Intoritl ■f nprajeniajo in t«1)& trialopua vrma: H kr., A« «f> tinWm IkrHt, m >1 »i II II ^ »i il il il II ^ '» Kri vertkratiinin tinliunji n«» ••lin primerno •iniui|fin. Rokopisi ar ne vračajo, nefrankovana piama u« aprujatnajo Naročnino prajttma opravnifttvo »dininiatraeija) i«» okapaditiija nn Btaroin trjfu h it. Itt zii slonusKi Barnd. Po poitl prpiemin vi-lj.: /.a 11» IO UtO 10 (fl. .a pol leta (> — tu Jalrt )«ll> 'i 611 kr. V idminKlmciil vel|a: aio leto . H gl. «11 kr. /.a K« pol lot* ■ m rotrt U'1k •jo 10 V l.|iililjain »h (nun poiiljau velja til) Ur. vafi m« lato, Vrcdniitvo jf na llragu liiina »ter. 190. Iihaja po trikrat na torimi m tioor v torak . oiMrlok in Rotiolo. Poguben mir. m. Zadnjič nem naštel nekaj vzrokov, iz kinih mi Slovenci nikakor no moremo bili za mir, kakoršen razdeva Avstrijo in pritiska nas. Vojska , kakoršna koli, bi morala |iremeniti položaj in Hprnviti vso zdaj zaničevano in stiskano narode do tiste veljave, ki jim gre po božjih in človeških naravnih pravicah. OSabnemu Madjaru vpadel bi greben, ko bi spoznal svojo oholost, sprevidel, da sam nič n« more; nemško liberalstvo dunajsko bi pa tudi stisnilo rep med nogo brž, ko bi se pokazalo, da ni kos tisti nalogi, ki si jo je sa-molastno prisvojilo, ampak da je Avstriji treba vseh narodov. Če bi tedaj Avstrija stopila na bojišče, se ume samo po sebi, da ne proti ltusii m •i njim zvezani Nemčiji. To bi utegnil biti smrtni in zadnji njen korak. Tako vojske se je bati, v kakorŠno bi radi spravili Avstrijo Madjari in njihovi tovariši na Dunaji. Kam da merijo Madjari, to je že davno znano; ko bi bili v stanu , davno že bi bih razrušili \v strijo, saj še ni 30 let, kar so to z vso silo poskusili. Oni bi bili radi samostojni gospodje ali če to ne, združili bi se rajši s Turčijo, kakor z Avstrijo; zato so tudi najhujši sovražniki Rusije, ker jim je ona pri njihovih na kanili napoti. O slučaji vojske bi bil toraj Avstrije pro štor le na strani Rusije, ne le zato, ker je njen nalog v prvi vrsti razširjati omiko na vzhodu, ampak tudi zato, ker bi se zelo vlr-dila po zvezi z najmočnejšima cesarstvoma, Rusijo in Nemčijo. Ta zveza bi i apravila velikana, kteremu bi vse. druge evropske, moči nič ne mogle, kteremu bi se še bližati ne upale. Tudi južne, zdaj še popolnoma ali le pol od Turčije odvisne dežele bi naslonjene ua tega velikana prišle v pravi cvet. Ker bi bilo to deblo sestavljeno iz močnih vej dvojnih velikih narodnosti : nemške iu slovanske, bi bilo v tem zadostno poroštvo stanovitnega notranjega miru posebno zalo, ker bi nobena narodnost ne za tirala druge. Taka država, kakor je Avstrija zdaj, za dolgo časa ni mogoča, oslabeti mora sama po sebi, po notranjem boji, ki spodjeda vse njene ude. Nemški liberalci stiskajo Slovana, a po tem ne postajajo sami krepkejši, temveč čedalje slabši; Madjar tlači Slovana in Nemca, pri tem pa sam omagujo ; prideiiimo boju narodnosti še verski boj, ki tudi razjeda dežele naše, potem se moramo res čuditi, da ne ležimo vsi že razbiti vbrezduu; ta vstrajnost je veselo spričalo, da Avstrija je trdnega korena, da ne zasluži propoda. Naši sovražniki nam štejejo v greh in nas natoleujeio veleizdajstva zato, ker simpatizi ramo z Rusi. Simpatizirati s kom pa ni po nobeni postavi prepovedano. Naše sočutje velja pu Rusom iz dveh vzrokov, ki nimata nič ve-leizdajskega v sebi. Mi želimo ruskemu orožju zmago zato , ker veljii najhujšemu sovražniku krščanstva, Turku, in osvobojenju bratov naših Slovanov. To smo že večkrat povdarpili, ali naši nasprotniki, sovraštva do slovanske narodnosti slepi in gluhi, nočejo nas poslušati, marveč, v enoiner trobijo, da mi hočemo postati Kuni, priti pod rusko vlado. To je nesramno natolcevanje. Dokler je Avstrija v stanu osrečiti nas, ne maramo nobene tuje vlade. Avstrija nas pu osrečiti more, če le hoče vestno pred očmi imeti geslo enega najizvrstnejših vladarjev svojih: ,,Justitia reguorum lundnnientum — pravica je prava podlaga držav." Da pa za nemško liberalno stranko ne moremo biti vneti, to je po vsem, kar se nam je o sedanji dobi, ko ona šari, že godilo, lahko razumljivo. Nam se zdi, da je to mora, ki tlači Avstrijo z vsemi narodi vred. Ker se pa blagodejuega spremenil po dogodlmh notranjih ne moremo nadjati, ga moramo pričakovati od kake vnanje strani, — zdaj posebno od dogodeb na jugu , po kterih bo Avstrija primorana kaj storiti. Ne moremo si misliti, da bi naši diplomati v tej priliki delali Avstriji na škodo, kar bi pa gotovo storili, ako bi se ravnali po željah Madjarov in dunajskih judovskih časnikarjev. Avstrija ima veliko sovražnikov, v prvi vrsti na jugu Italijane. Ti preže davno že na južne dežele Avstrijske, ktcrc bi do Postojne prav radi odtrgali. Temu namenu si; ustavljamo mi, ker smo dobri Avstrijci m Slovenci. V mejnih kronovinah bivajo pn naši bratje, kterini preti laško žrelo, ki jo požrlo jih že nekaj tisučev. ('o je Avstrija močna in to more biti le po trdni zvezi z Rusijo iu Nemčijo - si laški zmaj ne bo upal blizu m tudi laluinstvo bo utihnilo, ko bo sprevidelo, da Italija samogoltnih želj njegovih no more »polniti. Tako bi bili mi in z nami, ki smo mejači, tudi Avstrija, zavarovani na jugu. llosna in kak del Hercegovine bi bila pa tudi lepa pridobitev za Avstrijo, zlasti za nerodovitne kraje dalmatinske; kdor temu oporeka, Mihiijl Potrovič Pogodin. Hrvatski napisal ilr. I r. Kaeki. (Dalje.) To je književni plod našega Pogodina izdan na svitlo za njegovega učiteljevanja, t. j. do 1. I HM. Ta dela predstavljajo poznavanje izvorov za rusko povest, poznavanje ruskega naroda iu ruske zemlje. Pogodili je vedel, da se to poznavanje no zadobiva samo v učen /Uftkej sobi, nego da je trebn potovati v arlinve, pogledati malo med narod in hoditi po predelih ligroinne carcviuc. Zatoraj je Pogodili, da se pozna s pozoriščem ruske povesti tudi s svo )nni zemljaci, ki v tistem sinem delajo, začel potovati po Kusiji, ko je bil odločil posvetiti •voje moči glavno iziskovanju ruske prošlosti; pa je on tečajem več let prehodil skoro celo Husijo na vse strani. Ze I I8'.!l je piepolo-val orolsko gubornijo, kjer se jo v porečju Oko godil znamenit del ruske povesti. V ono drugo »vrbo jo želel obiskati Petrograd. Zelja se mu izpolni I. lnsffi. Razprava o ,,proishož deniji Rusi" pripravi mu pot v novo prestolnico Rusije. V krogu taniošnjih ruskih učen jakov in vrstnikov, med kuje so spadali slavni povestuik Karam/.in, lilolog Vostoluiv, metropoli!. Kvgenij, hislorik lvnn lulip Krug, pesnika Zukovskij iu lvrilov, literarni hislorik 111 estetik Nikola Ivanovič (Injedič itd. je lnl mladi nio-skovski učenjak lepo sprejet. Sledeča tri leta je popotoval Pogodin pu inalej Rusiji. Tečajem I. tn:ir. 1830, IH.'!K in 1811 obiskal je severno iztočni del Rusije, posebno Vladimir, Nižui Novgorod, llostruma, Vologlo, da prouči glavno pozorišče ruske povesti za gospodovanja umu golskega. Z veliko poiunjivostju je obšel predel reko Site, kjer so Mongoli I. t'J 3 8 dne -t. marcu razbili rusko silo. I.. IH-t'.! šel je zopet na jug do Markova in okolice. Tako je Pogodili činom potrdil, koliko ceni geografski moment, v histeriji ; a kako je on zares vse stransko spoznaval pozorišče dogodjajev, po kazuje se na vsakem listu njegovih učenih pre iskovanj. Raziin Rusije oldiodil je Pogodili tudi zapaduo Kvropo, ter je večkrat obiskal tudi zemlje zapaduih in južnih Slovanov, posebno 1. 1835 in iHlili ni lHl'.» i>,c)eč se lično spoznati s ladanjimi prvaki med Čelii, Slovan, Srhi, Hrvati, Slovenci in Poljaki, ter natanko proučiti stanje teli betev velikega Slavenstva. lskušnjp, kuje je zodobil Pogodin ua tem potu, priobčil je svojim zemljakoni deloma v knjigi izdanej I. 1811 pod naslovom: „( ;n IHpJ je pod-ncsel izvešča ministru nar. prosvečenja, ki so bila kasneje obelodanjena, a prevedena na nemški je/ik (Politische ltriefe aus Russland. Leipzig lHOO str. lil 'M) prebudila so veliko viko v inostranstvu. Pogodin zastopa tukaj idejo Vseslavenstva z Kosijo na čelu Poprej nego počnemo črtati delovanje Po-godinovo, odkar je stopil /. učiteljsko stoliee, ogledajino se malo, kakšen jo bil on učitelj. Pogodin spada med one dične učitelje, koji priobčeviije svoja iziskovanju poBlušalceni svojim, nje ua sodelovanje spodbujajo, jim željo z:i učenostjo veepljujejo, ter odgajajo nov ua raščaj mladih iitnnikov. ()duševljenj(> svojo za znanost m narod uniel je Pogodin presaditi v srca svojih dijakov Kaj je bil Pogodin za svoje dijake, razumeti se more najjasneje i/, lepili besedij, koje je bivši njegov poslušalec, sedaj vseučiliščni profesor v Moskvi .1 1>. lie lajev, izustil pri »lavnosti onienjene Mtletnice. „,laz sem vaš učenec, reče lUdjajev Pogo-dinu ki spadam v prva leta vašega profesorskega delovanju, ter želim, prenida v krat- Gospodarske stvari. Pozor Dolenjski živinorejci! Program delitve premij za govejo živino v Novomestu II. oktobra t. 1. Slavno c. k. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe Kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Novomestu za Dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in v ta namen podariti potrebni denar. Cilj in konec te razstave in delitve pre mij je: a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo; b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; c) da se oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, temuč tudi v vnanje dežele. 1. Pravico do premij v Novomestu imajo vsi živinorejci okraja Novomeškega, črnomaljskega, Krškega, Litijskega in Kočevskega. 2. Do 9. ure dopoldne mora vsa živina na mestu razstave ua dvoru kosarne biti, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, ktera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega žu panstva. 4. Možje, kteri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku kr. ministerstva kmetijstva. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani ministerski predpisnik veleva 6. V razstavo se pripuščajo : junci (biki) od 1. leta do 2 leti in pol, telice, kedar začno prve mlečne zobe metati, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večemu 5 telet (izvirnega Mariadvorskega, Muriškega Belansko-Pincgavskega plemena), — junc (biki) od 1. leta do 3. let, telice, kedar začno prve mlečne zobe metati, molzne krave, ki so imele eno, 2, 3, 4 ali kvečemu 5 telet (mešana domača živina z gori imeno vanimi 3 rodovi, ali pa tudi z drugimi žlahnimi rodovi [Švicarskim , Bernskim , Montafonskim, Algajskim in Ilolandskim rodom| čisto domača živina). 7. Zaizvirne rodove so odločene premi je tak o-l e: I. Premija za bike: ena za 50 gl. I. Premije za telice ena za II. III. I. II. III. I. II. III. ii za telice » ena za za krave 40 30 40 30 dve po 25 ena za 50 „ 40 dve po 25 50 gld 40 „ 30 „ 40 „ 30 „ 50 „ 50 „ 40 „ 50 „ II. III. I. II. III. dve po 35 30 25 za krave ena za 40 „ „ dve po 30 „ n n 25 ,, 35 „ 60 „ 50 „ 40 „ GO „ 50 „ Skupaj . 11 premij 380 gld. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene premije t a k o-l e: I. Premije za bike: ena za 40 gl. . 40 gld. II. „ „ dve po 30 „ . 60 „ III. D ii ii 25 ,, . 50 „ Skupaj . 15 premij 445 gld. 8. Opoldne se bodo premije slovesno delile; zato se ima vsako živinče, ktero premijo dobi, na premišče pripeljati. Po končani delitvi premij se po še tisti popoldan na kosarnem dvorišči kakih 12 mladih juncev izvirnega Mariadvorskega in Muriškega rodu po dražbi (licitandi) prodalo, pri kteri se bode cena živine postavila na polovico kupne cene. Te dražbe se smejo udeležiti živinorejci cele Kranjske dežele. Kupljena živina se mora kar na mestu plačati. Dodatek: 10. oktobra 1877., to je prejšnji dan, bode tudi na kosarnem dvorišči c. kr. deželna komisija za konjerejo delila konjske premije. Od centralnega odbora c. kr. kmet. družbe Kranjske. Karol baron Wurzbach. Dr. Jan. Bleiweis. Umrli so: Od 20, do 22. avgUBta: Frane Eržen, vra-dnik 40 1.; Marija Kramar, kajž. h, 11. 1., za vodeno glavo, Jakob Dermota, fiakar 59 1., vsled pretresa možganov. Štefan Fistrič, vojak 53. peš-polka (17. avg. v vojaški bolnišnici) za vnetico možg. mrenice. Eksekutivne dražbe. i 27. avgusta. 3. Glavič iz Klečet, v Žužen-berku. 2. Gošajnar iz Tolstega vrha, 2. liadešek iz Cerovega loga, 2. Umek iz Velikega Cerovca, 2. Sterniša iz Goriškevasi, 2. Mirtič iz Kala 2. Vrček iz Dolenjega Vrhova, 2. ltupnik iz Malega kala, vsi v Novem mestu. Stajarske v tretje 27. avg. Miha Hostnikar (Kure) v Valei 2811 H. 28. avg. Nina Gajer v Vidmu, Jožef Majer v Kazvanju, Anton Levak v Artičah 6275 fl. 29. avg. Matija Bolkovae pri sv. Lenartu 4390 fl., Juri Samastur v Slov. Bistrici; 30. avg. Helena Kapnšar v Ljubnjem, Dominik Golnik na Drvanji 4298 fl., Janez Kožuh v Kozjem 1260 (1. 31. avg. Anton ČuS v Bra-tihslavcih 300 fl. 1. sept. Jakob Maček v Konjicah 2375 fl. MKttTtiVtTKTTlTrttrtlTlTtiitTVttn HI Slomšekove pesmi jj U sc še vedno dobivajo: v Celji pri F. Gei- Š JJ gerju , v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mo- JJ H horja, v Gorici pri Wokulotu, v Ljubljani pri m it J. Lerherju, v Mariboru pri Ed. Frlincu, v JJ P tuj i pri W. Blankeju, v Trstu pri Colombo Jj Coen-u, trdovezane po 1 gl., broš. po 90 kr.; m ^ pri gosp. izdatelju Mih. Lendovšek-u v Ptuji jj< (Pettau) pa vezane po 80 kr., broš. po 70 kr. j* P. n. časr. duhovščina in slavna šolska JJj 6« vodstva se še posebno opozorujejo, da je ta H) *< knjiga za darila pridnim šolarjem kaj pri- Jjj pravna H H w a Služba w organista in mežnarja v Če riicčnli na spodnjem Koroškem, in sicer za farno in za podružno božje-potno cerkev sv. Križa je izpraznjena. Prosilci, ki so v orglanji izurjeni, naj vsaj do I. tiovcmfirn I. svoje prošnje pošljejo cerkvenemu predstojni-štvu sv. Audreja v Černečah (Tscher-berg P. Unterdrauburg) na Koroškem. Nova cerkvena ura prav lično izdelana, je po nizki ceni na-lirodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do čast. g. Mateja Jereba, župnika v Javorjah blizo Polanj nad Loko. (2) mm-- i i ~' m* i -- i 1 Učenec § ■A 8 | star blizo 16 let se vzame takoj v Pe- §§ g tek-ovo štacuno z raznim blagom v Veliki ^ S5 Nedelji na Štajerskem. (2) as TelficralU-nt- dvnnrii«- cene 24. avgust«. Papirna rent* G3.65 — Srebrna r-*iitH 6G.80 — Zlata renta 74 90. — ls601etno državno posojilo 112 — Hankin« akelje 833 — Kreditne akcije 185. — London 120.50 — rtrebro 106 35. — Ces. kr cekini 5.7J —20 frankov 9 66. v Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3ao/ioo mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranj i V Mari- V Ptuju VOrmužu V Trstu V Coloven V Zagrebu R e Č i Jjani mestu boru _gl. , lir. gl. kr. gl. , kr. gl. kr. gl. ! kr. gl. ~Tr. gl. kr. gl. 1 kr. gl. | kr. ! 1 I I 1 I----i p. . (hektoliter 9 i 12 9 j 70 9 75 9 90 8 60 8 80 — — 8 j 85 9 — (mernik 2 80 2 53 3 — 3 65 2 - 2 70 — — 2 71 2 61 I P v. (hektoliter 5 85 6 90 6 50 6 10 5 80 S 80 - - 6 38 8 — ' 1 (mernik 1 , 80 2 12 2 — i 87 1 63 2 9 — — 1 96 2 45 , v (hektoliter 4 60 6 50 5 20 4 90 4 50 5 40 — — 4 86 3 80 J e (mernik 1 40 1 64 1 60 I 52 1 37 1 66 — — 1 50 1 16 ... (hoktolitcr 6 98 7 50 7 80 « 40 6 60 4 , 88 — — 8 34 6 50 J ' ' (mernik 2 15 2 22 2 33 1 97 2 ! 3 1 50 — — 2 56 2 — p (hektoliter 5 85 5 80 6 82 5 70 6 60 7 80 — — 4 46 6 20 ' (mernik 1 80 1 78 2 i 10 1 75 2 — 2 40 — — 1 36 2 91 tp v. (hektoliter 6 15 7 j — 5 52 6 20 6 15 5 — - 1 — 6 62 6 10 1 araice £mernik t 90 2 , 15 j 70 j . 91 t 90 i ■ 96 _ _ 2 4 1 88 I i i (hektoliter 3 26 3 1 90 3 67 3 10 3 — 3 55 — — 3 38 4 — Uv8a 1 (mernik 1 — 1 19 1 6 1 95 1 92 1 8 — — 1 3 1 28 I I I I ! nc ve, kaj je Avstriji v korist, ali pa jej želi naravnost škodo. Škodo žele Avstriji vsi tisti, ki hočejo, da bi se na vsak način ohranil „mir", ali pa celo, da bi se mi vstopili na Turško stran. Samo tega nas obvaruj Bog in našega pre-svitlega vladarja modrost. Z bojišča. Armade, ki so nekaj tednov mirovale, začele so se zopet živahnejše gibati in vse kaže, da bodo sedaj Turki začeli napadati Ruse ter skulali iz Bulgarijc zapoditi jih nazaj čez Donavo. Vlada je vsled tega zapovedala v Drinu, Sofiji in drugod po Bulgarskem nemudoma zbrati 50.000 reservistov in v Carigradu nabirati in osnovati drugo armado anatolskih reservistov, ki bode štela GO.OOO mož. Pa Rusi se ne bodo radovoljno umaknili iz krajev, ki so jih zaseli, in vojui svet je sklenil bojevanja se zopet krepko poprijeti in prostovoljno nobenega kraja ne popustiti. Najbolj nevaren kaže se armadi Sulejmau paša, ki je popustivši nekaj mož pri balkanskih klancih z glavno armado šel čez Balkan , da se zedini z Mehmed Aliem. Vas Šipka je v turških rokah, eno uro od vasi oddaljeni klanec pa so zasedli Rusi in ga trdovratno branijo [»red napadi turškimi. Tudi klanec pri Ilainkibiu je bil Sulejmau zastonj napadel ter je vsled tega popustil ta klanec in se obrnil proti drugem manj vtrje-nim. Šel je z glavno armado skoz dolino pri Tundži in zašel klanec pri Slivuu in nektere druge ter poslal del armade svoje čez Bebrovo v Kleno, tri ure od Trnovege proti izhodu, kjer imajo Rusi 40.000 mož. Na južni strani Balkana zapoveduje Šakir paša, ki ima 12 do 15.000 mož, pa jih bode pomnožil na 50.000, ker dan za dnem iz Carigrada prihajajo nove čete. Kiistendže so Rusi silno vtrdili. Pri Tusli, 3 ure od Črne vode stoji 5<>00 Egipčanov. Rusi se pripravljajo za vojsko čez zimo ter nakupujejo za kurjavo potrebnih reči, klalno ži vino, in razen živež, kterega spravljajo po magazi-liih v Turn-Severinu, Zimnici in Turn-Magarelliu O bojih pri balkanskih klancih telegrafuje se iz Gorenjega Ktudena 21. avg. v Petrograd: Danes ob 7. uri zjutraj napalo je 40 Sulejma-novih batalijonov klanec pri Sijiki. Nekteri napadi so bili odbiti, vendar se. pa boj še na- daljuje, dasi že noč nastaja. Danes zjutraj so Turki iz Lovče vdarili proti Selviu. Okoli po-ludneva pričela je naša predna straža boj s Turki, čigar izid še ni znan. Iz Petrograda se dalje službeno 23. avg-gusta telegrafuje : Telegram višjega poveljnika : Z Gorenjega Studena 22. avgusta oh 10. uri predpoludnem. Boj pri Šipki trajal je 21. t. m. od ranega jutra do kasne noči. Izid je še neznan. Do noči bili so vsi turški napadi odbiti. — Gorenjega Studena 22. avg. ob 3. uri ponoči: Boj pri Šipki je od včeraj zjutraj do tega časa neprenehoma ljut. Sulejman paša je z novimi četami poskusil več napadov, pa naše vrle čete so jih eden za druzega odbili, prizadevši Turkom veliko zgubo. Po desetkratnem napadu in veliki zgubi bili so Turki pri -siljeni se umakniti in boj vstaviti. Iz Carigrada pa se 22. t. m. telegrafuje : Telegram Sulejmanov od 20. t. m. naznanja, da so vrgli nazaj 100 kozakov, ki so bili prijeli okoli 50 Oerkesov , ki branijo Kazanlik. Tudi poveljnik iz Ruščuke naznanja neko za Turke ugodno (?) bitev pri Kadikioiu 21. t. m. Knako se hvali Osman paša, da so Turki zmagali v neki bitki pri Plevnu. In da se zmagovalna poročila popolnijo, poroča poveljnik ja-ninski, daje bilo na meji grški premaganih okoli (iO tolovajov. Iz Azije se 20. t. m. telegrafuje, da je Melikov 18. tega m. izvršil vojno demonstracijo proti Muktarju, tla bi pozornost njegovo odvrnil od gibanja ganerala Tergusakova proti Ismail-pašu. Vsled tega je vznemirjeni sovražnik zbral vse reserviste in s tem pokazal svojo moč. Nastali so hudi boji pri Bolšaji Jagni, po kterih se je ruska predna straža pod polkovnikom Komarovem vtaborila pri vasi Kuverdanu. V noči od 19. do 20. t. m je general Čavčavadze iz Baškadiktara šel na desni strani Subotinskega potoka proti Ilula nohu ter je napal tam stoječo turško vojno pešcev in konjikov. Turki so imeli 60 mrtvih in 7 vjetih. Ko je začelo turško topničarstvo streljati , umaknili so se Rusi nazaj v tabor. Politični pregled. V Ljubljani, 24. avgustu Avstrijske dežele. Minister Andrassy je šel s spremstvom vred v Aussee, od ondod pa v Išl. Ker je tudi knez Bismark skoz Išl šel v Gaatein, sodijo nekteri, da se bosta ta dva državnika tam kje sošla in o marsikteri reči dogovorila, K temu poročilu dostavljamo željo, da bi grof Andrassy tolikanj varoval prave koristi avstrijske, kakor si knez Bismark prizadeva braniti koristi nemške. ■"oljski Rusom sovražni listi še vedno prigovarjajo deželnemu zboru, da naj v adresi povzdigne svoj glas zoper Rusijo, če hoče rešiti Čast poljsko. Bratje v Varšavi in v Poznu to od njega pričakujejo in bodo avstrijske Poljake dolžili izdajstva, če se ne bodo poslužili pravice parlamentarično izraziti se zoper Rusijo. Se vidi, da ti listi v svoji zaslepljeni prenapetosti ne poznajo prav razmer na Poljskem sicer bi morali svariti pred takimi demonstracijami , ki bi bratom na Poznanskem in v Varšavi več škodovale kakor pa koristile. IfltMljitrNlti rovar Klapka je tudi v Požunu imel govor, v kterem strastno žali in napada Rusijo. To je tovarša njegovega Ludvika Košuta spravilo na noge, da je tudi on spisal politično pismo , v kterem Avstro-Ogerski državi priporoča, da naj se zedini s Turčijo in rusko politiko na izhodu zavrne. — Madjari vsako leto slovesno obhajajo god vsta-novitelja ogerske države , sv. kralja Štefana, Da bi si le tudi k srcu vzeli nauke tega velikega vladarja, piše ,.Reform." Njihovo navdušenost za Turke bi apostoljski kralj gotovo zavrnil, glede narodnosti je pa učil, da je država ženim samim jezikom slaba in zdrobljiva. \u llrviilskein so imeli pretekle dni zopet več taborov, na kterih se je izrazilo sočutje z Rusi ter sklenila resolucija, da bi Avstrija Rusom pomagala. — Nekteri madjar-ski listi še vedno trdijo, da je baron Molli-nary dal odpoved in da hoče iti celo v pokoj. Ti listi tudi pišejo, da hoče Mollinary odpoved nazaj vzeti le tedaj, če se spremeni železniški načrt ministra Pahya. ■Eosciislti begunci na Hrvaškem poslali so zopet dve deputaciji v Zagreb, eno iz provincijalne, eno pa iz graniške Hrvatske, ter so izročili banu in pa zapovedajočemu generalu prašnje, da bi se jim podpora ne odtegnila, ker nimajo nobene prilike , da bi si kaj zaslužili. kili črtah, »pomeniti ta davni čas, ko vam ni bilo, še 30 let. Ne vem, spominjate li se one velike dvorane v starem vseučiliščnem poslopju; mi pa vaši stari učenci se dobro spominjamo, kako se je napoljnjevala ta dvorana za vaših predavanj neprenehoma no samo s obvezanimi nego tudi dobrovoljci vseh fakultet. Tako ste se takrat napoljnjevali samo še dve dvorani, namreč nepozabljivega starine Alekša Fedo-roviča Merzljakova in cvctečcga takrat Mi-hajla Grigoreviča Pavlova. A kaj je toliko poslušalcev k vam vabilo V To, kar ste vi znali dati vašemu predavanju, življenje; ker je v vašem predavanju vedno izražena bila ljubezen vaša k predmetu in duša vaša. Vi ste umeli dati tudi na oko suhoparnemu iziskovanju zanimivost da pač za poslušalce, ki vum niso mogli vedno slediti. Ne. govoiim več o poslušalcih, It i so bili dolžni obiskovati vaša predavanja; za nje so imela ta poseben interes; vi ste jih s svojim predavanjem pridrževali delati, iziskovati po napotku vašem ta ali ona vprašanja historije. Obično ste dohajali na predavanja s povezkom knjig, in izrekši nam to ali ono zasado, to ali ono od vas do-gotovljeno rešitev, ter izgovorivši jo kratko in ravno otepi) ste knjige in čitali iz njih ona mesta, na kojih osnovi ste prišli do enega re-sultata v svojem iziskovanju, a za tiin ste razlagali živo in zanimivo ona pomočna sredstva, koje ste pri svojej razpravi vpotrebili. Na ta način smo na enkrat od vas izvedeli i novo iziskovanje i pot, kojiin se pride do re-sultata od vas najdenega. Ali vi se pri tem niste zaustavljali, da nam samo potpokažcte; nego dajali ste iiiim še tudi naloge za domače izdelovanje, ter ste naše zadat ko marljivo pre-gledavali in vračali jih nam z opombami; a posle nekoliko razprav sklicovali ste poslušalce k sebi v hišo iu tukaj se dolgo ž njimi raz-govarjali in dajali ali pa pokazovali knjige, koje jim je treba pečitati. Rnzuu tega je bila vaša knjižnica za vsacega dijaka vsaki praznik odprta. Tukaj so neki sami pregledavali knjige, drugi prosili vas, da jih opustite ter sedeli so tukaj po več ur, drugi zopet prosili od vas knjige, da jih smejo vzeti v svoj stan. Jaz sem imel navado dolgo sedeti v vašej knjižnici; ne redko sem bil priča, kako j ti ta drug prinesel knjigo precej zamazano izglojeno v knjižnico ter prosil za druge knjige; a Mihael Petrovič daje inladenču knjige ter mu naro- čuje, kako jih je treba varovati, pa misliti, da tudi drugi potrebujejo to knjigo. Z besedo: Vi ste bili tak profesor, kakoršnih naj bi nam Bog mnogo dal! A predavanja in vaš trud je bil blagoslovljen: nauka ruske historije hitro napreduje. Vaše idejo, historična od vas za-početa vprašanja, o kojih ste nam na predavanju govorili, so se sedaj razrasla v cele debele knjige iziskavanj in to važnih, po kojih se ruska historija razjasnuje iz različnih gledišč, in koja neredko zasvedočujejo talent in širok pogled v iziskovulcih. Istina, kakor da koja knjiga vašega učenca protuslovi vašim idejam iu kakor da ima drugo osnovo; ali kako se pazljiveje pregleduje, pokazuje se, da je osnovana misel te knjige od vas začeta bila v tej ali tej lekciji. Ne sme se zanikati, da vaši učenci pridejo v svojih preiskovanjih na resultate vašim protivne; ali v tem ste sami krivi, ako se more to krivica izvati, kar v bit-nosti čini zaslugo v znanosti. Vaše lekcije so bile vedno tako sestavljene, da se nam niso predstavljale kakor koran musulmanu (Tur-, činu); evo ti knjige, nauči sejo na pamet, a sam ne misli nič in ne preiskuj, v tej knjigi je že I vse rečeno. Nasprotno, vi kakor da sto nam V nanje države. W Ciiri^nulu »o v hudih zadregah. Sultan ne bode sicer bežal v Bruno, pa se vendar zmag turških ne raduje, ampak se vedno boji, da bi njegove vojne ne bile tepene. l'a boji se tudi sijajne zmage, ker bi bilo potem nemogoče spolniti želje zmagonosne armade. Da bi varovali premoženje, snuje se ljudska straža, in da bi pomnožili vojno, odpirajo jetnišnice. Med drugimi so izpustili tudi umorilce konzulov v Solunu. Na MrlKkeiii so 22. t. m. slovesno obhajali rojstni dan knezov. — Nedavno se je govorilo, da Srbija ne misli Turčiji napovedati vojske, „Allg. Ztg." pa trdi, da je vojni red (Ordre de bataille) že dovršen. IKiiihuiinIih. je z Rusijo sklenila novo, jako ugodno zvezo, vsled ktere se pričakuje, da se bode vojna rumunska pod knezom Karlom kmalo dejansko lotila vojske. Potrebnih denarjev jim bode preskrbela Rusija. Domače novice. V Ljubljani 25. avgusta. (Cesarjevih Rudolf) se je danes ob 3 zjutraj s poštnim vlakom skoz Ljubljano peljal v Trst. V Miramaru ga čaka ladija „Mi-ramar", na kteri se po kratkem počitku odpeljal v Polo, kjer bode ostal G dni in ogledoval mornarske vstave. 26. t, m. bo obiskal tudi mornarsko kazino, 27. pa bo navzoč, ko se bode ladija „PrincKvgenu spustila v vodo. Tudi bo cesarjeviču na čast razsvitljava in razveseljevanje na morju. 30. t. m. se ccsar-jevič odpelje na „Miramari" kjer bodo ves čas stanoval, v Dalmacijo, da ogleda zname-nitnejše kraje te dežele. Popotovanje bode trajalo kakih 11 dni, vrnivši se na Dunaj pa bode cesarjevič cesarja S septembra spremil v Košice (Kaschau) k vojaškim vajam. (Sns/, Metelkovih Štipendij) po 42 gld. je izpraznjenih za Kranjske učitelje, ki se zamo-rejo izpričati o lepem vedenji, marljivem službovanji iu iskrenem gojenji slovenščine in učenji sadjereje. Prošnjo naj se izroče, po krajnem šolskem svetu do 21. septembra c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — (Iz meje ilci. odboru IS. avijiista.) Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov je deželni odbor pritrdil, da se v učiteljskih službah d e f i n i t i v n o potrdijo učitelji: Mat. P etri 6 v Strugah, France Koler v Štalcarjih in France Peruci na Vačah, in da se ljudska šola v Starem Logu provizorno razširi na 2 razreda, za 2. šolski razred pa začasno učiteljica v zlužbo vzame-Za uravnavo reke Save pri Dolu je deželni odbor odločil 5000 gold. subvencije iz deželnega zaklada dodati oni veči svoti, ki je odločena iz državne lilagajnice temu delu. Razne reči. — Cesar so za pogorelce v llostavu podarili 1500 gld. 130 družin je brez stanovanja. — Duhovske p r e m e m b e v ljubljanski škofiji : Č. g. Anton Steuovec gre za kaplana k sv. Križu pri Turnu, Č. g. Anton Korbič v Begunje, č. g. Miha Koželj v Cirknico, č. g. Janez Kluu, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani vsled lastne želje za kaplana v Itadolico. V lavantiuski škofiji. ČČ. pg. J. Ulaga starejši, župnik v sv. Vidu pri Ponkvi, in Ivan Krušic, profesor verozakona na celjski gimnaziji, sta imenovana kn. šk. duhovna svetovalca. — Sokolsko društvo v Kladnu je bilo razrešeno, ker se je s političnimi izjavami pregrešilo zoper svoja pravila. — J o ž e f Z u d e r m a n n, hranilničui knjigovodja v pokoji, je 1'.). t. m. v Gornjem Bitnu fare Šmartenske umrl, ter je bil 20. t. m. v Šmartnem pokopan. R. I. P. — j- Posestnik Sovini, župan na Mirni in izvrsten narodnjak, ki je pri zadnjih volitvah zelo pripomogel k zmagi uarodnjih volilcev v okraju trebenskem, je 19. t. m. za vročinsko boleznijo umrl. R. J. P. — j- Premrli, bivši ravnatelj celjske gimnazije, je v Gradcu umrl, 69 let star. — Učiteljsko društvo za slovenski Štajer prek I i cuje zborovanje, ki bi se bilo imelo 18. septembra vršiti v Brežičah, ker se je odbor v Brežicah, ki jo delal priprave, vsled bolezni in preselitve nekterih učiteljev razšel, in bi se tudi drugi učitelji vsled učiteljskih zborovanj v Gradcu ne bili mogli vdeležiti zborovanja is. septembra. Odložilo se je tedaj zborovanje na primernejši Čas in ua priličnejše mesto. — 1' o ž a r. V K o m polj a h fare Dobre-poljske je v noči od 22. do 2:i, pogorelo 52 hiš. — Z Bleda se poroča „Tagblattu", da bo cesta okoli jezera vendar le izdelana, ker je g. Pongrac prevzel izvršitev te ceste na najtežavnišem kraji. — Roj a u s k a čitalnica je v nevarnosti propasti, če je novi odbor ne bo rešil. V ta namen bi bil imel 19. t. m. biti občni zbor, pa se ni uiogel vršiti, ker ni bilo g. predsednika. Odložil se je tedaj na prihodnjo nedeljo 2G. t. m. in priporočajo se za novo odbornike ti-le gospodje: Predsednik: g. M. Žvanut. Odborniki: Gg. J. Leban, It. Duru, F. Krašovic, A. Wolf, V. Jerina in M Pahor. — S p 1 o š n j a letina po v r a d n e m poročilu. Pšenica se je prav lepo in prav dobro obnesla na Ogerskem, llrovaškem, Spodnje-Avstrijskem , Koroškem, Solnograškem iu Goriškem; bolj kot dobro na Češkem, Morav-skem in Štajarskem; dobro v Šleziji, Bukoviui, Gornji Avstriji, lstriji in Dalmaciji; srednje na Gališkem, Tirolskem, Predarelskem, Erdel-skom in Kranjskem. — Rež bila je v severnih kronovinah lepa, prav obilo jo je na Češkem, Spodnje-Avstrijskem , Solnograškem, Štajarskem in Koroškem; dobra je na Ogerskem, Hrvaškem, Moravskem, v Šleziji, Bukoviui, Oornji Avstriji, na Tirolskem, Predarelskem, Primorskem in Dalmatinskem; srednja na Gališkem in Kranjskem. — Ječmen se je prav dobro obnesel na Koroškem iu Goriškem , dobro na Štajarskem, in v Istri, srednje na Ogerskem, Spodnje-Avstrijskem, Predarelskem, Tirolskem, v Dalmaciji in na Kranjskem, nekoliko slabejši je na Češkem, Moravskem, v Šleziji, Gornji Avstriji, in Bukoviui ; slabo v Galiciji. — Oves stoji lepo, ravno tako turšica. Krompir in repa kažeta v zahodnjih krajih izvrstno, v izhodnih pritiska ju nekoliko suša, gnjiloba se kaže v Šleziji, zahodni Galiciji, na Moravskem, Spodnje-Avstrijskem, in po Goriškem. — Ilmel dobro kaže v Galiciji in na Avstrijskem. — Vino na Spodnje-Avstrijskem in Štajarskem kaže srednje, ker mu škodujejo gobce, gnjiloba, palež. — Hud viharje bil 15. avg. v Polzeli, da je drevje ruval, nov mlin prekucnil; tudi je blisk udaril v Franc Vašelnovo hišo in je posestnikovega brata na tla vrgel," da so ga črez pol ure komaj zopet k zavesti spravili. ,,Gosp." — T rešilo je včeraj zjutraj v Bizaviku v neki kozole, ki je pogorel. v svojih predavanjih vedno govorili: jaz sem delal in prišel do teh resultatov po teh potili, delajte in napredujte. In glej vaši učenci delajo in napredujejo in ruska historična literatura vsakega leta raste ter se popolnjuje z deli vaših učencev in posnemovalcev; ali vi ste korenina in početek temu smeru v znanosti". Duh, kojim je bilo nadahnjeno predavanje Pogodi novo, riše drugi učenec njegov, knez V. A. Čerkavskij s temi le besedami: „()koli njegove stolice se je rado zbirala vse-učiliščna mladina. Semkaj je ni privabila čarobnost tolmačenja, uiti vanjska zgovornost predavatelja, nego živ, goreč odnošaj njegov k stvari. On nam je čital rusko historijo po virih, vpoznai nas ne samo z izvanjskimi pojavi historije, nego tudi s tajnim notranjem smislom njihovim. On je nas učil ljubiti znanost, ljubiti iu ceniti Rusijo; ceniti one velike težke žrtve, koje je stara Rusija umola doprinesti, da si svoje samost.alno bitje obvaruje m da povzdigne edino slavonsko državo, ki je vse viharje preživela. On je v naše mlade duše vlival žive zadatke narodne samosvesti"-To sliko Pogodina na profesorskej stolici po-polnuje pri onej priložnosti moskovski profesor vseučiliščni Gregor K. bčurovkij tako le: Mihael Petrovič si je sestavil za vsaki tečaj posebno občno osnovo, koje se je skoz leto držal. Mi ta osnova je bila večkrat narušena zanimivimi epizodami, ko je Mihael Petrovič, neodvisno od predavanja, popravljal, kako historično monografijo. Takrat bi jo prinesel na predavenje v rokopisu ali v korekturnih polah. Včasi so te epizode stale v slabej zvezi s predmetom predavanja; posebno v tacih slučajih, ko je bil Mihael Petrovič navzet z drugimi učenimi ali v občenitinii interesi, Tako je jiosle vsa-cega svojega potovanja izvan Rusije pripovedoval svojim dijakom o svojem učenem izsku-stvu za mejo in v svojih zvezah z evropejskimi znamenitimi možmi. On je prvi vpoznai dijake in učil jih ceniti take može, kakor so: Vuk, Karadžič, Šafank, Kolar, Palacki, Limlc, llanka, Calakovski in drugi slovanski učenjaci in slušatelji one dobe, v koje j so še le začeta vsa velika vprašanja slavonskega sveta- liazgovor-Ijivost ter prijateljski iu iskreni odnošaj k svojim poslušalcem so bili vlastni potezi Mihaela Petroviča. Kot profesor ni on podučeval nego priobčeval to, kar je vse interese njegove isti čas zanimalo. Njegov govor navadno pri- prost in neumeten, deloval je na poslušalce, kakor električna strnja. Radosti in žalosti občnega čuvstva so silno delovale na Mihajla Petroviča. Odtrgan po njih za čas od učenja, ni on mogel ostati doma, nego je hitel k svojim dijakom, da s stolice priobči svoje radosti in svoje bolečine. Fden bivši njegov učenec, sedaj profesor in akadeniikar, pripovedoval mi je o takovih slučajih ter rekel: ,,Nikdar ne bodem pozabil onega jutra, ko je Mihajlo Petrovič prišel k nam v dvorano, ves ubit od strašne boli radi velike nesreče, koja je Rusijo zadela, a mi o njej nismo nič znali. Mesto predavanja priobči nam smrt Puškina (l