne rotacije sistema ZN upošteva tudi spolno enakopravnost. Ženske na čelu svetovne organizacije doslej še ni bilo in številni menijo, da je morda zdaj napočil čas za to. ZN so imeli doslej po tri generalne sekretarje iz skupine Zahodna Evropa in drugi (Trygvie Lie, Dag Hammarskjold, Kurt Waldheim), po dva iz afriške skupine (Butros Gali, Kofi Annan) in azijske (U Thant, Ban Ki Moon) ter enega iz skupine Latinska Amerika in Karibi (Javier Perez de Cuellar). Vzhodnoevropska skupina, v kateri je Slovenija, generalnega sekretarja še ni imela. Generalni sekretar praviloma ne sme priti iz stalne članice Varnostnega sveta, pa tudi ne iz kakšne druge velike države, kot sta na primer Indija in Brazilija. Med tistimi, ki so doslej napovedali kandidaturo, jih je zato največ iz držav vzhodnoevropske skupine in glede na prej omenjene neformalne kriterije bi morale biti prve na vrsti kandidatke, kot so izvršna direktorica Unesca Bolgarka Irina Bokova, evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgieva in hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič. Omenja se tudi predsednica Litve Dalia Grybauskaite, vendar se po nenapisanem pravilu predsednikov držav na položaj ne imenuje. Za naslednika ali naslednico Bana Ki Moona bo glavna volja stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki bodo neformalne kriterije upoštevale le v skladu s svojimi interesi, zato kandidati ne smejo biti vnaprej nesprejemljivi za nobeno od petih držav. Nekdanji namestnik Kofija Annana Sashi Tharoor je bil pred leti med vodilnimi kandidati za položaj, a ga je pokopal veto ZDA z utemeljitvijo, da je Indija prevelika država. Bivši zunanji minister Srbije in nekdanji predsednik Generalne skupščine Vuk Jeremič je glede na neuradna mnenja tokrat na primer nesprejemljiv za zahodne članice zaradi njego- Bivši predsednik RS Danilo Türk arhiv vih potez na obeh prejšnjih položajih. Med kandidati iz vzhodnoevropske skupine se omenjajo tudi nekdanji in sedanji zunanji minister Slovaške Jan Kubiš ter Miroslav Lajčak, predsednik Madžarske Janos Ader in nekdanji zunanji minister Romunije Mircea Geoana. Tharoor je novembra lani Türka javno označil kot vodilnega kandidata, a hkrati menil, da so tudi Bokova, Kubiš, Lajčak in Geoana zelo usposobljeni in primerni. Tharoor je prepričan, da bo za kandidata iz vzhodnoevropske skupine odločilno, ali bo sprejemljiv za Moskvo. Danilo Türk ima glede na neformalne pogoje pomanjkljivost, da je bil predsednik države in to, da ni ženska, vendar doslej nobena od stalnih članic Varnostnega sveta ZN ni formalno ali neformalno izrazila nasprotovanja njegovi kandidaturi. Pomembno je, da ima pod- poro države, čeprav je za večji del sedanje opozicije nesprejemljiv in politične spremembe v Sloveniji bi lahko to podporo spodnesle. Ban Ki Moon je bil leta 2006 izvoljen zaradi dobre kampanje njegove države in zato, ker so vse stalne članice Varnostnega sveta od njega vnaprej dobile položaje, za katere menijo, da jim pripadajo. Predvsem pa zato, ker je dal vedeti, da se zaveda, kdo je v ZN šef. Tekma za stolček generalnega sekretarja že poteka in se bo nadaljevala po prestolnicah, diplomatskih misijah, na sprejemih, v konferenčnih dvoranah in barih ter restavracijah po Manhattnu. Pre-hiter položaj favorita je tvegan, obenem pa zaradi množice možnih kandidatov tokrat skoraj nujen. Z vidika regionalnih skupin se bo morala vzhodnoevropska skupina hitro poenotiti okrog kandidata, čeprav na splošno ne slovi po soglasju glede kandidatur. Vre tudi v drugih skupinah, predvsem latinskoameriški. Omenjajo se imena predsednice Čila Michelle Bachelet, predsednice Brazilije Dilme Rousseff, kolumbijske zunanje ministrice Marie Angel Holguin, nekdanje podpredsednice Kostarike Rebece Grynspan in Mehi-čanke Alicie Barcena Ibarra, izvršne sekretarke Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe. V tiho kampanjo se je spustila tudi nekdanja premierka Nove Zelandije in še-fica Razvojnega programa ZN Helen Clark. Položaj naj bi zanimal še nekdanjega avstralskega premierja Kevina Rud-da, kot as iz rokava pa bi lahko na mizo padlo ime nekdanjega premierja Portugalske in sedanjega visokega komisarja ZN za begunce Antonia Guterresa, ki uživa veliko spoštovanje kot diplomat. varšava Veleposlanik ZDA se je moral opravičiti VARŠAVA / WASHINGTON - Veleposlanik ZDA v Varšavi se je moral v nedeljo opravičiti, ker je direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI James Comey ocenil, da poleg Nemčije soodgovornost za holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno nosi tudi Poljska. K tej oceni je Comeyja napeljalo dejstvo, da je bilo na Poljskem več koncentracijskih taborišč. Comey je v komentarju, ki ga je minuli teden objavil Washington Post, zapisal, da »morilci in sostorilci iz Nemčije, Poljske in Madžarske in številnih drugih krajev v svojih glavah niso naredili nič zlega. Same sebe so prepričali, da je bilo tako prav, da je bilo to nekaj, kar so morali storiti.« V Varšavi je to mnenje povzročilo val ogorčenja, saj da Comey Poljakom povsem napačno pripisuje sokrivdo za zločine nacistov. Poljski predsednik Bronislaw Ko-morowski je besede prvega moža FBI označil kot »žaljivko« in ocenil, da kažejo na »pomanjkljivo poznavanje zgodovine«. Poljsko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanika ZDA Stephena Mulla. Vložilo je protest in zahtevalo opravičilo. Mull je pred novinarji Varšavi hitro ponudil neformalno opravičilo. Kot je poudaril, so za holo-kavst odgovorni zgolj nacisti in nihče drug. »Jasno sem povedal, da stališče, da je Poljska kakorkoli odgovorna za holokavst, ni stališče ZDA,« je zatrdil. Kot je še dodal, ga sedaj čaka veliko dela, da stvari znova postavi na pravo mesto. (STA)