UPOKOJENEC
GLASILO BAN0VINSKE6A DRUŠTVA DRŽAVNIH IH SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO
št. 5.	Ljubljana,	dne	9.	maja	1939.	Leto	iv.
Uredništvo In uprava: VVotfova ulica Sl. 10. Tel. 4553. Izhaja enkrat mesečno.
V nedeljo dne 14. maja 1939 bo redni letni občni zbor Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v dvorani Delavske zbornice, v Ljubljani, Miklošičeva c. 22
ob 9. uri dopoldne.
Poročilo
upravnega odbora Banovinskega društva drtavnlh In samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani o delovanju v poslovnem letu 1938/39.
(Za redni občni zbor dne 14. maja 1939.)
Lanski redni občni zbor je bil 22. maja 1938.
V	minulem poslovnem letu je imel upravni odbor 6 sej.
Naša dolžnost je, da se predvsem spomnimo v minulem letu 1938 umrlih 97 članov tovarišev in tovarišic. Njih imena so bila Objavljena v decembrski številki »Upokojenca11.
Počastimo njihov spomin:	„Slava
jim!“
O naših naporih, spomenicah, depu-tacijah, uspelih in neuspelih, so bili naši člani sproti obveščeni po društvenem glasilu »Upokojenec11, ki izhaja mesečno in ga prejemajo društveni člani brezplačno. Tudi vsebino posameznih spomenic ter križe in težave delegatov naših banovinskih društev je objavljal „Upokojenec“ sproti.
Zaradi enotnejše slike o našem delu je pa potrebno vsaj deloma resumirati nekatere v društvenem glasilu že objavljene stvari:
Razvoj članstva v našem društvu. Organizacije državnih upokojencev v državi in delovanje našega društva in banovinskih društev v pretekli poslovni dobi.
Ob koncu 1. 1937. smo sicer že prekoračili število 3000 članov, torej približno tretjino vseh drž. upokojencev Dravske banovine. Zaradi nezadostnih, niti naj-skromnejšim življenjskim potrebščinam Ustrezajočih pokojnin pa jih je nekaj izstopilo z utemeljitvijo, da ne morejo plačevati članarine. Saj imamo precejšnje Število članov s pokojninami 300—500 din
mesec!
Umrlo jih je, kakor rečeno, 97 (v 1. 1937 — 88). Črtali smo nekaj članov, ki so zaostajali s članarino. Ob koncu leta 1938. je bilo članov 2927, ob koncu aprila 1939 pa 2874.
V	ostalih banovinah so organizirani državni upokojenci v glavnem v enotnih banovinskih udruženjih, izvzemši primorsko banovino, kjer obstoja poleg banovinskega društva v Splitu, če se ne motimo, še dvoje brezpomembnih lokalnih društev.
Banovinska društva so: najmočnejše, obenem poslovodeče društvo v Zagrebu (Iliča 52) za Savsko banovino,
v Somboru (Dunavska banovina), banska uprava v Novem Sadu,
v Sarajevu (Drinska banovina), v Peči (Zetska banovina), uprava v Cetinju,
v Skoplju (Vardarska banovina), v Splitu (Primorska banovina), v Kruševcu (Moravska banovina), banska uprava v Nišu,
v Banja Luki (Vrbaska banovina) ter v Čačku.
Dejstvo, da v nekaterih banovinah banovinska društva niso na sedežu banskih uprav, ne ruši principa enotnih banovinskih organizacij; je pa dokaz, da so se pač v drugih velikih banovinskih centrih v pravem času našle uvidevne ambiciozne osebe, zavedajoč se nujne potrebe močne enotne organizacije, ki so potrebne, če hočemo priti naprej z našimi upravičenimi, tudi od vseh merodajnih činitcljev priznanimi zahtevami in težnjami.
V. Beogradu je le nekak akcijski odbor. do ustanovitve društva pa žal še ni prišlo.
Kakor je zgoraj omenjeno, so vsa banovinska društva ponovno izvolila zagrebško kot najmočnejše društvo za vodeče Banovinsko društvo. To je potrebno, da se prepreči vlaganje spomenic po posameznih društvih, ki ostanejo po sedanjih izkušnjah brez vsakega efekta, saj si često nasprotujejo s svojimi zahtevami. Takih, v lokalnih razmerah ustvarjenih spomenic upravičeno ne morejo smatrati in jih tudi ne smatrajo odločujoča centralna oblastva za resne in romajo navadno v — koš! Edina pot, ki pelje, bo peljala in mora peljati do uresničenja naših teženj, je: izročitev dobro premišljenih in sestavljenih resolucij enotnih banovinskih društev.
*
Naše društvo je za zagrebškim najmočnejše. Smatrali smo za nujno potrebno, da povzdignemo svoj glas (četudi glas vpijočega v puščavi) pred novembrskimi volitvami. Zagrebško vodeče društvo je to potrebo sporočilo akcijskemu odboru v Beograd. Nato je „Akcioni odbor državnih penzionera u Beogradu" sklical
I. kongres državnih in samoupravnih upokojencev v Beogradu.
Pričakovali smo ta kongres z nekako opravičeno skepso, ki je izvirala iz dejstva, da beograjski upokojenci niso organizirani, temveč da se je samo nekaj delavnih ljudi združilo in sklenilo sklicati ta kongres.
Kongresa so se udeležili delegati vseh banovinskih društev iz cele države, iz Beograda pa mnogoštevilni upokojenci, ki sicer niso organizirani v društvu, a z zanimanjem spremljajo vsako akcijo državnih upokojencev.
Zborovalci so po pretresu vseh okoliščin soglasno sklenili, da ne gre predložiti dolgoveznih resolucij; resolucija naj poudarja le najnujnejše. Predložena resolucija se je glasila:
I.	kongres jugoslovanskih upokojencev in upokojenk iz cele Jugoslavije, ki se je vršil v Beogradu na dan 10. novembra 1938, je z ozirom na to, da so mnogi državni uslužbenci zedinjene Jugoslavije vsled starosti ali iz katerih koli drugih
vzrokov bili upokojeni na podlagi raznih zakonov o uradnikih od leta 1864., pa doslej z raznimi prejemki, ki,so zaradi velike draginje življenja nezadostni za dostojno življenje in vzdrževanje rodbine
—	sklenil soglasno naslednjo
resolucijo:
1. Da se kar najnujneje z uredbo čim-prej povišajo draginjske doklade, ker je sedanji standard življenja predrag;
2. da se ukinejo vse dosedanje omejitve o prejemanju osebnih in rodbinskih doklad brez ozira na velikost in izvor dohodkov.
Pooblaščenim podpisanim predstavnikom I. kongresa jugoslovanskih upokojencev in upokojenk je čast prositi kraljevsko vlado, da izvoli ustreči upravičenim željam upokojencev in upokojenk.
V	Beogradu dne 10. novembra 1938.
*
O poteku kongresa in sprejemu depu-tacije pri takratnemu ministrskem predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču smo izčrpno poročali v novembrski številki „Upokojenca“. Da se ne pozabi, smatramo za potrebno omeniti, da je po preči-tanju resolucije takratni najvišji in odgovorni vladni predstavnik izjavil nekako sledeče:... „Res je, da je resolucija kratka in jasna, toda dve besedi jo otežujeta in to sta besedi „hitno i odrnah“. Ako bi Obljubil, da se 'bo to takoj zgodilo, ne bi govoril odkrito; zato je rekel, da takoj ni mogoče rešiti tega vprašanja, ker volitve zaposlujejo vlado v polni meri, tako da se v tem času ne more baviti s tem vprašanjem. Priznava pa odkrito, da so želje upokojencev in upokojenk osnovane, in upokojenci naj bodo uverjeni, da se bo nekaj zgodilo zanje. Vlada si je namreč v svesti, da je vodila tako politiko, da je dvignila cene pridelkom, ker je hotela pomagati kmetu; ker če se kmetu dobro godi, se tudi državi dobro godi. Vlada pa si je tudi v svesti, da je s tem povzročila draginjo in zato mora storiti še en korak in pomagati tistim, ki imajo stalne prejemke, da bodo mogli zmagovati nastalo draginjo/4 Omenjal je tudi, da dobro pozna tegobe in težave uradnikov in upokojencev, ker je sam izšel iz uradniške družine in je tudi sam bil uradnik in upokojenec. Zato naj bodo uverjeni, da sc bo vlada brigala za to in skušala po možnosti pomagati vsem tistim, ki se bore za svoj obstanek.
Naša delegata sta obiskala (takratnega ministra za notranje zadeve dr. Korošca ni bilo v Beogradu), g. ministra dr. Kieka, ki sta ga obvestila o sprejemu pri g. ministrskem predsedniku in o predloženi resoluciji ter prosila, da bi tudi naša slovenska ministra podpirala upravičene, v resoluciji izražene težnje upokojencev. Gospod minister dr. Krek je obljubil svojo vsestransko pomoč. On je zdaj minister za zgradbe v novi vladi in smemo se nadejati, da bo ostal mož beseda.	*
Na volilnem manifestacijskem zboru v Unionski dvorani v Ljubljani dne 8. decembra 1938 je g. dr. Milan Stojadinovič izjavil, „da vlada zelo dobro ve, da drž. uradniki in uslužbenci niso zadostno plačani in da bo vlada rešila tudi uradniško vprašanje11. Pristavil je še: „Jaz poudarjam to vpričo g. finančnega ministra in gospoda ministra za notranje stvari, tako da imate zagotovilo treh. In kaj znači menica s tremi podpisi, to ve vsak trgo-vec.“
Podpisniki te menice zdaj niso več v vladi!
Zato so smatrala banovinska društva za neobhodno potrebno, da sporeče svoje zahteve predstavnikom nove vlade. Na našo pobudo so se na poziv vodilne uprave bratskega zagrebškega društva zbrali delegati vseh banovinskih društev upokojencev v državi dne 24. februarja t. 1. v Zanatskem domu v Beogradu. Obširno poročilo o posredovanju delegatov je objavljeno v marčni številki „Upoko-jenca“.
Vsi ministri so bili nad mero zaposleni, saj so se vršile ravno takrat noč in dan seje finančnega odbora. Da je bil sprejem pod takimi okoliščinami pri ministrih sploh mogoč, se imajo delegatje zahvaliti predvsem podpredsedniku finančnega odbora, narodnemu poslancu g. dr. Urošu Trbojeviču, ki se je, ne le, da je sam deputacijo sprejel na najljubczni-vejši način, naravnost žrtvoval in vzel deputacijo pod svojo zaščito ter posredoval in dosegel, da je bila deputacija kljub vsem težkočam, nepretrganemu zaposle-nju ministrov in obilnemu delu v finančnem odboru ter pičlemu času, sprejeta tudi na najmerodajnejših mestih, predvsem pri predsedniku vlade in ministru za notranje stvari g. Dragiši Cvetkoviču in ministru financ g. Vojinu Djuričiču. Slednji je obljubil proučiti izročeno mu resolucijo in predstavko ter poiskati sredstva, da bi se moglo ugoditi upokojencem na njihove stare dni, ker to tudi zaslužijo.
Gospod finančni minister je med drugim priznal, da se je upokojencem storila krivica, ker jim niso dali poviška hkratu z aktivnimi nameščenci. Uvideva, da se je storMa krivica staroupokojen-cem, ker še do danes niso bili izenačeni.
Delegatje so dobili obljube na vseh straneh, toda izkušnje kažejo, da gole obljube niso vse; treba je, da obljubam sledijo dejanja.
Treba je vladi vedno znova klicati v spomin, kaj nas tlači in boli.
Naša država je mlada država brez vsake tradicije in uradništvo, ž njim pa tudi v še manjši meri upokojeništvo, si še ni pridobilo in priborilo tistega ugleda in uvaževanja, ki mu v dobro urejeni državi gre. Treba bo še dosti časa, da bo prodrla zavest, da sloni dobra uprava in s tem dobrobit države na ramah vestnega in poštenega uradništva. Mi pa smo tisti, ki smo svoje delo že dovršili in ki imamo pravico zahtevati, da se dovršeno
delo prav tako ceni, kakor tekoče delo. To se ne sme prezreti nikdar, zlasti pa ne v dobi, v kateri prihajajo do dostojne in zadostne preskrbe v starosti tudi sloji, ki doslej take preskrbe niso uživali. Časi so bili prej pač drugačni, ko si je marsikdo lahko dal toliko na stran, da je mogel od sadov svojega truda v starosti živeti; danes pa to skoro ni mogoče menda pri nobenem, tem manj pa pri uradniškem poklicu, ki nudi dohodkov jedva za skromno preživljanje, ne dopušča pa ni-kakih prihrankov, ne za čas bolezni, ne za dobo starosti.
Predložena resolucija, obsegajoča tri točke, je bila objavljena v marčni številki „Upokojenca“.
Delegatje so predložiti tudi predstavko o ureditvi vprašanja staroupokojencev, ki je istotam objavljena.
*
Nekateri staroupokojenci, predvsem seveda neorganizirani, očitajo upokojeni-škim organizacijam, da ne store ničesar za staroupokojence. Taki očitki so ne-osnovani, krivični, demagoški Ravnokar je poudarjeno, da so delegatje pri zadnji dcputaciji v Beogradu smatrali za nujno potrebo, vlado opozoriti v posebni pred-stavki na bedno, nevzdržno stanje staroupokojencev. Temu vprašanju posvečajo banovinske organizacije že vsa dolga leta največjo pozornost, nebroj spomenic je bilo že predloženih in dosti intervencij se je že izvršilo v zadnjih letih.
In vendar niso ostali neopaženi vsi ti klici: Staroupokojenci, upokojeni po zakonih pred 1. 1923., so oproščeni vplačevanja v uradniški pokojninski sklad, a imajo iste pravice, kakor ostali drž. upokojenci.
Istotako so deležne le žene staroupokojencev rodbinskih doklad, ki jih žene ostalih upokojencev nimajo.
Ni to dosti, a nekaj je le. Zaradi teh
—	sicer malenkostnih ugodnosti je nastala pri nekaterih upokojencih anomalija, da znašajo pokojninski prejemki staroupokojencev več, kakor pokojnine upokojencev, upokojenih po novejših zakonih (po 1. 1923!) v istih položajih. Poudarjamo: samo pri posameznikih že to dejstvo govori, da se mora vendar enkrat že iz stališča pravičnosti vprašanje staroupokojencev urediti.
Leta 1923. so splošne valutarne in življenjske razmere pristojna oblastva prisilile, da so pripravila zakonski osnutek, po katerem bi se naj aktivnim in upokojenim državnim nameščencem takratni daleč pod eksistenčnim minimom stoječi prejemki nekako podvojili. Ta osnutek je Narodna skupščina sicer sprejela, a z usodno spremembo v čl. 239 že upokojene uslužbence, ki naj ostanejo še nadalje z istimi pokojninami in dtfa* ginjskimi dokladami.
Ta zakon z dne 31. julija 1923 je nelogičen, ker je novim upokojencem znatno povišal prejemke, že upokojene usluŽ*
bence pa pustil pri takratnih, priznano nezadostnih prejemkih!
Pričela se je borba organizacij za popravo te krivice. Borba je bila priznana od javnosti, od poslancev in od vlade kot upravičena.
Finančno ministrstvo je zahtevalo v letu 1931. od finančnih direkcij natančno statistiko glede staroupokojencev.
Žalibog je statistika pokazala, da državne finance po takratnem stanju ne bi zmogle za izenačenje potrebnih sredstev.
Pozneje v jeseni 1935 so se iz istega vzroka izvršile že znane redukcije prejemkov aktivnim in upokojenim uslužbencem, ki pa staroupokojencev niso zadele.
Da bi se prejemki staroupokojencev formalno prevedli na zakon iz 1. 1923. aU celo na poznejše zakone, bo najbrž tehnično nemogoče. Primerjanje pokojnin staroupokojencev s pokojninami novo-upokojencev v enakih položajih, bi pokazalo, koliko odstotkov znašajo razlike. Ta razlika bi se pač morala izenačiti s povišanjem doklad staroupokojencem, drugače najbrže ne pojde.
Najbolj pravično bi pa bilo, če bi se izvedel nov, enotni pokojninski zakon, upoštevajoč enake položaje oz. „čine‘‘ staro- in novoupokojencev.
Ker imamo obljube vseh najmerodaj-nejših sedanjih predstavnikov vlade, gg. predsednika vlade in ministra financ, ki sta naši deputaciji priznala krivico, da niso bili upokojenci deležni poviška istočasno z aktivnimi, nadalje, da se je storila krivica staroupokojencem, ker še do danes niso ifeenačeni z ostalimi, smemo upati, da bo to vprašanje rešeno. Sedanji prejemki aktivnih nameščencev, ki so znatno višji od pokojnin, pa stoje zaradi naraščajoče draginje danes še vedno globoko pod eksistenčnim minimom.
Večina aktivnih nameščencev tiči zaradi tega v obupnih dolgovih, da ne govorimo o upokojencih z znatno nižjimi prejemki. Zato — caveant consules!
Kuluk.
Naš vztrajni boj in naša borba zoper plačevanje kuluka je znan in so bili naši člani o vseh storjenih korakih obveščeni v „Upokojencu“.
Kakor znano, je dravska banovina odpravila osebno delo na nedržavnih cestah (kuluk) ter uvedla 5% banovinsko doklado, ki jo seveda morajo plačevati tudi državni nameščenci in upokojenci, ako so obvezani kakemu drž. davku, od katere-Sa se odmerijo samoupravne doklade. Zaradi nekega nesrečnega dostavka v noveli k zakonu o samoupravnih cestah Pa plačujejo drž. nameščenci in upokojenci vzlic temu, da v naši banovini, kakor rečeno, ni več ljudskega dela na nedržavnih cestah, še naprej kuluk, torej odškodnino za osebno delo, ki je odpravljeno, a to samo mi'— vsi privatni nameščenci, kakor trgovski, industrijski, banč-bi, odvetniški, notarski in drugi name-
ščenci pa ne plačujejo kuluka! Tako plačuje precejšnje število upokojencev — kuluk dvakrat. Največja krivica pa obstoja v tem, da so prav vsi ostali državljani obvezani na osebno delo samo do 60. leta starosti, medtem ko se nam odteguje kuluk za vzdrževanje cest preko te starostne dobe do smrti! Pripomniti je .treba še posebej, da so edine ženske, ki morajo plačevati 'kuluk, državne uradnice in upokojenke, dasi velja obveznost za osebno delo na nedržavnih cestah samo za moške osebe. Človek ne bi mogel verjeti, da je tako težko doseči odpravo tako očitne krivice! Poudariti pa je tudi še treba, da večina tistih, ki plačujejo kuluk, oziroma v dravski banovini posebno cestno doklado, prevali to davščino na konsumente, torej predvsem zopet na veliko armado drž. nameščencev in upokojencev, ki potemtakem plačujejo za ceste trikratno, dasi najmanj uporabljajo ali vsaj najmanj kvarijo ceste.
Dne 5. junija 1. 1. je bil v Ljubljani v Trgovskem domu kongres za ceste v navzočnosti ministrskega predsednika, prometnega in gradbenega ministra. Na tej seji je podal referat po gradbenem ministru inž. Dabič, uradnik ministrstva za gradnje, in je predložil resolucijo. V tem referatu je bila zanimiva izjava, da se kuluk ni obnesel in da ga je treba ukiniti. Zato je predlagal, da se naj izda nov zakon o uvedbi obvezne delovne službe, kakor ga že imajo nekatere moderne države, da sc torej kuluk ukine in nadomesti s posebnimi dokladami. (Kakor rečeno, se je to v naši banovini že izgodilo.)
Naša zahteva gre samo za tem, da se črta nesocialni, nespametni dostavek v noveli k zakonu o nedržavnih cestah, ki pravi, da morajo državni uradniki in upokojenci plačevati odškodnino za osebno delo tudi tam, kjer je osebno delo odpravljeno in nadomeščeno s posebno doklado (torej v dravski banovini) in pa, da se določi obveznost dela, kjer še velja, tudi pri državnih nameščencih in upokojencih, kakor pri vseh ostalih državljanih — oziroma plačevanje odkupnine do 60. leta starosti.
To določilo se lahko z novelo črta in storjen bo konec tej nelogiki in krivici.
Sedanji gradbeni minister je slovenski rojak dr. Krek, ki je našima delegatoma v Beogradu obljubil svojo vsestransko pomoč za naše upravičene zahteve, ko je
bil še minister brez portfelja. To svojo obljubo bi lahko sedaj izpolnil.
Zagotavljamo mu hvaležnost prav vseh drž. nameščencev in upokojencev, če to krivico svojih ministrskih prednikov popravi. Apeliramo na njegovo deputaciji izraženo izjavo njegove vsestranske pomoči. Zaradi silno naraščajoče draginje vseh življenjskih potrebščin in prekomernih redukcij prejemkov in pokojnin državnim nameščencem bo odprava vplačevanja kuluka globoko odjeknila v srcih nas vseh!
*
Železniške legitimacije in popust na ladjah na morju.
Že na lanskem rednem občnem zboru smo poročali, da je državnim upokojencem in njihovim rodbinskim članom priznan popust 50%' redne voznine namesto za prejšnje 6 kratne vožnje za 24 voženj na leto in da imajo državni upokojenci in rodbinski člani pravico do tega 50% popusta za neomejeno število potovanj do 20 km, ki se torej ne vštejejo v število 24 potovanj. Pogoj je samo ta, da se vsak izkaže pri železniški blagajni ozir. sprevodniku s predpisano legitimacijo za 24 voženj.
V	oktobru 1. 1. sta naše društvo in vodeče zagrebško društvo predložili generalni direkciji drž. železnic v Beogradu prošnjo za razširjenje tega popusta od 20 na 50 km.
Ta prošnja je bila zavrnjena z motivacijo, „da bi ta dovolitev bila v nasprotju s tarifno politiko, ki jo vrši ministrstvo za promet” (!?).	•
O priliki deputacije banovinskih društev dne 24.—27. februarja t. 1. sta pa naša delegata, gg. društveni predsednik dr. Vrtačnik in odbornik dr. Vidic, posredovala v ministrstvu prometa pri g. pomočniku generalnega direktorja drž. železnic izaradi povečanja relacije za polovično vožnjo na podlagi legitimacije brez žigosanja.
Po dobljenih informacijah bi nova vloga mogla upati na ugodno rešitev; zato je naše društvo predložilo potom tukajšnje železniške direkcije ponovno prošnjo za povišanje te relacije do 40 km. Imamo upanje, da se naši prošnji ugodi.
*
Ker se še vedno obračajo nekateri naši člani na društvo za informacije glede popusta na ladjah, opozarjamo, da ni treba vlagati prošnje za popuste potom društva, ker je priznan vsem državnim upokojencem, ki se izkažejo z legitimacijo s sliko, veljavno za vozne olajšave na državnih železnicah, 50% popust od redne tarife na vseh vožnjah »Jadranske plovidbe” na Sušaku in »Dubrovačke pa-robrodske plovidbe” v Dubrovniku.
Rodbinski člani državnih nameščencev (soproge in nepreskrbljeni otroci) pa uživajo, če se izkažejo « omenjeno železniško legitimacijo, popust »razred za razred”, t. j. plačajo 3. razred za vožnjo
2.	razreda, ozir. plačajo 2. razred in se vozijo v 1. razredu.
Društveni posmrtni sklad.
Naši člani so bili opetovano opozorjeni na lastni posmrtni sklad, ki smo ga ustanovili na mnoge prošnje in opozorila svojih članov, predvsem onih starih nad 60 let, katerim ni možnost dana, pristopiti h kakemu drugemu posmrtnemu skladu, ker imajo vsi taki skladi starostno mejo za pristop. Ta sklad je bil ustanovljen na Izrednem občnem zboru 14. novembra 1937 in deluje že nad eno leto.
Računski zaključek
Banovinskega druSIva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino za poslovno leto 1938.
DOHODKI:
1. Vpisnina...............................................din	480.—
2.	Članarina.....................................................  91.422.50
3. Obresti od naloženega kapitala..........................„	1.932.01
4.	Izkupiček za tiskovine....................................... 5.697.—
5. Razni drugi dohodki in pomotoma	vplačani	zneski	.	„	1.402.35
Skupaj .... din 100.933.86
IZDATKI:
1. Za ..Upokojenca"...........................................din	33.950.65
2.	Honorarji in nagrade.......................................... 14.400.—
3. Potni stroški..................................... „	7.840.—
4. Podpore revnim članom...................................„	1.918.—
5. Najemnina, kurjava, razsvetljava	in	snaženje	...	„	7.142.50
6.	Tiskovine......................................................  4.713.50
7. Poštne pristojbine......................................„	1.795.—■
8.	Telefonski stroški.............................................  1.191.25
9.	Pisarniške potrebščine.........................................  1.603.25
10.	Manipulacijski stroški poštne hranilnice......................  1.433.90
11.	Provizije poverjenikom........................................  1.147.50
12. Razni drugi različni izdatki...........................„	2.505.20
13.	Vrnjeni, pomotoma vplačani zneski.............................  1.348.20
14. Dolg ..Posmrtnega sklada"..............................„	8.943.—
Skupaj	....	din	89.931.95
Preostanek v poslovnem	letu	1938 ...................................din	11.001.91
Stanje imovine je sledeče:
1. Prenos iz poslovnega	leta 1937	 din	73.833.97
2.	Preostanek iz poslovnega	leta	1938 ....................................„	11.001.91
3. Terjatev pri ..Posmrtnem skladu"...................................................  8.943._
4. Vrednost društvenega	inventarja....................................„	8.300.—
Skupna društvena imovina	znese ob koncu leta 1938 ....................din	102.078.88
Imovina društva se nahaja:
1.	V poštni hranilnici........................................................din	43.034.50
2. V Mestni hranilnici v	Ljubljani . .  ....................................„	20.000,—
3. V Kmetski posojilnici	v Ljubljani....................................„	16.628.22
4. Pri Hranilnem in posojilnem	konzorciju v Ljubljani................................  3.674.—
5. V	čekovnem prometu ............................................................  1.242.20
6. V	ročni blagajni...................................................................256.96
7. Pri ..Posmrtnem skladu"............................................................  8.943._
8. V	vrednosti društvenega	inventarja..............................................  8.300,—
Skupaj	....	din	102.078.88
V	Ljubljani dne 31. decembra 1938.
Poročilo
o poslovanju Posmrtnega sklada v I. 1938.
Vzlic velikim ugodnostim za vsakega člana P. S. — saj so deležni njegovi svojci v primeru članove smrti že po 6me-sečnem članstvu pri vplačilu enkratne pristopnine in mesečni članarini 10 din, najnižje podpore 500 din — po enem letu že 1000 din in pozneje do 2000 din — ni do zdaj odmev tako zadovoljiv, kakor je bilo pričakovati.
Dolžnost vsakega društvenega člana bi naj bila, da pristopi v svojo lastno korist k društvenemu P. S. Pregledno poročilo o stanju P. S. je objavljeno v posebnem poročilu.
Naše zahteve
so izražene v spomenicah, predloženih po naših delegacijah in objavljenih v »Upokojencu44.
Napačno ravnajo oni, ki niso člani, in na krivem potu so oni, ki jih eventualni neuspehi naših zahtev vodijo v malodušnost.
Vsak neuspeh nam mora dati vzpodbudo, da se še bolj združimo, kajti le združeni predstavljamo moč, ki vodi do uspehov, posebno če so zahteve upravičene.
Da pa s svojimi zahtevami uspemo, je prvi pogoj, da se vsi upokojenci zavedajo potrebe, da so organizirani v močnih enotnih društvih v vsaki banovini.
Vsak organizirani upokojenec naj smatra za svojo dolžnost, da prepričuje ostale, ob strani stoječe tovariše o tej nujni dolžnosti in to tem bolj, ker so člani deležni ugodnosti, ki znatno odtehtajo malenkostne članarine.
Članske ugodnosti
Člani dobivajo list ..Upokojenec", ki izhaja v drugi polovici vsakega meseca, brezplačno.
..Upokojenec" je nujno potreben vsakemu drž. upokojencu, upokojenkam'in vdovam, saj prinaša vsa navodila in pojasnila, tolmači uredbe, opozarja svoje člane na vse, da jih obvaruje neprilik in neprijetnih posledic, predvsem v materialnem oziru, ki so neizogibne, če ni vsak sproti poučen o vseh predpisih in izpremembah zakonitih določb.
Društvo intervenira za vsakega člana v vseh osebnih zadevah (posebno glede pokojninskih prejemkov itd.) pri centralnih oblastvih in daje vse zaželjene informacije pismeno ali ustno — vse brezplačno.
Naši člani imajo znatne popuste v raznih zdraviliščih in kopališčih v Sloveniji in izven Slovenije, predvsem v času pred sezono in po njej.
Ljubljanske člane opozarjamo predvsem na znatni popust v kopališču hotela „Slon“ za parne in kadne kopeli proti društveni izkaznici, ki jo dob« člani v društveni pisarni brezplačno.
Mestni pogrebni zavod je priznal našim članom naslednje popuste: v II. razredu 235 din, v III. 160 din in v IV. 92 din. Opozarjamo pa vse rodbinske člane, da se morajo takoj pri naročilu pogreba izkazati z društveno izkaznico ali s potrdilom o članstvu.
O	poslovanju Posmrtnega sklada do dne
31.	decembra 1938 ipodajamo kratko poročilo.
Prvi člani so bili sprejeti dne 1. aprila 1938. Sprejeto je bilo vsega..................... 238	članov
Umrlo jih je pred potekom karenčne
dobe..................................... 5	„
Izstopila sta................................. 2	„
Izključena	sta bila........................... 2	„
Ostalo je članov 229
Rednih članov je.............................  191
Izrednih.......................................38
229
Moških članov je..............................109
Ženskih članov je.............................120
229
Iz Ljubljane..................................118
Izven Ljubljane...............................111
229_
Starostna statistika.
čez let 30	40	50	60	70	80
1	7	75	93	43	11	=	229	članov.
Bilanca.
Vplačalo se je.............................din	27.198,—
Račun posmrtnine............................„	25.980.77
Diferenca	din	1.217.23
Stroški čekovnega
Prometa in poštnina . din 1.012.23
Vrnjeni napačno vpla- .
6.	seja upravnega odbora Banovinskega dru' štva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Dne 21. aprila 1939 je bila šesta odborova seja. Navzoči so bili vsi odborniki, izvzemši podpredsednika dr. Pa>peža in odbornika dr. Vidica, ki sta se oba opravičila. 'Predsednik je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in naprosil tajnika, da poda svoje poročilo.
Tajnik je omenil, da je to zadnja seja pred rednim občnim zborom, ki bo dne 14. maja t. I. v dvorani Delavske zbornice, kar je bilo že objavljeno v aprilski številki „Upokojenca“. Najprej je prečital zahvalo člana za podeljeno podporo.
Glede občnega zbora našega društva je opozoril tajnik, da bodo poročila tajnika, 'blagajnika in poslovodje posmrtnega sklada objavljena v majnikovi številki ..Upokojenca", ki izide že pred občnim zborom. Letos ne bo volitev v upravni odbor, temveč samo volitve šestih namestnikov, ki se volijo za eno leto, odborniki Pa se volijo za dve leti. Podpredsednik Antloga predlaga, da bi se vzelo v kandidatno listo za namestnike gg. Svetka Rajka, banskega svetnika v pokoju, in Mladiča Antona, višjega sodnega svetnika v pokoju. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sklenile so se nekatere formalnosti za občni zbor. Ker je tajnik svoje poročilo že sestavil, je Prečital na željo g. predsednika odstavek poročila, ki se tiče kuluka. Predsednik je izrazil mnenje, da naj se ta odstavek dopolni s priponibo, da so edine ženske, ki morajo plačevati kuluk, državne uradnice in upokojenke, kar se naj poudari, nadalje da vsi tisti, iki plačujejo kuluk, Prevalč to davščino na konsumente, torej predvsem zopet na veliko armado državnih nameščencev in upokojencev. Mnenje g. predsednika se ie sprejelo v poročilo.
Blagajnik je nato prečital svoje blagajniško Poročilo, kakor tudi poslovodja posmrtnega sklada svoje poročilo o tem skladu. Obe poročili se °bjavita tudi v majnikovi številki ..Upokojenca .
Ker ni bilo drugega gradiva za sejo in ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik Vključil sejo s prošnjo, da naj se vsi odborniki udeležč občnega zbora dne 14. maja t. 1.
Društvena pisafna ie v W o 11 o v i ulici št. 10 (Dolenčeva — sedai Pelicono-
va hiša) preko dvorišča v drugem po-s1°p3u, 2. nadstropje. Telefonska št. 4553.
Posmrtni sklad je imel torej konec leta 1938. premoženja 25.980.77 din.
Člani odseka za Posmrtni sklad so imeli do konca leta 1938. — 17 sej.
Ob ustanovitvi P. S. je dalo društvo posmrtnemu skladu predujem za nabavo obsežnih poslovnih knjig, tiskovin in inventarja, dalje je društvo izplačevalo honorar za poslovodjo P. S. Ti izdatki iznašajo do 31. dec. 1938 din 8.943.—, katera postavka za sedaj še ni upoštevana v 'bilanci P. S.
Člane prosimo, da redno plačujejo članarino. Kdor nima položnice, jo lahko kupi na vsakem poštnem uradu, opremiti pa jo mora s š^jvilko društvenega čekovnega računa, to je s številko 12131.
Posmrtni sklad ima svoj posebni čekovni račun, štev. 17678. Kdor torej nakaže društveno članarino, naj zapiše na tako kupljeno položnico štev. 12131, kdor pa nakaže članarino za posmrtni sklad, pa štev. 17678!
Nove tiskovine
Društvo je založilo nove tiskovine za sestavo prošenj a) za pogrebnino, b) za dvame-sečno podporo in c) za rodbinsko pokojnino, in sicer v novi izpopolnjeni obliki.
Vrhu tega na posebni poli navodila za sestavo vseh teh prošenj in za pridobitev pravic za rodbinsko pokojnino.
V navodilih za pridobitev pravice do rodbinske pokojnine in predujma nanjo so vpoštevani vsi najnovejši predpisi, vpoštevajoč zahteve finančne direkcije v Ljubljani, kakor tudi zahteve direkcije državnih železnic in direkcije pošt in telegrafov, ki so različne. Dosedanje tiskovine so namreč vsebovale le navodila za sestavo prošenj, vpoštevajoč zahteve tukajšnje finančne di-
Posvetovalnica
Ugodnosti v zdraviliščih in kopališčih.
Dobrna pri Celju: Zdravilišče 50% popusta na kopelih, stanovanju in taksah za čas pred sezono in po sezoni.
Laško. Radio Therina, glej spodaj OUZD!
Lipik, zakladno kupalište, 50 od sto popusta od 1. septembra preko zime do 15. junija za sobe, kopanje in \akse.
Rogaška Stotin?: V pred- in posezoni (predsezona od 1. szaja do 15. junija; posezona: 1. september do 30. septembra) bomo nudili proti običajnim izkaznicam, odnosno legitimacijam: a) članom: 50 od sto popusta pri stanovanju, taksi ter 50 od sto popusta, odnosno režijske cene pri kopelih; b) žene in nepreskrbljeni otroci 50 od sto popusta pri stanovanju in taksi; 25 od sto popusta pri kopelih in zdravilnih sredstvih. — Na način, ki se bo določeval sproti, se bodo olajšali plačilni pogoji članom in njihovim so-
rekcije. Vse navedene tiskovine veljajo torej za vse uradniške stroke.
Pod E) „Nekaj splošnih ?iavodil“ vsebujejo a) Predujem (akontacija), b) Zapadlost pokojnine in c) Splošno.
Cena za člane za vsako tiskovino 1.— Din, torej za sestavo vseh treh navedenih prošenj in za navodila = 4.— Din, za nečlane po 2.— Din, t. j. 8.— Din.
Posmrtni sklad
a) Vsi člani, ki še niso prijavili svojega pristopa k PS, se opozarjajo na izredne ugodnosti, ki jih nudi PS.
Že po preteku šestih mesecev po vplačilu enkratne pristopnine ali šestmesečnih obrokov, članarine po 10 din se izplača svojcem umrlega podpora v znesku 500 din, po enoletnem članstvu 1000 din itd., torej približno osemkrat toliko, kolikor je vplačal. Ta podpora se stopnjuje do zneska 2000 din. Podpore se pa lahko zvišajo, kakor hitro bo to dopuščalo stanje reservnega fonda. O tem odločajo člani na občnih zborih, čim več bo pristopilo članov, tem preje bo dana ta možnost.
V	interesu vsakega člana je torej, da pristopi k posmrtnemu skladu našega društva, četudi je že drugod zavarovan. Dolžnost pa je tudi, da člani opozarjajo še neorganizirane upokojence na naš posmrtni sklad, ki edini nima starostne omejitve za pristop.
Opozarjajte tudi aktivne nameščence(ke), da lahko pristopijo kot izredni člani z enakimi pravicami, predvsem tiste, ki stopijo v kratkem v pokoj.
b) Člane našega posmrtnega sklada opozarjamo na § 2, zadnji odstavek, Pravilnika, ki se glasi:
„Vsak član lahko ob vpisu na pristopnici ali v zaprti kuverti najkasneje v teku 6 mesecev po vstopu označi ime tiste osebe, ki je pooblaščena sprejeti posmrtno podporo, in izroči to kuverto, oziroma jo pošlje društveni pisarni v Ljubljani, Wolfova ulica 10/11. To izjavo ali vsebino kuverte lahko član s pismeno izjavo po želji izmenja.
— informacije
progam, odnosno nespresknbljeni deci pri morebitnih aranžmanih popolne penzije.
Rimske toplice, 50 od sto popusta za stanovanje, zdravljenje in kopanje v pred- in posezoni.
Slatina-Radenci, 50 od sto popusta za zdravljenje v pred- in posezoni na cene stanovanja, kopeli in taks (razen občinskih in ev. državnih).
Varaždinske toplice, 50 od sto popusta v pred- in posezoni od 1. septembra do 15. junija na cene stanovanja, kopeli in zdraviliški pristojbini.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev:
a) v posezoni v času od 15. septembra do 15. junija v zdravilišču Radio Therma Laško. Oskrba za 10 dni 600 din, za 20 dni 1100 din. S tem je plačano stanovanje, hrana, ikopeli in zdravniška oskrba. To je minimalna oskrbnina v >svrho kritja rež. stroškov; b) v fizikalnem kopališču v Ljub-
čani zneski ....	„	205.—	„	1.217.23
Društvena kronika
Opozorilo
ljani in v Mariboru 20 od sto popusta na normalne cene.
Hotel Slon: Parna kopel s perilom mesto 16 samo 10 din; kadna kopel s perilom mesto 14 din samo 10 din; kadna kopel II is perilom mesto 10 samo 8 din; a samo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih.
Čateške Toplice dajejo vsem državnim in samoupravnim upokojencem dravske banovine 25% ipopusta pri sobah I. in II. razreda za ves čas pred- in posezone, t. j. od 1. maja do 30. junija in od 1. do 30. septembra vsakega leta. Ti popusti so veljavni do preklica in to samo od normalnih, ne ipa od pavšalnih cen.
Zobozdravniki:
Dr. Vlado Volovšek in dr. Vlada Abram-Volovšek, specialista za ustne in zobne bolezni, Sv. Petra c. 2/II, znatni popusti, tudi glede odplačila. Vse po dogovoru.
Opozorilo.
Ljubljanske člane opozarjamo predvsem na znatni popust v kopališču hotela „Slon“ za parne in ikadne kopeli proti društveni izkaznici, ki jo dobfi člani v društveni pisarni brezplačno.
Mestni pogrebni zavod je priznal našim članom naslednje popuste: v II. razredu 235 din, v
III.	160 din in v IV. 92 din. Opozarjamo pa vse rodbinske člane, da se morajo takoj pri naročilu pogreba izkazati z društveno izkaznico ali potrdilom o članstvu.
V	zadnjem času je umrlo precej ljubljanskih članov, katerih svojci niso izkoriščali teh popustov pri mestnem pogrebnem zavodu, najbrž zaradi tega, ker jim ti popusti niso 'bili znani. Priporočamo, da vsak član svoje ljudi o tem'pouči.
Razgled
Prepisi iz položnic.
1. Članarina za 3 mesece, ostanek (6 din) obrnite po svoji volji. S tov. pozdr. M. R., Laško.
2. Pošiljam članarino za leto 1939., le krepko naprej za naše pravice. Z odličnim spoštovanjem M. J., Kostanjevica na Krki 90.
3. Spoštovano društvo! Podpisani staroupo-kojenec pošljem članarino za t. 1. 1939 in sicer od 1. jan. do 31. dec., kateri znesek blagovolite sprejeti, zagotavljam društvo, da če mi bo le mogoče, ostanem še nadalje prihodnji član. Borimo se s skromnimi prejemki, da je kaj. Z odličnim spoštovanjem V. R., Dol. Logatec.
Naši novi člani
V	prvem četrtletju 1939 so pristopili sledeči novi člani:
1. Arko Adolf, ravnatelj jetnišnice v p. v Ljubljani.
2. Ahačič Ivanka, vdova po pregledniku fin. kontrole v Žužemberku.
3. Avsec Anton, sodnik okrožn. sodišča v p. v Ljubljani.
4. Ankele Ana, vdova po sodri, služitelju v Škofji Loki.
5. Božič Ivanka, poštna uradnica v p. v Ljubljani.
6. Bizjak Jožefa, vdova ipo drž. arhivarju v Poljčanah.
7. Berglez Ivan, žel. zvaničnik v p. v Pragerskem.
8. Bizjak Marija, vdova po polic, uradniku v Ljubljani.
9. Čopič Marija, vdova po tehn. poslovodji v Trebnjem.
10. Cof Marija, vdova po meroizkusn. uradniku v Kranju.
11. Cesnik Ivanka, vdova po davč. oficijalu v Ljubljani.
12. Celofiga Janko, pripravnik fin. kontrole v p. v Celju.
13. Cesnik Miha, žel. uradnik v p. v Ljubljani.
14. Čebular Simon, cestar v p. v Štatenbergu.
15. Dobnikar Ignacij, orožn. narednik v p. v Ljubljani.
16. Detela Marija, učiteljica v p. v Ljubljani.
17. D' lenec Marija, vdova po podpregltedniku fin. kontr. v Ljubljani.
18. Dolinar Jože, višii svetnik drž. žel. v p. v Ratečah.
19. Dietz Katarina, vdova po gozdarju, Ravne.
20. Drnovšek Ivan, žel. zidar v p., Sava pri Litiji.
21. Erker Franc, žel. kretnik v p., Sp. Poljskava.
22. Fortuna Franc, žel. kurjač v p., Ljubljana.
23. Felle Friderik, žel. zvaničnik v p., Ljubljana.
24. Franetič Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
25. Grafenauer Ivanka, vdova po ravnatelju zemlj. knjige, Laško.
26. Gorjanc Marija, vdova po žel. zvaničniku, Kočevje.
27. Gmeiner Anton, žel. kretnik v p., Sele.
28. Golobica Marija, vdova po orožn. naredniku, Laze.
29. Hofmann Marija, vdova po poročniku, Ljubljana.
30. Hinterlechner Karolina, učiteljica v p., Ljubljana.
31. Hren Anica, učiteljica v p., Studenci pri Mariboru.
32. Holešek Jožef, upokojenec, Brnica.
33. Jenko Ana, poštna uradnica v. p., Topole.
34. Jugovič Jurij, pregled, fin. kontrole v p., Ljubljana.
35. Kočar Janez, pismonoša v p., Vransko.
36. Kopač Ignacij, žel. prometnik v p., Ljubljana.
37. Končar Ivan, žel. zvaničnik v p., Dev. Marija v Polju.
38. Kasper Antonija, vdova po vratarju vojne mornarice, Teržišče.
39. Kranjc Julijana, vdova po progovnem pazniku, Sv. Vid.
40. Krusič Marija, vdova po majorju, Ljubljana.
41. Kosmelj Marija, vdova po žel. sklad, delavcu, Pragersko.	*
42. Kampi Jakob, žel. premile, vodja v p., Sp. Poljskava.
43. Kovačič Terezija, šolska upraviteljica v p., Ljubljana.
44. Koser Franc, poštni uradnik v p., Maribor.
45. Kovačič Rudolf, polic, agent v p., Maribor.
46. Lesnika Viljemina, učiteljica v p., Studenci pri Mariboru.
47. Levstek Katarina, vdova po davč. upravitelju, Ljubljana.
48. Mavrič Marija, vdova po orož. naredniku, Šoštanj.
49. Moraus Karol, žel. prog. čuvaj v p., Rače.
50. Martelanc Terezija, vdova po živinozdravni-ku, Kranj.
51. Zveza voj. upokojenih gažistov, Maribor.
52. Nerat Anton, 'učitelj v p., Ljubljana.
53. Novak Katarina, vdova po podpolkovniku, Ljubljana.
54. Oblak Ivan, žel. zvaničnik v p., Sava pri Litiji.
55. Pavčič Marija, vdova po cink. uradniku, Cret.
56. Poharc Jožef, podpreglednik fin. kontr. v p., Hotinja vas.
57. Penko Franc, vlakovodja v p., Hotinja vas.
58. Petek Katarina, vdova po orož. nar. vodniku, Murska Sobota.
59. Potisk Frančiška, vdova po žel. kotlarju, Slivnica pri Mariboru.
60. Petrič Ana, vdova po strojn. učitelju, Ljubljana.
61. Poplatnik Franc, šolski upravitelj v p., Sv. Tomaž pri Ormožu.
62. Pučel Apolonija, vdova po železničarju, Prevalje.
63. Rataj Roza, vdova po prog. čuvaju, Sp. Poljčane.
64. Renčelj Matilda, vdova po žel. zvaničniku, Rače.
65. Romih Mihael, orož. narednik v p., Ješenca.
66. Rebernak Pavla, vdova po veter, majorju, Ljubljana.
67. Rajšp Jožef, žel. kretnik v p., Sp. Poljskava.
68. Rus Marija, vdova po ravnatelju zemlj. knjige, Ljubljana.
69. Saje Franja, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
70. Stiny Angela, vdova po žel. strojevodji, Sp. Poljčane.
71. Simčič Marija, vdova po orož. naredniku, Ljubljana.
72. Šemerl Josipina, vdova po železničarju, Kočevje.
73. Štrucl Ana, vdova po pregledniku fin. kontr., Slov. Konjice.
74. Štebi-Pleško Cirila, sekret. ministr. za soc. pol. v p., Ljubljana.
75. Škerbinc Antonija, vdova po žel. nadpremi-kaču, Pragersko.
76. Štern Franc, žel. zvaničnik v p., Leskovec.
77. Schollmayer Fani, vdova po davč. upravitelju, Škofja Loka.
78. Tajsl Alojzija, vdova po podpregld. fin. kontr., Podgrad.
79. Vončina Adolf, morn. narednik vodnik v P-> Slov. Konjice.
80. Windisch Rozalija, vdova po žel. zvaničniku, Pragersko.
81. Zopf Marija, učiteljica v p., Celje.
82. Zupanič Ivan, žel. svetilničar v p., Leskovec.
83. Zupanc Franc, žel. sprevodnik v p., Ljubljana.
84. Železnik Franc, poštni zvaničnik v p., Št. Vid nad Ljubljano.
85. Žižek Ivanka, vdova po zdravniku, Velenje-
Glasilo banovinskega društva državnih in samo*
upravnih upokojencev za dravsko banovino v
Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Od-
govorni urednik Anton SpendS. — Tisk J. Blas* nika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografij®' d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — »s«
v Ljubljani.