list
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
l7.lm.jn vsak (lan razon nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
UradBlitvo In upravnlitvo: Kolodvorako lilioo štov. IB. — K urednikom io moro govoriti vaak dan od 11. do ia. uro. — Hokoplal «o no vračajo. — Inaeratl: Sost«topna potlt-vrita 4 kr., pri večkratnem pouav ■Janji daj« ie popoiit. — Velja sa Ljubljano v uprarnUtva: »a oolo leto 6 gld., »a pol lota 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na mozoo 50 kr., poilljatev na dom volja moiočno 9 kr. več. Po VOŠtl valja aa oele ______________________loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. In za Jodon mo«oo 86 kr.
Štev. 206.	V	Ljubljani	v petek, 11. septembra 1885.	Tečaj	II.
Francija in nemško ■ španski prepir.
Dogodki v Madridu obrnili bo pozornost vse Evrope n.lse; povsodi vzbudili so nekako živahno zanimanje, osebito pa med sosedi Francozi; tam vzbudili niso le navadno zanimanje, marveč ne-kako krčevito razburjenje, saj je v ta boj zamotan Francije najhujši sovražnik, Nemčija. Nastane pat vprašanje, če bi bil ta prepir med Nemčijo in Španijo, ta slučajni boj koristen za Francijo, ali Pa bi morda francoski ljudovladi prinesel resne nevarnosti? Francoski vročekrvni radikalci sanjajo uže o španski republiki, katera bi nastala kakor Feniks iz te vojske, in zibljejo se uže v sladkih nadejali, da bode potem kot posestrima pomagala francoski ljudovladi zopet si pridobiti Elzasijo in Loreno.
Monarhisti pa trepečejo in groza jih obdaje, ‘la pade klerikalni španski kabinet, kateri se je ^•al tako prijaznega in ljubeznivega nasproti njim, 8aJ so je jeden njegov član javno in z vso silo Uganjal, naj bi se zopet ustanovila cerkvena država.
Zmernim francoskim republikancem je prav I>0 godu, da se je razdrlo prijateljstvo med Nem-^•1° in Španijo, a oni uže dobro uvidevajo, da se ta zadeva ne bi v Španiji razmotala brez notra-
Prekucij, katere bi se mogle potem razširiti
Pireneje tudi v Francijo. Zato pa tudi nji-Va glasila pišejo zelo zmerno in premišljeno, ne 'zražajo niti za to niti za ono stranko nikakih H**iapatij, marveč le mirno čakajo, kako se bode V8a zadeva razvila.
Listek.
Prokleta!
(Roman Spisal Emilo Kichobonrg; po E. Vucanovi predelavi proBto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
„V Civryu je mož z imenom Jean Renaud. To je prav tisti Renaud, kojemu je Mellier nekdaj življenje rešil ter mu skazal še mnogo drugih do-rot. Njemu torej Mellier naroči, naj mladeniča U)'je, ker prisegel je bil, da mladega moža spravi S sveta. In v istini: mladeniča podere krogla puške Jeana Itenauda, ki je bil Sel tistega dne na lov na volke. Jeana Renauda primejo. Bil je 24 ur 2 doma in brani se, da bi izpovedal, kje so je t>avii od neke gotove ure po noči, in kaj j0 ta cas delil. Videli so ga, kako je v Saint-Iruuu iz gostilnice lezel, v kateri je bival umorjenec. To Renaud sam prizna. Ko ga pa povprašajo, kaj je imel po noči opraviti le-tam, potem molči. Molči pa gotovo zato, ker noče povedati imena svojega sokrivca. Gotovo ni bil šel v Saint-Irun, da bi ropal, temveč da bi uničil papirje, ki bi policijo
Ali pa so ta domnevanja o posledicah vojne tudi zanesljiva? Kdo bi mogel trditi kar naravnost, vender bi dejali, da te nadeje niso po polnem neutemeljene? Če pa pride pač do vojske, je to drugo vprašanje. V Berolinu so vest o raztrgani nemški zastavi v Madridu sprejeli silno hladnokrvno, ker jim je neznano ono vročekrvno navdušenje, katero vsako raztrgano zastavico hoče koj maščevati s krvjo. Knez Bismarck pač smatra ves ta madridski dogodek kot nepremišljeno dejanje nekaterih vročekrvnežev in najbrže bode mirno počakal, da se v razburjene Špance zopet vrne zavest in hladnokrvna premišljenost. Vsaj njegovo glasilo neče niti z besedico omeniti kancelarjevih namer, marveč le kratko in resno zavrača španske trditve, da Karolinški otoki pripadajo Špancem; kancelarjevo glasilo se cel(5 skrbno ogiba svetu oznanjati, da si je Nemčija osvojila Karolinške otoke, in skoro ne bi verjeli, da je to istina, da ni nemški vnanji urad naznanil kabinetom svojo namero, zasesti nekatere otoke.
Ti otoki pa ne morejo biti drugi nego Karolinški otoki, in sicer med temi oni, na katerih so si nemški podaniki pridobili ozemlja ter se tam ba-vijo s trgovino. Sicer pa je v južnem morji še mnogo otokov, katere si more osvojiti Španija ter tako zadovoljiti svojo poželjivost po novih pridobitvah.
Španija uvidela bode pač, da se na morji ne more meriti z Nemčijo, da ne more pošiljati v tihi ocean svojih ladij, ker ima premalo denarja, razen tega pa bi Nemčija zaprla španskim ladijam pota in nevtralna pristanišča bila bi v slučaji vojske istotako zaprta, tako da bi Španija nikjer ne mogla dobivati premoga in živeža.
lehko vodile na sled pravemu zločincu ter bi tudi pobral pisma, ki jih je pisala Lucila Mellierova svojemu ljubljencu. In v istini, v stanovanji umor-jenčevem najdejo kupec pepela. — Jeana Renauda potem obsodijo, in on pride v bagno. Njegova žena umre same žalosti porodivši deklico. Kaj bode iz sirote? Jacques Mellier jo adoptuje ter ona stopi na mesto izginovše Mellierove hčeri Lucile. Prav verjetno je, da Mellier zapusti Jean Re-naudovi hčeri vse svoje premoženje. Tako poplača njej to, kar je njenemu očetu dolžan." — „Tako,“ nadaljuje odvetnik, „je govoril nekdanji mirovni sodnik saint-irunski, in mislim, da je pravo zadel. Jaz sem prepričan, da je Jean Renaud nedolžen
—	in še veliko nedolžnejši kakor misli dobri Geoft'rey. Jean Renaud po mojih mislih zlodejstva niti uačinil ni, nego je le Jacques Mellier, kateri se je pri tem poslužil Jean Renaudove puške. Da je volčji ubijalec kriv, ne bili bi ga videvali tisti večer prod umorom na VBeh oglih; mož bi se bil skril. Tudi bi ne bil še dihajočo žrtvo vlekel do groblje, nego gledal bi bil, da skoro uteče. Ne; on je umirajočega slučajno našel. Ta mu je potem ukazal, naj poišče njegovo papirje ter naj jih uniči; pri tern mu jo gotovo imenoval morilca, in ta mo-
Španska ljudovlada bila bi, kakor učijo pač skušnje, najslabejša, najbolj onemogla država in imela bi med evropskimi državami presneto malo besede in vpliva, saj si je cel6 špansko kraljestvo moglo samo s posebuo pomočjo Nemčije pridobiti nekako veljavo. Španija se ima pač zahvaliti Nemčiji, da še zdaj tako mirno in neovirano gospodari po marokanskih pokrajinah. Nemčija bila je ona država, katera je Francijo ovirala osvojiti si ma-rokansko ozemlje; na ugovor Nemčije utaknila je Francija Bvoj meč zopet v nožnice ter si vsaj začasno izbrisala Maroko iz spomina. Kaj pa ko bi se Francozom zdaj vzbudilo poželjenje po marokanskih vinih, kdo bi jih pač zadrževal, kdo bi jim zagrmel svoj: Veto! Nemčija bi 8e gotovo ne potezala za svojega sovražnika. Za Francijo mogla bi biti vojska med Nemčijo in Španijo le koristna.
V povzdigo tržaškega pristanišča.
(Izv. dop.)
V	Trstu, meseca septembra.
V	novejšem času pokazalo se je povsodi veliko zanimanje za naše pristanišče, in kakor se kaže, se je pričelo vprašanje, kako naj bi se povzdignila trgovina in promet v tržaškem pristanišči, prav resno razmotrivati, vsaj tako kažejo razna znamenja. Tako na pr. to, da se je zdaj v istini uže pričela graditi uže tolikrat obetana in tako vroče zaželjena državna železniška proga Herpelje-Sv. Andrej, oziroma Trst, s katero progo se bode dosegla mnogo krajša zveza z istranskimi državnimi železnicami.
Glavna vrednost te nove zvezne črte pa ob-staje v tem, da bode, ko se določi nameravana
rilec je: Jean Renaudov dobrotnik! Iz tega se tudi lehko sklepa, zakaj se je ta prenapeto hvaležni, brezmejno pošteni mož dal obsoditi namesto dru-zega!“
Grof prikimlje.
„Da, tako se skrivnostna ta dogodba najlože razloži. Iz česa pa sklepaš, da je mlada Mellierova hči bila ljubica umorjenčeva?" — ,To dokazuje uže to, da je izginila. Ko izvč, da jej je lastni oče umoril ljubega, ubeži na tuje, da tam skriva svojo sramoto, ki se več ne d& izbrisati. In h komu naj bi bil sicer mladi tujec hodil vsako noč v Fremicourt? Tudi je prišel iz Rheimsa v oni kraj baš takrat, ko so je tudi gospodičiua Mellierova vrnila bila od nekega ondotnega obiska domov." — »Ah!" jekne grof ganjen. »Iz Rheimsa je torej prišel mladi tujec? In kod a j se je to godilo, kaj praviš?" —• „Pred kakimi dvajsetimi leti.0
Grof postaja zmerom bolj zmeden.
„In kako li se je z val umorjenec?" povpraša plaho. — »Imenoval je bil le svoje krstno ime: Leon."
Grof tožno zakriči. Trešči po konci, bled ko zid, zmedeno glodajoč in zdelo bo je, da ga groza
pčage-pogodba za črto južne železnice Divača-Ljubljana, obširni promet zapadnega državnože-lezniškega omrežja, katero seza do severnih in zapadnih mej monarhije, da bode ta obširni promet razširil svojo tarifuo moč sim do našega pristanišča, kar je vsekako velike važnosti in koristi za Trst. S tem napravile se bodo nove, ugodne konstelacije v prometnem oziru, katere bodo pospeševala povzdigo tržaške trgovine.
Vsekako nastaje še vprašanje, kje se bode nova črta stekala v Trst, da bi se jej mogel bližati in jo rabiti tudi pomorski promet. Pri Sv. Andreji ni prostor ugoden, da bi se mogla tam postaviti obširna postaja za blago, razen tega pa manjka tudi primernega kraja, kjer bi se mogle izkrcavati ladije; in vzemimo, da bi se to tudi lahko oskrbelo, trajalo bi to delo vender dolgo vrsto let in stalo bi obilo troškov.
Sicer je gotovih uže več načrtov, kako naj se doseže zveza hrpeljske železniške črte z novim, v onostranskem predmestji ležečim pristaniščem, a tej izvedbi stavile bi se na pot mnoge ovire. Zaradi tega se v to novo državno progo ne stavijo prevelike nadeje, saj jej ne bode možno v obili meri pospeševati promet. Vender je ta nova proga važna, ker je prvič z njo storjen prvi korak k boljši bodočnosti, drugič pa se bode morda tudi stara proga prisilila, da bode naklonila prometu s Trstom novih koncesij.
Konečno naj omenim še, da povem vso istino, da se v slednjem času južna železnica obnaša Trstu nasproti jako prijazno ter v mnogem oziru povspešuje tržaško trgovino. Tržaška trgovina pa je tudi podpore potrebna, kajti konkurence se vedno bolj množijo in osebito skuša Genova postati nevaren tekmec; tržaška trgovina dobila je uže marsikako hudo rano, katera se ne bode tako naglo zacelila.
Položaj v Sudanu.
Dopisnik v »Pol. Corr.“ poroča iz Kahire o položaji v Sudanu tako-le:
Sudanske zadeve pričele so zopet stopati v prvo vrsto in to ob času, ko se je mislilo, da so se s smrtjo Mahdijevo odstranile vse nevarnosti. Glavna zmota bila je v tem, da so tukajšnjo revolucijo smatrali kot nekako po Mohamedu Ahmedu vzbujeno versko gibanje, katerega načelo in oživljajoča moč se združujeta v voditelji ter z njim tudi razpadeta. Kdor pa pogleda prvi začetek revolucije ali je v stanu, čuti mnenje ljudij, kateri so stali v njeni sredi, mora spoznati, da je popolnoma politična. Več kot čudovito je, da čez cela štiri leta ni do nas prodrlo nič o novem nauku, v tem ko smo vender cel6 o intimnih zadevah iz okolice Mahdijeve poučeni. Da so Sudanci prošinjeni verskim fanatizmom, in v nikaki zvezi
trese. Gospod Dumoulin ga začudeno pogleda; a ni se upal, česa ga vprašati. Na to se grof spusti zopet na svoj stol, tam nepremično obsedi zakrivši si obraz z rokama. Naposled se osrči ter vzdigne glavo. »Ne povprašuj me“, d6 žalostno svojemu prijatelju. »V tem trenutku bi ti ne mogel ničesar povedati. Nehotd si, ljubi Nestor, omenil žgočo skrivnost mojega živenja, za katero edino še nisi znal. Nekega dne ti razodenem vse — a danes mi k temu manjka poguma! . . . Bolj ko kedaj mi je sedaj na tem, da se Jean Renaud oprosti. Pa bodem li to mogel, ne da bi zatožil pravega morilca? Kajti tega bi ne hotel storiti po nikakem načinu! Kaj mi svetuješ?" — »Jutre ti izročim memorandum, ki sem ti ga obljubil, a zraven tega tudi napišem prošnjo, da se Jean Renaud oprosti; prošnji priložim ugodna spričevala iz Cayenne. Tvoje zaupanje pri ministru stori potem še drugo. Dvajset let je uže minolo, kar se je zgodil zločin; stvar je skoro zastarela. Prepustimo torej pravega krivca pekoči ga vesti. Zrtva Jean Renaudova bi bila brez koristi, da ubojnika danes izročiš sodišču. Če Jean Renauda oprostijo, potem se mu gotovo zgodi pravica, in misel ga bode božala, da se ni zastonj žrtvoval za krivca."
z vstajo. Fanatizem spi skrit v prsih vsakega ori-jentalca in potrebuje samo iskre, da se uname. Nadeja Angležev, da bode tekmovanje in prepir med sudanskimi rodovi prej napravil mir, nego zmagovalno prodirajoča vojna, se najbrže uresniči* a to ni ravno posledica Mahdijeve smrti.
Mi imamo zdaj dokaz. Mohamed Ahmed leži baje uže nad dva meseca v grobu, a ne opazi se nikaka sprememba v taktiki Sudancev. V Suakimu so vedno mali prepiri, kateri spominajo na Osmana Digmo. Resno nastopajo vstaši na Nilu, kjer prodirajo neprestano proti severu. Šejk Tambul, kateremu je bilo izročeno zastopstvo s kedivsko močjo nad provincijo Dongolo, prišel je te dni kot ubežnik k angleškim predstražam ter poročal, da je več tisoč vstašev z 800 puškami in nekaterimi topovi zaselo Dongolo. Sudanci so med tem še dalje na sever prodrli ter imajo tudi otok Argo za seboj. Južna, vsekako močno utrjena angleško-egiptovska postaja Akesheh je le nekaj dni oddaljena od sudanskih pozicij.
Sudanci prav za prav ne nastopajo ofenzivno; osvojijo si novo ozemlje, kadar se more to zgoditi brez posebnih izgub, a ne gredo dalje, dokler se niso tam utrdili, si zagotovili zvezo zadaj ter si oskrbeli živeža. Nič druzega ne pomenja njihovo zdanje daluje pomikanje. Pretirano bi bilo torej, verovati vestem, da 80 000 Sudancev maršira proti Angležem. Ravno tako bedasto bi bilo tudi, pustiti vse gibanje v nemar, kajti če tudi sami ne napadajo, morali se bodo konečno Angleži znebiti neprijetnega soseda. Skoro se ne bode možno ogniti, da bi se ne spopadli.
Dokazi, da Sudanci dobivajo od zunaj podporo, se vedno bolj množijo, osebito v Egiptu imajo zaveznike. Visoko stoječ uradnik se je pred kratkim izrazil, da je polovica paš in bejev egiptovske vlade v skrivni zvezi z Mahdisti. To so dokazi, da je gibanje v Sudanu politično — kajti če bi bil Mohamed Ahmed v istini kot obljubljeni reformator vere deloval, težko da bi našel pomoči na takih ljudeh, kateri so se najdalje odstranili od verskih načel izlama. Da Sudanci dobivajo tudi gmotno podporo, je znano.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dnevni red otvorenju državnega zbora dne
22. t. m. je naslednji: Nastop starostnega predsednika in njegova obljuba; izvolitev članov iz zbornice, da oskrbljujejo začasno posle perovodij; obljuba poslancev; poročilo c. kr. vlade o slovesnem otvorenji državnega zbora v 26. dan septembra 1.1.
Nekateri listi poročajo, da se letos ne snidejo več deželni zbori, marveč še le v prihodnjem letu meseca aprila ali maja; izjemno bodo
Nekega dn6 pokliče vodja kaznjenške kolonije cayenne-ške Renauda v svojo sobo.
»Dobil sem danes dva za vas jako važna telegrama," reče mu prijazno. »Prvi telegram mi naznanja, da ste popolnoma oproščeni." — »Da sem popolnoma oproščen?" . . . vikne Renaud ves iz sebe. — »Da, da! popolnoma ste oproščeni! Neka uplivna oseba delala je za vas; a tudi to, da ste se tukaj lepo obnašali in se tudi v drugem odlikovali, provzročilo je, da ste dobili milost cesarjevo.*— Jean Renaud ni mogel zdaj več dvomiti; prične jokati. »Oj, domov! . . . domov! ... domov! ..." to so bile edine besede, katere je mogel izgovoriti.
»Nič vam ne zaprečuje vašega povratka domov," reče ganjeni'vodja dobrotno. „A z vašim po-miloščenjem je došel tudi drug telegram, vsled katerega se mi je naročilo, da vam izplačam tristo frankov."
Jean Renaud ni mogel govoriti. Njegove prsi so se krčevito vzdigovale, a njegove roke so se sklepale tresoč se. Bil je same sreče onemel!
9.
Na elyseiskih (prekrasnih) poljih pariških odpirajo se v prečudnem parku, ki ga nazivljejo
zborovali letos pred Božičem še oni deželni zbori, kateri imajo rešiti posebno nujne zadeve.
Med češkimi obrtniki pričelo se je živahno gibanje; povsodi se z velikim zanimanjem skuša rešiti vprašanje, kako bi bilo možno povzdigniti obrtni stan. Koncem tega meseca imeli bodo v Pragi češki obrtniki shod. Poleg drugih točk v programu je tudi ta, na kakov način bi bilo možno osnovati samosvojno posojilnico za male obrtnike. Dalnja točka programa je tudi posvetovanje o priredbi deželne obrtne razstave za Češko, Moravsko in Šlezko. Razstava priredi se v Pragi.
Tuje dežele.
Italijanski opozicijski listi izražajo vsi zahtevo, naj se vojaki pokličejo nazaj iz nezdravih jutrovih krajev ob Rudečem morji; izrekajo p» tudi željo, naj bi se opustila naselbinska politika, katera je zahtevala toliko žrtev, a ni prinesla ni' kakih koristij. — »Popolo Romano" poroča, da so vse vesti o nameravani italijanski ekspedicij' v Tripolis, Maroko, v Sudan ali na gvinejsko obrežje neutemeljene.
V Francoski določen je 4. dan oktobra nove volitve. Zdaj pričele so tudi razne stranke popolno agitovanje. Vseh volilcev šteje Francoska 9 09G168. — Minister za uk in bogočastje izdal je do škofov okrožnico, v kateri opomina duhovščino, naj bode pri bodočih volitvah po polnem nevtralna.
V Španiji se v slednjih dnevih niso ponavljali nemiri in demonstracije, vender je v Madridu nastavljeno vojaštvo. Listi zatrjujejo, da bode minister Elduayen zahteval od Nemčije, naj prizna španske pravice do Karolinških otokov, a pri tem da ne bode kar naravnost odbil ponudbe, naj s0 vsa zadeva izroči razsodišču.
Angleški listi izražajo se glede prepira o Karolinških otokih, da je Španija dolžna dat« Nemčiji popolno zadoščenje. »Times" poudarjajo, da mora Španija osebito odstopiti od trditve, da so se njene pravice na zločinsk način žalile, in v to potrebuje špansko ministerstVO samo nekoliko moralnega poguma. Če pa je ministerBtvo P1’0" slabo, postaviti se nasproti sebičnemu kričanju,,z' ostale ne bodo zaslužene posledice. »Daily Ne«8 menijo, da nikakor ni ponižanje za Nemčijo, ^ prizanaša občutljivosti Španije. »Morningpost" p°' merja dogodke v Madridu z onimi v Parizu let* 1870 ter meni, da bi revolucijska stranka v šp&' niji, če bi prevladala, nakopala Španiji Sedan* »Standard" pravi, naj bi se zadeva glede KarO' linskih otokov izročila razsodišču.
Iz Carigrada se poroča, da se turško-an-gleški dogovori kaj počasi razmotavajo. Sultan ne kaže volje, da bi se pred izidom novih angleških volitev hotel zavezati na katero koli stran.
Carrč Marigny, istočasno s popjem tudi „marijo-netni odri", katerih se posebno otroci tako zetf veselijo. Mali dečki z rožnatimi lici in začudenim' očmi, male deklice z frfrajočimi kodri, ljubke in uže nekoliko koketne — ali ni to presrčno občinstvo? Da, in to občinstvo je hvaležno in pri' zanesljivo vsem tem »lesenim glavam", katerft kakor se zdi, deklamujejo.
Zagrinjalo se vzdigne; igra začne. Lesen' Pavliha pozdravi mlade svoje prijatelje vrišet• »Brrr! brrr! . . ." Otroci, ki so se nekoliko p o* mudili, puste, te glase slišavši, vse svoje igre tef kar derejo v »dvorano" (sč štirimi vrvmi ograjen prostor) ter posedajo na nizke klopi pred odrom Spredaj sedijo manjši otroci, zadaj veči.
Zdajci nastane globoka tihota med poslušali Vsi gledajo in poslušajo. Mlado občinstvo Pavlih kar očaruje, ko pretepa komisarja; isto tako ^ smejejo na jok držečemu se Pierrotu (Tuinpc^' ko ubije kunca. Poslušajoči mladi svet se ne m0: dovolj načuditi Colombini, ko IIarlcquinu izf'* vino. Kako smejanje sledi prvi tihoti, kak rok0 plosk, kako veselo kričanje!
Pričetkom 1. 18G9. je bilo neko tako n,rUir'v jonetno gledišče" uže kaka tri leta pri otrocih
Dopisi.
Iz Vipave, 9. septembra. (Izv. dop.) Dnč 17. t. m. vrši se pri nas jako redka in važna složnost, vzidali se bosta namreč v šolskem po-sl°Pji spominski plošči pokojnima gg. Juriju ri j a n u, bivšemu dekanu vipavskemu, častnemu kanoniku in vitezu Fran Josipovega reda, in Stefanu Kocijančiču, tamošnjemu rojaku, kastnemu kanoniku, centr.bogosl. semenišča ravnanju in jutrovih jezikov profesorju v Gorici.
Ta gospoda sta dušna velikana našega milega slovenskega naroda. Prvi jo vstanovitelj in blagi pospegitelj narodnega šolstva v vipavskem trgu, kakor tudi v celi kranjski vipavski dolini, drugi je možak, ko se mu vklanja vsak izobražen človek. Slavnost vršila se bode v naslednjem sporedu:
Ob 10. uri dopoludn6 slovesna služba božja, po tej primerna himna pred ploščama, slavnostna govora, blagoslovljenje, zopet himna, banket.
Vdano se prosi, da se udeležitelji banketa, ki stane 1 gld. 50 kr., blagovolč oglasiti vsaj do 14 t. m. pri vodstvu ljudske šole v Vipavi.
Da se visoko častita duhovščina, slavno učiteljstvo ter sploh blagi domoljubje te slavnosti mnogobrojno udeležč, udano vabi slavnostni odbor.
Razne vesti.
—	(Drugi občni potop.) Učeni matematik in Mfc»dogled J. StOflor napovedal jo bil lota 1518 co-s»rjii Karolu V. občni potop, kateri bi so bil imel meseca februarija 1824 pričoti. Učoni mož bral jo noki 1 zvezd, da bodo zadelo novo uničonje svot. Vslod tega polastil so jo vsoh ljudij velik strah in dasi so so oglašali tudi drugi učenjaki, ki so StOflerja smešili, 1)1 vso to nič pomagalo. Cesarjevi svetniki priporočali so mu, naj da napraviti na najvišjih gorah stanovanja. Povsod delali so so čolni in ladijo, kajti vsakdo hotol se je proskrboti za dan, ko jo imola pridrviti nezgoda čez svot Cim bolj so jo bližal februvar leta 1824, tlm veči‘ ^rah vladal je med ljudmi in mnogo jih je z ilaznolo. Vender kako iznenadjono bilo jo vso, ko na-1 fobruvarija dan in jo najlopšo jasno uobo ob
tla. Ko so njegovi stariši in bratje po strolu vzbnjoni prihiteli von, imel jo lo šo toliko moči, da jo izgovoril bosodo „ cigani", na kar jo izdihnil dušo."
— (Volk ga jo raztrgal.) Iz Draždan po-oča so o sledočem groznem dogodku:	„Te	dni	hotel
je posestnik noko monažerijo s svojo družino po žo-leznici proti Lipskom potovati. Soproga in njegova hči vzola sta v posebnem vozu prostor, on pa in njegov še
ali sinček ostala sta v vozu, v katorom so bilo naloženo klotko z divjimi zvorinami. Najedonkrat posreči so volku, ki jo bil v svoji posobni kletki, oprostiti so. Vos ljut skoči na svojega gospodarja, ki jo bil bolan in so ni mogel braniti, ter mu zasadi ostre svojo zobo v prsi. Dečku posrečilo so jo skozi okno ubežati. Klical jo na pomoč, a ta prišla jo prepozno. Ubogi mož bil jo uže mrtev in krvoločna zvor bila so jo užo dokaj nasitila nad mesom umorjenoga, ko so planili ljudjo z orožjem nad njo ter jo usmrtili.“
-- (Skrivnostna smrt.) Blizu Pošto umrl jo dno 5. t. m. na posestvu svojega očota nanagloma dvaindvajsetletni sin nocoga nekdanjega ogorskega ministra in zol6 odličnega državnika. Po časopisih bil jo navoden kot uzrok smrti mrtvo ud. V privatnih krogih pa so vso kaj druzega pripovoduje. Trdi so, da je bil mladi mož zaljubljen v krasno in tudi še mlado žono, ki jo svojo dni na Dunaji veliko ulogo igrala, a jo jo poznejo nek ogorski aristokrat vzel v zakon. Soprog lopo ženo so dolgo časa za mladega moža nič brigal ni. Pretočeni toden pa jo prišel noki stvari na sled, ki mu ui ugajala, in naslodek bil jo dvoboj. Zaljubljeni mladenič bil jo uže pri prvom strolu v prsi smrtno ranjon. Prenesli so ga na posostvo njegovega očota, kjer jo izdihnil dušo.
— (Zanesljivo znamonje.) Mestna gospa na obisku na kmotih): „Povojto mi, draga žena, kako
so spozna, so li črošpljo na drovesu uže /.role, ali uo?“ _ Kmetica:	„To jo lahko, gospa; pogledati lo
treba, te so pokradene, ali no; kar jo pokradeno, jo zrolo; kar ostane še na drovesu, je nezrelo."
Sijalo
zomljo. Namesto prorokovanih nalivov imoli so
«aj\ops0 dnovo skozi col mosoc. Kaj jo učoni StOflor k
teni n
rokel, se no ve.
—	(Od ciganov umorjen.) O roparskem na Padu, ki so jo dogodil pred kakim tednom v občini bukovina, pripovedujejo časopisi sledečo: „Ivan Toužil, kletni sin kmeta Matijo Toužila, zaslišal jo ponoči sumnjiv ropot. Skoči tedaj iz posteljo in teče na dvO' fiščo. Tu zapazi pet mož, ki so vlomili vrata pri hle v'b in so se ravno pripravljali, da bi živino odgnali. 0|* takoj zgrabi jednoga lopova in začno so hud boj ffi6(l njima. A ta potegno mod borenjom samokres in 8‘1 sproži Toužilu v prsi. Dasi hudo ranjon, vendor ni Oll)onjal preganjati roparje. V tem čula sta so šo dva strela in ubogi mladenič zvrnil so jo smrtno ranjen na
arizu jako priljubljeno. Zvalo se je „Gledišče 'Rolo". Lepe dekoracije, krasno upodobljeni in P°inalani možiclji, bogate oprave, zanimive in °Jtipne igre, vse to je provzročevalo, da je vlast-1 gledišča Rigolo slovel; otroci so ga nazivali da°*' M°{eta R>g°lo-ja“. Samo po sebi se umeje, Je „oče Rigolo" imel s svojimi marijonetami 1,1 lep dobiček.
Kakor njegova tovariša Gvignol in Gringalet ®el je oče Rigolo v svoji trumi vse „osebe“ ita ijans e komedije: Harlequina, Pierrota, Colom
^itr^frT;n,ekarničs,ja
in ista „oseba" predstavljala tud? h’ lehk° ^ neta „gledišfca Rigolo" pa, katera jeT' fanJ° JH talent, največi dovtip, 8ijajne p^^JJ; J 'Rrala ^jrazl.čnejše uloge, - ta marijoneta je 11 u»Wlo sam. Rigolo je imel ko trava zeleno “P0 na zvitej svojej buči; vrhu tega je ,108i) av° suknjo (blouso) s zlatim pasom ter velikausk °Vl »itnik. Kaderkoli je leseni možiček se pokazal na °dru, ni bilo ne konca ne kraja veselemu Noben operni umetnik ni doživel še toliko 'lllZ|'anja, noben umetnik ni bil še toliko občudo Utl 'n slavljen, kakor mali uličar Rigolo od ua
Domače stvari.
Cesaričina Štefanija v Postojini.
Včoraj bila jo Postojiua tako sročna, da jo jo obiskala presvitla cesaričina Štefanija. Da-si so je o tem obisku zvodolo So le prod kratkim tor jo visoka gospa izrecno odvrnila vsak oficijolen sprejem, vender si udano ljudstvo slovensko ni moglo kaj, da no bi izrazilo visoki cosarski gospoj svoje spoštljivosti, ljubezni, neomahljive udanosti in zvestobe do vladajoče hišo. Povsodi razširila so je nečuvena radost, ko se jo zvedela vest o tom obisku. In včeraj bil jo ta srečen dan.
Prijazni trg in cesta do jamo bila je okrašena z zastavami, grbi in zelenjem, in to vso tako ukusno, da je moralo napraviti na vsakega prijeten utis tor vzbuditi vzvišen čut.
Na vso zgodaj v jutro čakalo jo nestrpljivo ljudstvo na slovosno okrašenem kolodvoru, kdaj prisopo
vlak iz Trsta, kateri pripelje s seboj ljubljeno cesaričino. Ko so jo približala zaželjena ura, prišli so na kolodvor: gospod dežolni predsednik baron Winkler, vsi uradniki, duhovščina, občinsko zastopstvo in razna društva, da vsprojmo visoko gospo.
Ko jo ob polu 10. uri dopoludno privozil vlak na postojinsko postajo, tedaj zaorili so navdušeni „ Živio! cesaričiua Štefanija!" Ko jo nj. cesarska visokost zapustila žolozniški voz, pozdravil jo jo gospod deželni predsednik, za kar so je ljubeznivo zahvaliti izvolila Na to peljala so jo takoj proti jami. Spremljali so jo grofica Sylva-Taroucca in grofici Chotok in Palffy ter nj. ekscolenca gospod naddvornik grof Bombollos. Med potom stala jo ob straneh obila množica naroda, katera jo spoštljivo pozdravljala v navdušenih klicih visoko gospo. Prod jamo čakala jo zopot obila množica in posobno izborna družba plomenitih dam, s katerimi je izvolila Nj. cos. visokost nokaj časa govoriti.
Na to podala so je visoka gospa v jamo, katera je bila sijajno razsvitljona s svečami in električno lučjo. Tu oglodala si je vso natanko in večkrat izražala je svojo občudovanje to naravino lepoto. Upraviteljstvo jame poklonilo je nj. cos. visokosti mal spomenik na postojinsko jamo, nokak tintnik: kamonita ploščica, na kateri stojita dva stalagmita, jedon za tinto, drugi za posok; poro pa jo privezano z zlato vrvico na stalaktitu.
Ko so jo vrnila visoka gospa iz jame, izrazila je zopot svojo občudovanje, na kar so je poslovila. Ob slovesu pa jo izvolila visoka gospa podati rOko v slovo gospodu dežolnemu predsodniku baronu Winklerju kakor tudi vladnemu svetovalcu gosp. Globočniku, kateri jej je bil kažipot po jami in kateri si je kot mnogoleten prodsodnik komisije za postojinsko jamo pridobil obilo zaslug.
Na to odpeljala so je nj. ces. visokost cesaričina v „Hotol Grand", kjer so jo nekoliko obodovalo. In zopet, kjor jo je obilo zbrana množica ugledala, zaorili so navdušoni „živio!“.
Po obodu peljala so jo cesaričina z vozom čez Sonožeče in Sožano nazaj v Miramaro.
V	Senožečo pripeljala so je visoka gospa ob s/42. uro popoludnč, kjor so se imeli prepreči konji. Tudi tu priredile so so nj. cos. visokosti ovacije. Ves trg bil je obločon v praznično obloko; raz hiš plapolale so velike zastave in hiše bile so okrašene z zelenjem. Narod zbral se jo v mnogobrojnih skupinah ter izražal v slava- in živioklicih svojo spoštovanje in veselje. Po preprogi konj, čoz pot minut odpotovala je visoka gospa zopot dalje.
To je bil radosten dan za postojinsko prebivalstvo, ko je imelo v svoji sredi presvitlo cesaričino; ostal mu bodo neizbrisno v spominu.
vdušenih mladih poslušalcev! Rigolo je bil glavna oseba v vseh ulogah. In vsak dan je kaj novega smešnega vgnal ali si je nove dovtipe umislil! Pa niso le otroci radi poslušali malega Rigolo-ja, nego tudi resni očetje in ostre matere so imeli zaradi njega kar popocati od smeha. Take burke je znal uganjati ta mali možicelj!
Bil je pa tudi najljubša uloga možu, ki je v omari tičal ter deloval; ljudje so govorili, da se mož v Rigoloji sam igra in sam svoje misli in svojo objestuost kaže.
Nekega dne junija meseca pa je bilo vkljub lepemu vremenu gledišče „Rigolou zaprto, in to v nemalo začudo in jezo njega stalnih obiskovalcev Kaj se je zgodilo „očetu Rigolo-ju“ ? povpraševali so sosedne „ umetnike" in čuvaje parkove. A nobeden ni znal ničesar.
Večer poprej jo oče Rigolo odvzel bil dekoracije, položil svoje marijonete v velik koš ter od Sel, ne da bi komu besedo rekel. Nekateri so mislili, da je marijonetar svoj posel opustil, ker jo bil užo dovelj obogatel. Pa zakaj li ni v toin slučaji prodal svojega gledišča? Kolikokrat so se mu bili ponudili kupci!
—	(Glasbene Matice) šola prične s poukom 17. dan t. m. Na novo se vzprejemajo učenci samo 14. dno septembra dopoludne od 9. do 11. ure in popoludno od 3. do 5. uro v šolskih prostorih : Spita 1-
10.
Oče Rigolo je naš stari znanec. On ni nihče drug kakor Jerflme Goš, pavliha Croqueferjeve glumaške trume.
Pavlihi je šlo vse tako dobro od rok, da si je ustanovil srečo. Od denarja, ki ga je našel bil pri Lucili, izposodil si je dva tisoč frankov. Najdenega premoženjca ni hotel zmanjšati, kajti smatral je je kot posvečen denar, o katerem bo moral nekdaj otroku dati račun.
Ostalih deset tisoč frankov jo s pomočjo nekega beležnika naložil in osiguril na hipoteke. Obresti od tega denarja rabil je v to, da je malega Leona hranil in ga pošiljal v šolo; otrok se je učil v najboljšem odgojališči v Dijonu.
Skozi ednajst let je potoval Jerome Goš po okrožjih Cote d’ Or, Haute Marne, Aube, Yonne in Nišvre. Hodeč od kraja do kraja igral je povsod s svojimi marijonetami; dotične igre zlagal je sam. Izprva mu je teško šlo; prvi dve leti cel6 nobenega dobička ni imel. Moral bi bil prodati voz in mezga, da ni izgleduo štedil in stradal.
(Daljo prihodnjič.)
ske ulice St. 7, II. nadstropje. PoznojSa oglasila so ne bodo mogla v ozir jemati. Bivši gojonci so oglaSajo dne 15. septembra od 5. do 7. ure zvečer. Vzprejomajo se samo otroci društvonikov. Na novo vstopivšim jo takoj plačati 2 gld. druStvonino za leto 1885/86. Šolnino pa je 1 gld. za mesec in predmot. — Društvo „Gla8bona Matica" ima v soboto 26. soptembra svoj občni zbor ob 7. uri zvečer v dvorani Čitaluice.
— (Mosočni živinski somenj) minolo sredo bil je slabo obiskan. Prignalo so je okolo 600 ropov; kupčija bila jo slabotna. Vzrok slabemu obisku jo naj-brže to, da vsakdo hoče obiskati v ponedeljek „čreš-pljevi somonj “ in si je tako hotel prihraniti jedno pot.
— (Pri premijiranji konj na Vrhniki,) katero se je vršilo minolo soboto, dobili so premije naslednji posostniki: I. za kobilo z žrebeti: Vinko Ogo-relec iz Škofljice 7 cekinov, Nace M. Jelovšek z Vrhnike 5 cekinov, Andrej Marinka iz Vnanje Gorice 4 cekine, Janez Kermol iz Kozarij 3 cekine, Jarnoj Jo raj iz Sinjo Gorice in Pran Seliškar iz Lukovice svetinji; II. za mlade breje kobile:	Karol Obreza z Vrhniko 5 cokinov, Janez Gams iz Loke 4 cekine, Ignacij Št o fin iz Zaloko 3 cekine, Janoz Lenarčič iz Bevk 1 svetinjo; III. za jedno- in dveletna žrebeta: J. črn6 iz Kozarij 2 cokina, Josip Bom ar d iz Ljubljane 2 cekina, Jarnoj Jeraj iz Sinje Gorice 2 cekina. Svetinjo so dobili: Josip Lenarčič z Vrhniko, Pran Gregor o c iz Sinjo Gorico in Josip Kršmanec iz Bevk.
— (Osobne vesti.) V Celje pride kot okrajni glavar gosp. Netoliczka, do zdaj okrajni glavar v Radgoni.
— (Utonil) jo dne 6. t. m. zvočor v blejskem jezeru 521otni žganjar Anton Mlinar. Istega večera opazili sta dve žonski z Mlina v jezoru plavajočo tolo in mislili sta si, da so kdo kopijo. Ko pa jo oni pričol ječati, poklicali sta ljudi na pomoč, kateri so takoj prihiteli. Podajali so možu v jezeru drog, naj bi so zanj prijel, a on ni opazil droga, ker jo bil silno pijan. Voda odnašala ga jo od obrežja vodno bolj na sredo jezora, kjer jo potom utonil. Zvočor napil so jo žganja in v pijanosti zagazil jo ali pa se zvrnil v jezero.
  (Tržaški trubadur v Gorici.) Nok Josip
P., ki je v Trstu v kavarnah kavo točil, šel je, kakor poroča „Ed.“, pred nekaj časom v Gorico na snubitov; vgnjezdil se jo v hišo nokega poštenega črovljarja go-riškega in tam o ljubezni prepeval domači hčeri. Ta je vzela sleparijo za dober denar, zaročila se z natakarjem, katerega jo oče en mesec v svoji hiši zastonj redil in mu tudi lepo svoto denarja posodil. — Pred 14 dnevi pa je naš poetično nadihnjeni ljubček popustil Gorico, češ, da gre v Trst po potrobna pisma. Ker pa se le ni hotel vrniti v Gorico, prišel ga je iskat go-riški črevljar s svojo zaročeno hčerjo na policijo v Trst. Ali kako se prestrašita oba, ko izvesta na policiji, da je zaročenec uže oženjen ter da ima dva otroka. Policija je to stvar resno vzela in sleparja zaprla.
Telegrafično borzno poročilo
7. dn6 11. septembra.
gld
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................... 82 05
>	>	>	>	srebru............................83‘55
Zlata renta...............................................109'60
5°/„ avstr, renta.........................................100- —
Delnice n&rodne	banke............................... 869- —
Kreditne delnice.......................................... 287 • 20
London 10 lir sterling....................................125' —
20 frankovec.............................................. 9'92
Cekini c. kr.............................................. 5'87
100 drž. mark.................................................fil'30
Tuj oi.
Dnč 9. septembra.
Pri Maliči: Pertz-Saitta, zasebnica, s hčerko, iz Pariza. — Dr. Hausner iz Bamberga. — Kircbhoff s soprogo in Kropf, trgovec, z Dunaja. — L0wy, potov.; Fleischer, hišnik, s soprogo, in Hohenbergev. bank. uradnik, iz Trsta. — Dr. Antonietti, c. kr. dvorni svčtnik, iz Zadra.
— Giorgis, trgovec, s soprogo, iz Pulja. — Giorgis, posestnik, iz Št. Petra. — pl. Kankowsky, c. kr. okr. komisar, iz Maribora.
Pri Slonu: Morgan iz Brooklyna. — Kratler, Oberbauer in Vita, trgovci; Karrer, geolog, z Dunaja. —Schick, po-tovalec, iz Brna. — Fridrich, trgovec, s soprogo, iz Siska. — Suša, trgovec, iz Senožeč. — Maly s soprogo iz Bele Peči. — Žvagen iz Jesenic. — VVeiss, profesor, z rodbino, iz Ljubljane.
Pri Bavarskem dvoru: Smerekar, c. kr. stotnik, z Dunaja. Skakoy, knjigovodja, s soprogo, iz Trsta. — Noe, doktor modroslovja, z rodbino, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Weber, trgovec, iz Požuna. Perhauz, trgovčeva soproga, z rodbino, in Merko, straž-meštrova soproga, iz Trsta. — Malnarčič s soprogo iz Celja.
Pri Avstr, carji: Habm, potov., z Dunaja. — Struckl, posestnik, iz Gorice. — Levičnik, učitelj, iz Železnikov. — Osobek, učitelj, iz Gorenjske. — Petrovec, učitelj, iz Čemšenika. — Strukl, učitelj, iz Cerkelj.
Pri Virantu: Kreše, dekan, in Arko iz Kočevja. — Teran, župnik, iz Srednje Vasi. — Dremel, učitelj, iz Poljč. Grča, učitelj, z Hudega. — Bajer, učitelj, iz Brezovice.
— Prijatelj, župnik, in Petrič, učitelj, iz Struge.
Tržaška
Trstu.
Umrli so:
Dne	9.	septembra.	Peter Thomann, kamnoseški
mojster, 65 1., Dunajska cesta št. 19, pohabljenje jeter.
Dn6 10. septembra. Marija Walland, gostmja, 75 1., Streliške ulice št. 6, prsna vodenica.
V civilni bolnici:
Dnfe	8.	septembra.	Jakob Kolenc,	gostač, 60 let, I
opešanje.	—	Neža Gorenc,	gostinja, 77 1.,	splošna vodenica. — Makso Schaubach,	delavčev sin, 4	mesece, vnelje |
pluč.
Telegrami ljubljanskemu Listu/*
Celovec, 11- septembra. Denašnji manevSr bil je najpovoljnejži. Po 3 */» ure trajajočih vajah velelo je Nj. veličanstvo, naj se manev&r ukonča. Cesar je pri tem iarazil svojo posebno zadovoljnost ter je na to vojaški obedoval z vojvodi in spremstvom, in sicer stoj6 na nekem holmu. Cesar ostavil je Celovec ob polu treh popoludne.
Celovec, 10. septembra. Moško pevsko društvo priredilo je zvečer cesarju serenado. Nj. veličanstvo cesar prikazal se je na oknu ter poslušal petje ter izrazil svoje priznanje. Narod je navdušeno pozdravljal presvitlega vladarja.
Zagreb, 10. septembra. Ban podd se danes po noči z deputacijo sabora k sprejemu Nj. veličanstva cesarja v Požego. — „Agramer Zeitung" poroča, da je neznan zločinec ustrelil skozi okno v Mitroviči tamošnjega sodnijskega pristava dr Mihaela Sajnoviča. Pričela se je preiskava.
New-York, 10. oktobra. V nekaterih okrajih države Ohio napravil je hud vihar obilo škode. Vkupna škoda se ceni na jeden milijon dolarjev.
Meteorologiono poročilo.
I Stanjo Čas	baro-
npazovanja	metra
v mm
Tempo-
ratura
Votrovi
j Mi>-Nohr> | krina v min
7. zjutraj 783 65 2. pop. | 732 '84 9. zvečer i733 71 1
12-8
18-4
12-6
vzh. sl.
d.js. ! o-4
P- J.s- I dež d. js. j
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. junija 1885. Lj-u/toljarLa-TerToiž;.
Postaje
odh.
Ljubljana, juž. žolez. Ljubljana, Rud. želez.
Vižmarie..................
Medvode...............»
Loka......................
Kranj.................»
Podnart-Kropa	.	.	.	„
Radovljica (m. p.).	.	„
Lesce-Bled...........••
Javornik . • • Josenice ....
Dovjo.............
Kranjska Gora . Rat#čo-Bola Poč. Terbiž............
prih.
Osobni vlaki
1.2. 3. razrod po noči
12.15
12.19
12.29
12.41
1256
1.12
1.30
1.49
1.55
ijntraj
2.10
2.27
2.47 3.1«
3.31
3.48
1.2 3. razrod
zjutraj
640 6 44 6 53 7.04 7.17 7.31 7.48
805
8.12
8 29 8.39 8.56 9.21 9.37 9.55
I.2. 3. razrod
dopolud
II.40 11.45 1155 12.07 12.21 12.38 12 56 popol.
1.14
1.24
1.46
157
2.18
2.48
3.03
3.20
Torbiž .... Ratočo-Bola Poč Kranjska Gora
Dovjo.............
Josonico . • •
odh.
Javornik ...........
Losce-Bled . . . . Radovljica (m. p.) Podnart-Kropa .
Kranj............
Loka.............
Medvode.............
Vižmarje . . . • Ljubljana, Rud. žttl Ljubljana, juž. žol.
prib.
po noči	ijutraj	popol.
1236	7 28	1.10
1 01	7.44	1.30
1.22	7.57	1.46
1 55	8.22	2.19
2.23	8.41	2.43
ijutraj		
2.30	8 47	2.50
2.56	9.06	3.15
3.03	9.12	3.22
3.27	9.29	3.44
3.47	9.45	4 02
4.06	959	4.20
	dopol.	434
421	10 12	
4.34	10 23	4.46
4.44	10.31	4.55
4.50	10.35	6 —
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor Iudi v zlatnikih po dvajset, frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskompluje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—17
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
m
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici a poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 35
1.2.3.
razred
zvočor
0.35
6.39
6.48 659 7 12 726 743
8.-
8.08
8.25
8.33
8.49 9.11 9.24 9.38
ivečei
620
6.39 653
7.19 7.41
7.48
8.13
8.21
8.44
9.03
9.20
9.34
9.40 9.55 10,—
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogo vice, žoki, plavarske lilaee, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem izbiru in po najnižjih oenah pri
C. J. Hamann-u
Mestni trg. (52) 19
V založništvu našem izišla j indiga:
knji
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljilh kratkofiasnio iz vseh stanov.
Nabral
Milton. ZBrezo-vn-lle
učitelj.
12 pol v 8". Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. v. Kleinmajr & M Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalivata Ig. v. K loi nma y r A F e d. Damberjr v Ljubljani