Naročnina
pnevnn Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno £40 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdalo celoleino v Jugoslaviji SO Din, zn Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneofllasor
1 stolp. реШ-vTsta malt oglasi po I SO In Z D,vt£|l oglasi nad 45 mm vlMne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, T uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veeiem g naroČilu popual
Izide ob 4 zlutrcO
revzen pondelJKo lr> dneva po proznDai
l/rednl&ivo /e v Kopitarjevi ulici it. 6III1 Rokopisi se ne vračalo, netrankirana pisma se ne spre/emalo < Uređal&tva telefon it. 20SO, upravnlitva it. 2328
Političen lisi ssa slovenslui narod
Uprava te vKopltarlevt ul.it. 6 - Čekovni račun ; Clubljana itev. 10.630 In 10.340 za tnserate, Saralovoit.7S43. Zagreb it. 39.011, Vraga ln »una/ it. 24.797
Naše zdravstvo In socialna politika.
Iz referata oblastnega odbornika dr. Predla.
Gospodje! Radi pozne ure in utrujenosti, ki jo je opazovati v zbornici, bom zelo kratek, tako kratek, kakor je kratek moj proračun. Kratek je, ker še ne vemo, kako se bo zadeva glede zdravstva rešila, kratek je pa tudi zato, ker sem se bal, če bi svoj proračun količkaj razširil, da bo vsota, ki je potrebna za zdravstvo, preogromna. Proračun za zdravstvene in dobrodelne potrebe maša itak 24 milijonov dinarjev, veliko več, kakor vse druge panoge, a ta vsota bo zadoščala le za najnujnejše potrebe. Moj proračun ni program, marveč samo ugotovitev bednega stanja, ki v njem tiči naše zdravstvo.
Zdravstvo v državni upravi.
Gospodje veste, da o zdravstveni upravi, ki jo vrši država, ne gre baš najboljši glas. Naše časopisje poroča malone vsak mesec o krizah, ki jih preživlja naše zdravstvo. Sedaj že prihajajo od vseh strani predlogi, ki zahtevajo od nas, da zboljšamo zdravstvene razmere. To zahtevajo zdravniki, upravitelji zavodov in posebno podeželski poslanci.
Gospodje, te postavke, ki jih vidite pred seboj, predstavljajo vsote, ki so jih naši zavodi lansko leto dejansko porabili in kar je država prispevala zanje. Kakor veste, jc bilo to veliko premalo. Samo mimogrede omenim, da dolguje ministrstvo narodnega zdravja, kar se tiče zdravstvene uprave v Sloveniji, okoli 8 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade velik del baš na ljubljansko oblast.
Tu niso plačani razni dobavitelji, ki so dobavljali bolnišnicam živež in druge potrebščine, niso plačani zavodi, v katere pošilja država svoje ljudi, plačani pa tudi niso stroški za naše bolnike izven Slovenije. Prišel bo čas, ko bo treba plačati oskrbne stroške za naše ljudi, ki se zdravijo v Nemški Avstriji in drugod.
Prevzem zdravstvenih zavodov.
Nam so takoj ob pričetku novega proračunskega leta ponujali, da bi mi prevzeli vse zdravstvo in tudi ves tozadevni proračun, ki je bil sprejet s 1. aprilom. Mi se za to nismo mogli odločiti, ker je bil ta proračun v pro-šlosti in je tudi v sedanjosti veliko premajhen. Mi hočemo to stanje zboljšati. Mi hočemo, da bodo naše zdravstvene institucije dobro poslovale, da bo naše ljudstvo dobilo v teh zavodih vse, kar je dobivalo svoj čas. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Dokler pa nam država ne da zadostnih sredstev, toliko časa tudi ne moremo prevzeti nase bremen, ker nimamo še jamstva, da bodo zdravstveni zavodi res poslovali ljudstvu v prid. Pogajanja so v teku, kdaj bodo končana, pa ne vem. Želimo, da se to izvrši čim prej, da bomo mogli samiteto tako preurediti, kakor je že bila urejena, ko so naši zdravstveni zavodi vršili svoje človekoljubno delo mirno in na splošno zado-voljnost.
Enotna zdravstvena uprava v Sloveniji.
Zaupati vam tudi moram, da ima ljubljanski oblastni odbor z mariborskim dogovor, da bi zdravstvena uprava za vso Slovenijo ostala tudi še naprej enotna, kakor je bila do 1, aprila. In to iz dveh razlogov: prvič če je uprava enotna, je potreben samo en upravni aparat, s čemer se marsikaj prihrani. Drugič |e pa, kakor veste, naša težnja, naša iskrena želja in naš končni cilj, da dosežemo zedinjeno Slovenijo. (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Zato ne bomo in nočemo razkopavati tega, kar je bilo do zdaj skupno. Torej mi imamo z mariborskim oblastnim odborom dogovor, ki bo prišel seveda tudi do vas, da ga potrdite vi, kakor tudi poslanci mariborske oblastn« skupščine, namreč skupno zdravstveno upra-*o obeh slovenskih oblasti.
PcMtičoa saiiiteta.
Dosedaj jc imelo ministrstvo za narodno zdravje v Ljubljani inšpektorat za vso Slovenijo. (Dr. Kramer: Tega so ukinili!) Tega so srečno ukinili in zato ni v novem proračunu nobene postavke. Dosegli smo, da ostane ta urad vsaj v likvidaciji dotlej, dokler ne prevzamemo njegovih poslov. Omeniti vam moram pa, da ne nameravamo prevzeti vse sa-nitete. Politična saniteta naj ostane le pri državni upravi, pri velikih županih, ravno tako pa tudi pri okrajnih glavarjih sanitetni referenti. Ker država ima svoje posebne zdravstvene naloge, zato naj jih obdržil Naša na-
loga pa je, da preskrbimo svojemu narodu možnost potrebnega zdravljenja. Zato spadajo v področje oblastnih uprav vsi zdravstveni zavodi in organizacija zdravniške pomoči tudi po deželi. Mimogrede omenim, da nam bo treba skrbeti za zanesljivo pomoč kmetskim ženam v težkih urah, ki naj bo za uboge tudi brezplačna. (Medklic: Tako je!) Sedaj še ni prišel čas, ko bi se dalo vse to delo izvršiti; ampak to je naš program za bodočnost, ki ga bomo, upam, izvršili prihodnje leto, po novem proračunu.
Številke.
Kako je ta stvar draga, boste videli, ako vam navedem sledeče številke. Nekdanja kranjska dežela je izdala za zdravstvo v letu 1914. 1,460.000 zlatih kron, dobivala pa je nekaj manj kakor 400.000 kron, tako da je morala doplačcvati za zdravstvo nad 1 milijon zlatih kron. Ce izpremenimo te številke v naš papirnati denar, si lahko predstavljamo, da bo treba doplačevati najmanj 15 milijonov dinarjev. Doplačevati pa bomo morali v resnici nekoliko več, ker je državna uprava nekaj svojih zakonitih prispevkov ukinila. Tako je n. pr. po zakonu zagotovljeno brezplačno zdravljenje državnim uslužbencem. Torej bi moral;, država za zdravljenje svojih uslužbencev plačevati; to jc pa deloma ukinila; državni uradniki, to velja tudi za velikega župana, gredo lahko brezplačno v III. razred, če pa gredo v II, razred, morajo plačati diferenco. Popolnoma je odpravljeno brezplačno zdravljenje nalezljivih bolezni.
Potem je tudi vprašanje zdravljenja vojnih invalidov in drugih vojnih žrtev. Po zakonu bi morala država plačevati tudi zanje. Hotela bo, da invalide zdravimo mi. Za nas je to težko breme. Prepričan pa sem, da nam bo mogoče za silo izhajati, čc bo država vršila svoje obveznosti. Seveda zahtevamo od države, naj nam da na razpolago vsaj toliko sredstev, kolikor jih treba za najnujnejše zdravstvene naloge. Dobili smo dopis, naj nam inšpektorat čimpreje preda one posle, ki so po zakonu namenjene nam. Kdaj jih prevzamemo, ne vem, ker jc to odvisno največ od finančnega ministra.
Umobolnice.
Sedaj, gospodje, prehajam na drugo težko vprašanje. Omenim vam, da so tovariši v Mariboru sprejeli v svoj investicijski program tudi gradbo nove umobolnice. Naša umobolnica na Studencu in hiralnica za umobolne v Ljubljani, edina zavoda te vrste v Sloveniji, sta prenapolnjena, razmere v njih so po naših pojmih naravnost škandalozne, kajti v njih je ravno dvakrat toliko bolnikov, kakor znaša kapaciteta dotičnih prostorov. In dotični ubogi ljudje imajo tako življenje, ki se lahko imenuje pasje. (Dr. Kramer: To je peklensko življenje!) Pristopiti bomo morali na vsak način k temu vprašanju, kako dati tem nesrečnim ljudem vsaj tako bivališče, ki bo človeka dostojno in primerno ter za zdravje koristno. Mi zdravniki vemo, da se take hude bolezni, kakor so duševne bolezni, v zaprtih, tesnih prostorih vse prej kakor pozdravijo, navadno se še poslabšajo, da postanejo tudi ozdravljivi bolniki kronično, ncozdravno bolni. V primernih zdroviliščih bi rešili polovico teh nesrečnikov. (Tako je!) V tem slučaju pa bi naš proračun znatno izboljšali, ker marsikateri umo-bolnik bi se s svojim delom na prostem sam vzdrževal in okreval. Te nove ustanove niso v proračunu omenjene, ker še ni sredstev za nje na vidiku, zavedajmo pa se, da nas čakajo v najbližji bodočnosti.
Higijena.
Gospoda moja! Spomniti vas moram samo še nove panoge sodobne medicine, higijsne. To je naša država po zaslugi načelnika ministrstva za narodno zdravje dr. Stamparja uvedla in jo zelo uspešno razširila. Vzbuja pa v vseh onih, ki se bavijo s kurativno medicino, zlasti pri praktičnih in bolnišničnih zdravnikih, neko nerazpoloženjc, češ, za manj nujne stvari je obilo dene"-	ijbolj potrebne ga
pa ni dovolj. Res jc	gijena in socialna
medicina potrebna	vsej zdravstveni
oskrbi. Kajti lažje	ipešncjše odvrniti
bolezen, kakor nas! - ^ en zdraviti. Zato smatramo, da spadc In 1 > ijena v naše področje in jo bomo tu	:ljcm prevzeli, ko jbo le nekoliko več na razpolago.
SOCIALNA POLITIKA.
Glede socialnega skrbstva ali socialne politike, dovolite, gospodje, da pripomnim sledeče:
Nismo socialno politični novinci, ker smo se pečali s temi problemi praktično žc nekaj desetletij. (Prof, Mazovcc: Tako je!) Mi bi vam lahko natrpali, veste, to poglavje s postavkami na več strani, toda tega nismo hoteli, ker ne maramo dajati ljudem praznih obljub ne v tem, ne v drugem oziru. Jaz sem bil odločno proti obljubam, ni pa s tem rečeno, da se za ta vprašanja ne zanimamo. Ze včeraj sem omenil, da smo započeli akcijo za vojne invalide.
Vojni invalidi.
Naši vojni invalidi so pristopili že po volitvah do nas in so nas lepo prosili: »Usmilite se nas.« Jaz osebno poznam, ker sem imel priliko preje službovati kot načelnik invalidskega odseka, njih žalostne razmere precej dobro. Ugotavljam tukaj žalostno resnico, da nobena druga država no ravna s svojimi invalidi tako slabo, kot ravno naša. (Medklici: »Žalostno, sramota.<) Ne ravna pa slabo samo z našimi slovenskimi in hrvaškimi invalidi, ampak tudi s srbskimi. To je kulturna sramota, ki jo nikakor ne morem dovolj obžalovati. (Poslanec Kramer: »Torej vlada vendarle enkrat vsaj tukaj popolna enakost.«) Mi v Sloveniji smo svojo dni napravili za invalide z svojimi skromnimi sredstvi mnogo več, kakor je storila takrat zanjo vsa država. Tega se dobro zavedajo tudi invalidi in zato nas prosijo, da jih sprejmimo v svojo oskrbo. Mi smo poizvedeli, da so lani slovenski invalidi dobili za poldrugi milijon dinarjev manj, kakor smo mi Slovenci plačali Invalidskega davka. Zato smo sli nemudoma k državni upravi in rekli: »Gospodje! Mi prevzamemo to stvar od države na svoje rame. Dajte nam invalidski davek, kolikor ga plačujemo, in mi bomo celo stvar vodili.« Gospod m mister pa je to našo zahtevo odklonil, češ, da od nobeno druge oblasti ni prišla taka prošnja in da za Slovenijo nikakor ne more delati tozadevne izjeme. Ukinil se je celo oddelek za sooiaino politiko. Zato vise vsi invalidski zavodi, ki jih imamo pet, danes v zraku. Centralizem je tako krut, da mora invalid, ako hoče priti v invalidski zavod, prositi ministra za dovoljenje in, ker kakor znano, prošnje izginjajo in je treba ponovnih urgenc, ako hoče kaj doseči, — invalid navadno tudi umre predno pride rešitev. (Medklic: >Saj ste imeli lastnega ministra Gosarja.«) Minister Gosar ni mogel vsega gnoja iz ministrstva iakidati, ki se je nabiral tam od časa dr. Žerjava. (Ploskanje in smeh.) (Poslanec Kramer: »Vsemu jo kriv dr. Žerjav, kajne.«) Gospodje, ne izzivajte, pa bo dobro, dajte mir, pa boste imeli mir. Mi se od Vas izzivati ne damo in vemo na vsako izzivanje priirerno odgovoriti. (Ploskanje.) Ponovno poudarjam, da je imel minister dr. Gosar mnogo dobre volje, da pa žal, ni mogel napravita reda v dveh mesecih. (Kramer: »Glasoval je pa le za ukinjenje tega oddelka.) Resnično je to. Ampak Vi* tudi dobro veste, da je dr. Gosar, ko je vstopil v vlado, že dobil ta proračun gotov in da ni mogel bistvenega ničesar izpremeniti. Kljub temu pa mu je uspelo, da je ra-.ne krutosti omilil in veliko dosegel za bedne ljudske sloje. Vsega pa, žal ni mogel. Tu leže krivde dolge dobe, ki jih v kratkem času svojega ministrovanja ni mogel popraviti. Gospodje! Svarim Vas, pustite te stvari v miru, če nc boste Vi... (Poslanec Puc: »Gospod doktor. Vi imate navado groziti.«) Prosim, jaz ne grozim, Vi ste rekli, da je temu kriv dr. Gosar, jaz pa izjavljam ponovno, da je on prevzel že gotov proračun in da je vendar dosti za nas trdih postavk izboljšal. (Ploskanje in vrišč, predsednik zvoni.)
Brezposelnost in pomanjkanje stanovanj.
Jako važno vprašanje jo tudi vprašanje brerposelnosti in stanovanjske bede. Gospod poslanec Tavčar se je včeraj zgražal da ni v proračunu našel postavke o tem. Ros je ni našel. Našel je pa ni zato, ker nimamo v tem letu prav nobenega kritja za omiljenjo stanovanjsko bedo. Tega perečega vprašanja nismo zanemarili. Mi smo z ministrom za socialno politiko intenzivno razpravljali in upam, da bodo dogovori — kljub temu, da Gosar ni več minister, tudi držali.
Načrt in dogovor je bil tak in upam, da pride tisti ogromni denar, kar se ga jo v Sloveniji nabralo za posredovauje dela jn ki leži sedaj mrtev v hipotekami banki v Belgradu, k nam nazaj ju da se bo v ta namen upo-
rabljal po posebni instituciji, ki bo, lahko ljudska in demokratska korporacija za podporo brezposelnim in posredovanje dela in za omiljenje stanovanjske bede, Upamo, da se posrečj dr. Gosarjev načrt. Mi zato v ta namen nismo stavili v naš program ničesar, zakaj, letos bi bila vsaka v to svrho ustavljena svota v zraku. Kljub temu pa imamo vendarlo v proračunslci rezervi, da take akoi-je vsaj podpiramo.
Skrb za zanemarjeno mladino.
Zavzeli smo se pa odločno za tiste, ki so socialne pomn i najbolj potrebni. To je zanemarjena mladina, ki jo je v naših krajih vedno več in pa sirote. Zato smo ustavili v postavko, s katero bomo vsaj nekaj malega napravili. Ti zavodi so dečji domovi in drugi zavodi, ki vise danes tudi v zraku zato, ker nimajo pri velikem županu nobenega referenta in so vsled tega odvisni neposredno od ministrstva, poslovanje ministrstva je pa jako zamudno. Mi smo se zavzeli za to, da bi to zavode čimpreje prevzeli. Mislimo tudi na slepce, predvsem na slepe otroke in na gluhoneme, zakaj tudi ti zavodi težko uspevajo in nujno rabijo varstva. Mi smo v ta namen ustavili svote, ki so jih upamo tudi doseči
Delavska strokovna izobrazba.
Nekaj novega je podpora za strokovno izobrazbo delavstva. Nam se zdi zelo potrebno, da bi naši ljudje čimprej zavzeli mesta, ly jih imajo po naših obratih sedaj razni tuji preddelavci in mojstri. Radi tega nameravamo podpirati strokovno specijalno izobrazbo delavskega naraščaja.
Za delavsko gospodinje.
Važno vprašanje je tudi gospodinjstvo, prav posebno še pri delavstvu. Kot zdravnik vem, da se da pri umnem gospodinjstvu z mnogo manjšimi stroški doseči dosti boljša hrana, trajnejša in trpežnejša obleka in prijetnejše bivanje; rteba je pač stvar razumeti. V tem pogledu niso potrebne pouka samo naše kmetske gospodinje, ampak še bolj bodoče delavske žene. Tudi dekleta iz vasi in iz mest, ki bodo iskale službe, ali pa živele samostojno, bodo, če bodo imele gospodinjsko izobrazbo, dobivale mnogo boljše službe in mnogo lažje živele. Naša državna sdfcialna politika je tudi že skoro popolnoma ukinila skrb za
Izseljeuce.
Med zdravimi ljudmi so najbolj nesrečni izseljenci, ki ne dobijo doma ne dela ne jela in morajo s trebuhom za kruhom v tuji svet Mi slišimo dosti o njih bedi in zato smo za začetek postavili v naš proračun vsoto, ka-koršno bomo zmogli, in bomo priskočili na pomoč tem bednim rojakom, ki so v tujini.
To je torej proračun, ki je za letos izvršljiv, če bo država izpolnila svoje obveznosti. Izjavljam pa ponovno, da to ni naš program. Glede zdravstva in glede socialnega skrbstva bomo morda govorili v jeseni bolj programatično, nego je to mogoče danes. Jaz sein zastopal stališče: storimo to, kar je najnujnejše in kar tudi, kakor upam, zmoremo.
Slovenski alkoholizem.
Opozarjam Vas, gospodje, še na važno okobiost, ki bomo o nji razpravljali, jeseni. Takrat bomo morali govorili resno besedo o alkoholizmu. Gospodje, kot zdravnik zasledujem življenje našega naroda žo nekaj desetletij in izjavljam brez vsakega pretiravanja, da alkoholizem ni samo največji moralni madež slovenskega naroda, ampak tudi njegova najhujša gmotna, zdravstvena, kulturna in socialna škoda. Gospodje, jaz sem včeraj s polnim prepričanjem glasoval, da se zaščiti naše vinogradništvo, in sem tudi za to, naj imajo naši vinogradniki za svoje težko in malo hvaležno delo primeren zaslužek. Saj ga ti trpini ne dobivajo niti za skromno življenje. Naj se zaščiti naš domač vinski pridelek z vsemi mogočimi sredstvi. Po mojem prepričanju ni vino glavni vzrok alkoholizma slovenskega naroda. Veni natančno, kaj je z alkoholom v vinu. Zaradi vina in prav posebno zaradi domačega vina bi mi ne poznali teh škod, ki jim pravimo alkoholizem. Alkoholizem je nekaj drugega.
Gospodje, kranjska dežela je plačevala za zdravstvo leta 1914. 1,460.000 kron, dobila je pa od države kontingentno za trošarino na žganje znesek 1,750.000 kron. (Medklic: »To se pravi: šnopsarji so plačali.«) Kar je alko-liol zagrešil bolezni — in zagrešil je nrnogo, že takrat, od tega je znaten del sam plačal, vsaj kolikor se kažejo posledice alkoholizma y javnih dobrodelnih zavodih. Najdražji od-
Po volitvah v Avstriji.
Dnnaj, 26. aprila. Tzid volitev je kroge vladnih strank iznenadil. V javnosti se sicer tolažijo s tem, da socijalni demokrati nleo dosegli absolutne večine, na kar so upali, in da je tako socijalietično gospodstvo v Avstriji pač končnoveljavno odbito. Toda s tem se ne da zakriti dejstva, da se volitve vladnim strankam niso obnesle, ker se vračajo v parlament še z manjšo večino, nego so jo imele doslej. Tudi v krščanskosocijalnih krogih in listih priznavajo, dçi se je g. dr. Seipel prenaglil, ko je ratspisal volitve tik po raznih korupcij-ekih aferah. Razen tega je krščanskosocijalna stranka zadnja leta posvečala vse svoje delo državnim poslom, in je med tem posvečala premalo pažnje organizaciji stranke. Široke sloje odbija od nje posebno tudi zveza s kapitalističnimi in monarhističnimi strujami.
Socijalisti so pridobili okroglo 120.000 novih glasov — kljub vsej obsovraženosti njihove davčne politike in ostalega neeimpatič-
nega programa. To je v zadnjih letih v Evropi pivi slučaj, da se je pri splošnih volitvah pokazal ponoven preokret na levo.
Novi parlament ee snide dne 17. maja; tedaj bo vlada po starem običaju podala ostavko, da se iz novega parlamenta' sestavi nova vlada. Sedanje vladne stranke bi želele, da bi ostalo pri stari koaliciji z dr. Seiplom na čelu. Toda brez landbundovcev — ki so vsaj zaenkrat opozicijonalna stranka — znaša vladna večina le 9 glasov. S to večino ne bo mogočo dolgo delati. Socijalisti so v > Wiener Allg. Zeitung« namignili, da bi šli v koalicijo, toda brez Seipla. Vladne stranke o žrtvovanju dr. Seipla zaenkrat nočejo ničesar slišati. Ako se kompromis z opozioijo ne posreči, bo preostala samo še ena pot: nove volitve. Toda tudi le-te bi ne prenesle rešitve, ker je komaj pričakovati, da bi bil izid bistveno drugačen nego sedanji.
Ruska politika je miroljubna.
v Moskva, 26. aprila. (Izv.) Komisar za vojno in mornarico Voršilov je izjavil na seji sovjetov v poročilu o obrambnih pripravah sovjetske Rusije, da naraščajoče oboroževanje velesil sili sovjetsko Unijo k veliki čuječnoeti. Voršilov je poudaril, da je ruska politika
skoziinskozi miroljubna in je demantiral vesti o koncentraciji ruskih čet v Mandžuriji. Odločno je zanikal izjavo angleškega ministra, da je Rusija dobro pripravljena ua vojno s kemičnimi sredstvi
delek v bolnicah je kirurgični. Kdo ga polni? Alkohol. Kdo polni naše umobolnice, ki ио tako drage, ker ne pride zlepa ven, kdor je enkrat notri? V veliki meri allcohoL Kdo polni hiralnice, sirotišnice in poboljševalnice, da ne govorim o jetnišnicah? Zopet alkohol. Gospodje, v iesoni, ko bomo imeli pripravna dela za naše naloge dovršena, predložim, če Bog da, obširnezjše poročilo o tem žalostnem problemu s stvarnimi predlogi. Mislim, da se takrat, kadar bomo razpravljali o naših zdravstvenih, dobrodelnih in socialnih potrebah, se tudi resno pogovorimo, kako to zlo uspešno omejimo in kako in koliko naj prispeva alkohol za te naše ogromne pobtrešči-ne, ki jih po večini zakrivlja sam.
Končal sem. Mi dejanskega stanja letos ne moremo bistveno spreminjati. Če prevzamemo razne zavode, jih bomo prevzeli, kakor so sedaj, in jih ne moremo tekom teh kratkih mesecev dosti predrugačiti. Letos ne moremo pričakovati zadostnih sredstev ne za zdravstvene, ne za socialne potrebe. (Živahno odobravanje na desnici.)
Kako Izgleda „klerikalna sotiaSna zakonodaja".
Proti proračunu ljubljanske oblast skupščine vprizairja jutrovska gospoda neobičajno divjo in nestvarno gonjo. Klika, ld je ves čas po vojni od prve demokratsko-socialistične vlade do PPŽ režima socialno zaščito in tozadevne zavode v Sloveniji uničevala, si lasti danes pravico še govoriti o teh zadevali. Po njihovih demagoških besedah mora ljubljanska oblastna skupščina v prvih mesecih vse popraviti, kar se je zagrešilo v dolgih sedmih letih od Kristana pa do Žerjava v ministrstvu za socialno politiko.
Danes osvetlimo samo dve strani te farizejske demagogije. Jutrovci zahtevajo, da se v proračun izdatkov vpostavijo zneski, ki jih skupščina sploh od nikoder dobiti ne more in nima nobene pravico in nobenega naslova, da bi jih tirjala. Pravijo enostavno, da je čisto vseeno, ali maša primanjkljaj proračuna 10 milijonov več ali manj. Pri tem pa popolnoma prezrejo dejstvo, da sedaj predvideni primanjkljaj temelji zgolj na dejstvu, da država ne plačuje samoupravnim korporacijam zakonitih prispevkov. Do kritja sedanjega primanjkljaja ima oblastna skupščina terjat-veno pravico. »Jutro« in njegovi pa zahtevajo izdatke, za katere kritja sploh od nikoder ni in ga biti ne more. V to kategorijo spada starostno invalidsko zavarovanje. Kdo dvomi o njegovi potrebi? Kdo je za invalide že toliko storil kot SLS in njeni možje: dr. Brecelj, dr. Jež, Gostinčar, dr. Go-'ar? Toda kje vzeti >100.000 Din za starostno zavarovanje?
Druga plat demagoštva je v tem, da Jutrovci mnogim socialno skrbstvenim, socialno političnim in dobrodelnim postavkam proračuna enostavno odrekajo ta značaj ali pa jih zataje. Tako je gospod, ki predstavlja žalostno konkurzno maso NSS. ki so jo prevzeli jutrovci, izjavil, da skrb za dečje domove, za zanemarjeno mladino, za slepe otroke, za strokovno izobrazbo delavcev, ni socialno političnega značaja, ker bi te postavke prav tako lahko bile tudi v proračunu za šolstvo!
Brezposelnost je danes najhujša rana delavskega življenja. Nobena korporacija in nobena vlada, kjer so jutrovci ali socialisti imeli besedo, ni za omejitev tega zla niti s prstom ganila. SLS je v oblastni skupščini razvila obširen program dela, novega dela, ki bo dal in donašal novega zasluživa. Dr. Kramer je soglašal v skupščini z dr. Adlešičem, da eo javna dela osrednji problem vseh problemov, ki naj jih reši oblastna skupščina in priznal je, da bi bil s to rešitvijo rešen tudi precejšen del brezposelnosti. Na vse to prideta g. Tavčar in >Jutro« in govorita, da SLS sploh nima smisla ne srca za brezposelne.
»Stanovanjsko vprašanje ste vrgli preko rame,« ta očitek je zalučal večini SLS v oblastni skupščini g. Tavčar. Mož pa ve, da oblastna skupščina sedaj denarja in sredstev nima in jih od nikoder dobiti ne more. Istotako dobro ve, da je on molčal, ko so vsa leta jutrovci sedeli v vladi, deuair in sredstva imeli, pa jim brezstanovanjci niso prišli na misel. Tudi dobro ve, da je bil on tisti, ki je z največjo vnemo rušil prvo Zvezo delovnega ljudstva na ljubljanskem magistratu, ki je napravila prvi korak k rešitvi stanovanjskega vprašanja, ustvarila tozadeven program in ga tudi z največjo možnostjo izvrševala.
Toliko imajo jutrovci prav. da bi se mogle postavke proračuna, za socialno politiko uvrstiti v katerikoli drugi oddelek proračuna. Kajti ves proračun, ki ga je izdelala večina SLS, je odlično in pred vsem socialno političnega značaja. V vseh oddelkih in postavkah proračuna' je bila glavna smernica skrb in pomoč najbolj bednim in najbolj zaostalim plastem ljudstva. V vsem proračunu in delovnem programu se posebno izražata dve smeri: brezmočnim, pred vsem otrokom, nuditi zaščito, vzgojo, izobrazbo in podporo, de-lazmožni m pa nuditi priložnost za delo in zaslužek.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Liubilana. Wolfova 12!
Anglija in albanski spor
London, 26. aprila. V tukajšnjih vladnih krogih se potrjuje poročilo, da je Anglija na poziv Francije posredovala v Rimu v tem zmislu, da bi Italija osvojila nasproti Jugoslaviji spravljivejšo politiko. V časopisju pa se še vedno uveljavlja struja, ki zastopa stališče, naj se Anglija ne meša v italijansko-jugoslovanski spor. Vendar vodilni listi to stališče pobijajo.
LETAJLSTVO V ALBANIJI — ITALIJANSKI MONOPOL.
Berlin, 26. aprila. »Vossische Zeitung« porrča iz Tirane, da je italijanska vlada pokupila vse delnice Adria-Lloyda in da pre-vzemo te dni italijanski letalci letalsko službo od nemške tvrdke, ki je imela doslej letalstvo v rokah. S tem je v Albaniji za deset let zagotovljen italijanski monopol na letalstvo.
Politlîne aretacije v Atenah.
Borlin, 26. aprila. >D. Allg. Zeitung« poroča iz Aten, da je dala vlada aretirati Pan-galasova pristaša generala Papaioanuja in polkovnika Belzamakisa, kar je vzbudilo v javnosti veliko senzacijo. Pričakujejo se na-daljne politične aretacije.
Rim, 26. aprila. Tukajšnje časopisje širi vesti, da pripravljajo venizelistični častniki prevrat. Zahtevajo, da se parlament Tazpustl in razpišejo nove volitve. Mesto predsednika republike naj zavzame Venizelos.
Razorožitvena konferenca.
Proti plinski vojni.
Ženeva, 26. aprila. Odsek za kontrolo Dad oboroževalno industrijo je zaradi splošnega nasprotja proti temu predlogu svoje delo zaključil. Pripravljalni odbor je uato obravnaval predlog za prepoved plinske vojne, ki so ga vložile Belgija, Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Po izpremembi, ki jo je predlagal grof Bernstorff, se predlog glasi:
Pogodbene stranke si prepovedujejo uporabo strupenih snovi in podobnih sredstev v vojni. Prepovedujejo si daljo uporabo vseh bakterijologičnih vojnih sredstev. Dalje se obvezujejo, da ne bodo dovolile ne uvoza ne izvoza ali izdelave snovi, ki bi se uporabljale za kemično ali bakteriološko vojno, v kolikor bi se v to svrho uvažale, izvažale ali proizvajale.
Francoski delegat Clauzel jo izjavil, da francoska vlada vsako prepoved plinskega ali bakteriološkega vojevanja z največjo simpatijo pozdravlja. Ameriška vlada pa sc je izrekla proli vsaki taki prepovedi. Ker tako ni bilo soglasnosti, je komisija brez glasovanja prešla na drugo branje predloga.
Pred diktaturo v Litvi?
Varšava, 26. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Kaunasa, da je dala vlada aretirati 40 komunistov, ker so baje pripravljali prevrat. »Knryer I'oranny« poroča, da se je položaj v Litvi zelo poostril. Woklemarasova vlada razpada. Notranji minister Mustejskis in prometni minister Jankevicius sta odstopila, nakar so krščanski demokrati odpokli-cali iz kabineta tudi finančnega ministra Kar-velisa in prosvetnega imnistra Bystrasa. Nacionalisti in Woldemaras imajo v parlamentu za seboj od 85 samo 3 poslance. Listi napovedujejo diktaturo, kar bi utegnilo dovesti do državljanske vojne. »Robotnik« poroča, da je nad Litvo proglašeno obstdno stanje.
Finančna kriza na Japonskem.
London. 20. aprila. Včeraj zjutraj so vse betike na Japonskem svoje urade zopet odprle. Izplačevale so vloge do 6000 jenov, kakor doioča moratorij. Japonska banka je zagotovila jamstvo vsem solventaim bankam in
jim v teku nedelje dovolila za četrt milijarde jenov kreditov. Vsega je Japonska banka dovolila doslej za 200 milijonov funtov kreditov. Bankovcev primanjkuje in tlslcarski stroji delajo noč in dan. Prebivalstvo se je pomirilo.
Popoln razkol med kitajskimi nacionalisti.
Sanghaj, 26. aprila. Protibolfše viška konferenca, ki jo je bil sklical Čangkajšek, ee je popolnoma izjalovila, ker se je noben odličnejši nacijonalist ni udeležil. Ni bilo nobenega člana nacionalistične vlade ne Sunjat-senove družine, sploh nobenega nacijonali-stičnega voditelja.
Finančni minister Soong je obkoljen v francoski koncesiji v hiši pok. Sunjatsena; vojaštvo čaka, da bi ministra zasačilo, ko bi hotel zapustiti hišo. Ministra, ki odklanja, da bi podpisal kredit za Čanga. bi gotovo obsodili na smrt in usmrtili. Sicer je pa njegova oblast sedaj itak iluzorna, ker je Čang zasedel vsa pristanišča in ima vse drža/vne dohodke v rokah.
London, 26. aprila. Reuter poroča iz Šanghaja: Položaj v Nankingu je nejasen. Nova zmerna nadjonalistična vlada kaže malo avtoritete. Izven Nankinga se tujcem sovražno gibanje nadaljuje. Čangkajšek ima baje še več ruskih svetovalcev in je nastopil proti Borcdinu iz osebnega' sovraštva.
v London, 26. apr. (Izv.) Dopisnik »Daily Mail« poroča iz Tokio, da bo v petek odšlo zopet 1200 japonskih mornarjev v Sanghaj. To odpošiljanje novega vojaštva smatrajo kot za-č<-'ek energičnejšega nastopa japonske vlade na Kitajskem.
v Sanghaj, 26. apr. (Izv.) Oddelek severne vojske je skušal ponoči s čolni pristati pri trdnjavi v Nankingu na južnem obrežju Jangce-kianga in se izkrcati. Obsvetlili pa so jih z reflektorji, nakar je pričela artiljerija streljati. Vsi čolni so se potopili, utonilo je 2000 vojakov.
v London, 26. aprila. (Izv.) Danes se je vršila seja spodnje zbornice. Podtajnik Land-stowen je podal poročilo o zadnjih dogodkih na Kitajskem, da so bili zaplenjeni v ruskem poslaništvu dokumenti o proliangleški propagandi. Dokler se dokumenti temeljilo ne preiščejo, ui mogoče izjaviti, kake korake bo ukrenila vlada proti temu.
PRIPRAVE ZA INTERPARLAMENTARNO KONFERENCO.
v Ženeva, 26. aprila. (Izv.) Snoči se je sestalo na sejo predsedstvo interparlamentarne unije. Dnevni red seje je izpolnilo posvetovanje o pripravah za interparlamentarno konferenco, ki se bo vršila od 25. do 30. avgusta. Na dnevnem redu bo med drugim tudi vprašanje razorožitve, boj proti ogroževanju miru in vprašanje evropske carinske unije.
UREDITEV ZRAČNEGA PROMETA, v London, 25. aprila. (Izv.) Ob priliki današnje otvoritve mednarodne konference za ureditev zračnega prometa prinaša »Morning-post< razgovor s francoskim strokovnjakom Sudue, ki je izjavil, da je namen konference predvsem ureditev enotnega signaliziranja in mednarodna organizacija vremenskih poročil. Razgovor bo tudi o novem sistemu kart za uporabo pri zrakoplovstvu. Važen problem je ureditev zračnega prometa preko polarnih dežel, kjer naj bi se vpeljala zračna zvera med Evropo in Azijo in Azije v Ameriko. — Na konferenci so sklenili, da imajo tudi žene pravico voditi potniške zrakoplove.
STRAŠNA POPLAVA OB MISSISSIPIJU. v Memphis, 26. aprila (Izv.) Ker so se razrušili novi nasipi, je poplava v Arkansas in Miseissipi vedno večja. 200.000 ljudi je brez strehe. Dosedaj je bilo žc 500 smrtnih žrtev. Vsega skupaj je poplavljenega 9.500 kvadratnih milj..	-,
Balkan - središče nevarnosti
»Journal« prinaša eenzacijonalno izjavo sovjetskega zastopnika v Parizu, Rakovskega, Pravi, da je sklenila Sovjetska zveza vstopiti v Društvo narodov edino z ozirom na poostri, tev italijansko-jugoslovanskih odnošajev. Ka. kor popolnoma nepristranska priča more Ru. sija aktivno poseči v balkanske zadeve, ker ee je bati, da bi Balkan lahko zopet postal središče svetovne nevarnosti.
Anglikansko-ruska rivaliteta v Aziji.
Srednja Azija je tudi postala tekom tega meseca torišče številnih sovjetskih diploma-tov in generalov. V Turkestanu je izvršena mobilizacija pod pretvezo boja z basmači (muslimanskimi uporniki). Posebno je napredovalo letalstvo na progi Termes-Kabul V Termezu ob afganeki meji je zgrajeno novo veliko letališče. Načelnik sovjetske zračne mornarice Mežraub je osebno izročil afgan-ekemu emirju 10 vojnih letal. Aerodrom v Ka-bulu je tudi v oblasti sovjetskih letalcev. Af. ganska prestolica je postala oporišče eovjet ske aviacije za napad na Indijo. Sovjetski tisk pazno zasleduje verske nemire med domači, ni. V Taškentu in Samarkandu se redno ustavijo velika tovorna letala, ki natovarjajo voj-ne potrebščine. Istočasno napreduje zgradbi strategičnih železnic, ki omogočujejo prevažanje vojakov na afgansko mejo v dvej smereh ter olajšajo dobavo živil iz bogatega Sedmorečja. 220 km dolga železnica Samso novo—Termes je že gotova. Proge Termes-Djušambe in Semipalatinsk—Vjerni se bližajo h koncu. Politično delovanje je najbolj živah-no v Kirgiškem ozemlju in Kitajskem Tur kestanu, kjer ima sovjetski zastopnik Kiz-S-Čin dejansko najvišjo oblast
Nitti o evropskem položaju.
V pogovoru s pariškim poročevalcem belgTaj&kega »Vremena«, o katerem smo deloma že poročali, se je bivši italijanski mini. «trski predsednik Nitti, ki živi sedaj kot emi. grant v Parizu, dotaknil tudi sedanjega po litičnega položaja v Evropi. Rekel je:
»Fašistovski režim stoji na težkem dej-fitvu: Sedanja angleška vlada podpira, iz svojih slabo razumevanih interesov, reakcijo na vsem evropskem kontinentu. Ta vlada pod pira fašistične vlade v Italiji, Španiji, Ogrski, Bolgariji, povsod, kjer se le pojavijo. Kaj prineso prihodnje angleške volitve, je težko prerokovati. A eno je vsekakor jasno. Se ni kdar se ni nobena angleška vlada toliko me šala v kontinentalne stvari. Cilj te aktivne politike je vzdrževanje reakcije v Evropi Vsekakor ee je začelo vsled tega angleško javno mnenje živeje pečati z vprašanjem ev. ropske politike. In ni daleč čas, ko bodo mo-rali Angleži uvideti iluiornost podpiranja evropske reakcije in spornosti, kako škodlji-vo je za angleški ugled, da ta dežela parlamentarne in demokratske tradicije dela na ustvarjanju reakcije v svetu. To stanje stvari Italiji sami ni v korist. Naravna bodočnost Italije je — po logiki zgodovine — v demokraciji, v sporazumu z Jugoslavijo in v sodelovanju narodov.
To je edina mogoča pot; vsaka druga vodi v katastrofo. Italija in Jugoslavija se srečno izpopolnujeta, mi imamo industrijske proizvode, vi imate surovine, poljske pridelke. Potrebno je sodelovanje, carinska zveza med državami, ki so naslednice Avstrije. To bo koristno i vam i nam. Tako dobe Italijani svobodo, da cirkulirajo, delajo, gospodarijo in trgujejo. To nam je potrebno, ne pa da konkuriramo s črnci kot cena delovna moč v kolonijah. Istotako je s celo Evropo. Zanjo je odvisno od tega, da ustali svoje gospodarske odnošaje s svobodnim in pametnim redora. Posamezne države morajo v sedanjem položaju vzdrževati ogromni napor in razvijati vse panoge industrije zaradi morebitnih spopadov. Evropa bo ozdravila, kadar se bodo začeli pametno reševati gospodarski odno-šaji.«
JSeležIce
Д Da jo riba rnk, to vam bo »Jutro« tudi dokazalo, če hočete. Svoj čas je dokazovalo, da slovenskega naroda pravzaprav ni, zato pa menda iz iste predpostavke zdaj trdi, da SLS ni zastopnica slovenskega naroda. Formalno je res videti, tako piše, kakor da bi bila SLS reprezentantinja Slovenije in Slovencev, ker ji je uspelo dobiti skromno absolutno večino slovenskih glasov in ogromno večino mandatov, dejansko pa je ta reprezentanca slovenskemu ljudstvu izsiljena. Dajte Slovencem svobodno volitve, pa bodo klerikalni glasovi v Sloveniji skopneli pod eno tretjino vseh oddanih glasov... — »Jutro« čisto po7ablja, da je zadnje državne volitve v Sloveniji vo-dila SDS z najhujšim pritiskom in nasiljem, s pomočjo celega uraduega aparata, z orožniki in z Orjuno, da pa si je kljub temu priborila samo dva mandata, SLS pa izvojevala sijajno zmago na celi črti. — Ko bi se bile vršile svobodne volitve, bi g. Žerjav prav gotovo ne dobil niti enega mandata. Kar se bo tudi zgodilo pri prihodnjih volitvah, če le bodo svobodne.
Д Zlorabo »1лтеп?*та očita »Julro« SLS in pravi, ako so se hoteli »klerikalci« pokazati Slovence, bi bili to lahko storili, ko
fôiifrfi nentol
Cevi.
K plašču „CONTl", spada cev „CONTI". — Ne jemljite drugih; oba skupaj dajeta ono tesno zvezo, ki zagotavlja največjo tvornost.

Viktor Bohinec, Ljubljana.
bili na vladi. — Ko bi to tja v en dan zabavljajoče in klevetajoče »Jutro« le hotelo povedati, s čim se klerikalci niso pokazali Slovence, ko so bili na vladi? Morda s tem, ker so za Slovenijo nekaj naredili? Očividno se po Jutrovi miselnosti pokaže Slovenca le, kdor ruje proti Sloveniji in slovenskemu narodu, če drugače ne, pa da napiše vsaj kakšen članek v kakšnem belgrajskem časopisu o masah manj vrednih državi nevarnih ele-nientovv ki na Slovenskem preganjajo maloštevilne patriote. .
Д No hvaležnost. Znano je, kako se je bil >Nar. Dnevnik« za časa RR-vlade angažiral posebno za g. Puclja, ki je postal v tej vladi hrvatski seljački minister. »Narodni Dnevnik« je zagovarjal takrat g. Puclja in njegovo politiko z velikim akcentom. V zahvalo za vse g. Puclju in njegovi stranki izkazane usluge — ker »Narodni Dnevnik« je g. Puclja res dobro branil in mu gotovo stokrat več koristil kot pa n>gov lajbžurnal »Kmetski list«, — mora zdaj »Narodni Dnevnik« od »Kmetskega lista« požirati očitke, da je bil za to honori-ran, kar »Narodni Dnevnik« z indignacijo odbija kot neresnično trditev. — Mi pa bi k temu rekli: Tudi ko bi bilo res, da je bil >Narodni Dnevnik« za svoje usluge honoriran, to prav nič ne zmanjšuje vrednosti teh uslug, tem bolj, ker je umel »Narodni Dnevnik« svojo pisavo tako spretno akomodirati, da je vsekakor vzbujala vtis, da izhaja iz prepričanja. Zato bi bilo le v interesu g. Puclja, ko bi njegov list o tej stvari molčal, ker bi se tedaj g. Pueeilj vsaj lahko skliceval na to, da je našel priznanja tudi še kje drugje ne samo v svojem osebnem glasilu. In je torej to sedanje hruljenje »Nar. Dnevnika« ne samo ne-hvaležnost, ampak tudi velika politična nerodnost. Da, tam pri »Kmetskem listu« se je vedno delala politika, ki je rodila sadove, da jih je bil g. Radič zdaj na svojem ptujskem sestanku kar žalosten.
O. 0 m 10 stanovanjskega zakona.
2. odst. ČL 8. stanovanjskega zakona, Ici je v slovenskem prevodu bistveno pomanjkljiv, razburja predvsem državno uradništvo, ki je bdlo po službeni potrebi premeščeno pred 1. majem 1927. Smatramo za potrebno, da prinašamo izvirni tekst, ker tudi državni uradi v Sloveniji nimajo Službenih novin« in je »Jutro« pred kratkim predrlo to bistveno napako slovenskega teksta. To bo služilo tudi hišnim posestnikom etr jih varovalo nepotrebnih stroškov in sitnosti.
Po jçlenu 8. splošno dodeljevanje dosedaj zaščitenim strankam preneha, odloki o dodelitvi, ki niso do tega dne postali izvršljivi t. j. pravnomočni, se ne bodo oblastveno izvrševali. Izjema je samo v prid državnim uradnikom, premeščenim po službeni potrebi, in sicer se to določilo glasi v izvirniku:
»Izjuzimaju se državni činovnici p remettrai po službeni potrebi i (podčrtal poroč.) u medjuvremenu od 1. maja do 1. novembra 1927 godine.«
Kakor razvidno je slovenski prevajalec izpustil važno besedico »i« (tudi) ter s tem bistveno spremenil pomen omenjenega odstavka.
Po ČL 8. se bodo torej dodeljevala stanovanja po službeni potrebi premeščenim drž. uradnikom vsaj teoretično do 1. novembra 1927, praktično pa proti volji hišnega lastnika do konca septembra, ker bo hišni lastnik s 1. oktobrom lahko stanovanje za 1. november 1927 odpovedaL
Mnogo kcvntroverze vzbuja tudi člen 10. Nam sicer ni znano, kako bo stanovanjsko sodišče tolmačilo stavek: »Ako koji od stanova u zgradama, koje podležu ograničenju po ovom zakonu a u vremenu od 1. maja do 1. novembra 1927. god. ostali prazni (podčrt por.) etc.«, vendar bi opozorili, da
imamo tu opraviti s srbskim kondicijonalom, ki nima nujno perfektivnega pomena in zato ni proti gramatikalni interpretaciji, če se stavek logično interpretira: »Ako se stanovanja izpraznijo etc.« Tako ee odpravi zmota fftšnih posestnikov, da bodo smeli razpolagati s stanovanji že od 1. maja t. 1. in šele če bi
—	spričo današnjega pomanjkanja stanovanj!
—	teh stnovanj ne mogli oddati, bi jih morali prijaviti stanovanjskemu sodišču za uradnike po čl. 6. stan. zakona. Ta zmota hišnih posestnikov že raditega ne vzdrži pravne analize, ker ni nobenega roka, od kdaj naj se smatra, da je stanovanje ostalo prazno in kdaj začne dolžnost hišnega gospodarja, da stanovanje prijavi. Tudi se vidi v tem primeru, da se celo iz srbščino ne sme zakon prevajati po črki!
„Dnevi slepih".
Odbora društev »Kuratorij slepcev« in »Podporno društvo slepih« v Ljubljani v zvezi s posebnim agitacijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in društev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja »Dneve slepih« v prid skladu za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji. V bodočem zavodu naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega življenja.
V	ta namen se bo vršila v Ljubljani dne 7. in 8. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po 1 Din in odkupninski znaki po 5 Din in 10 Din.
Zato se obračamo do vseh plemenitih src z vročo prošnjo: »Vsak, ki vidi, žrtvuj ob teh dneh svoj oboi za slepce!«
PROŠNJA NA JAVNOST VSE SLOVENIJE!
Društva in organizacije vse Slovenije, priredite tudi »Dneve slepih« z javno zbirko v prid zgradbe »Doma slepih«, če je le mogoče, istočasno, t j. 7. in 8. maja vsaj v večjih krajih Slovenije.
»Kolo jugoslovanskih sester«, »Prosvctua zveza«, »Slovenska krščanska ženska zveza« in »Zveza kulturnih društev«, stopite na plan ter zbudite k delu za slepce vse svoje včlanjene organizacije in društva !
JAVNOST V VEDNOST IN POJASNILO.
V	Ljubljani imamo dvoje društev, ki delujeta v blaginjo slepcev. Sta repe »Podporno društvo slepih« ima namen zbirati prispevke, s katerimi podpira svoje revne slepo člane, društvo »Kuratorij slopcev« pa si je nadelo nalogo zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji Obe društvi pa imata namen povzdigovati duševno in telesno blaginjo slepih, povišati njihovo zmožnost do dela in službe in udejstvovati se pri urejevanju oskrbo za slepe, vzbujati zanimanje za slepo in podpirati njihove težnje po izobrazbi. Zato bosta delali ob prireditvi »Dnevi slepih«, zlasti dno 7. in 8. maja, obe društvi skupaj v prid skladu za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji.
* * *
Društvo »Kuratorij slepcev« naproša vabljene gospe in gospodične, da naj se zanesljivo ude-Ježe seje, Ici bo v potek, dne 29 aprila ob 5 pop. v I. nadstropju kavarne »Emone« radi prireditve »Dnevi slepih«.
Zaupni shod SLS za ptujski okraj.
V	nedeljo, 24. t. m., je bil v Ptuju zaupni shod SLS za ptujski okraj. Id je bil jako dobro obiskan. Shod se je vršil v gostilni g. Mihe Bren-čiSa ob 10 dopoldne. Predsedoval je cbla.itni poslanec mariborske oblasti g. Vršič iz Markov-cev pri Ptuju.
V	lepo začrtanem govoru je poročal g. poslanec Ivan Vesenjak o delu v narodni skupščini v Belgradu. Govoril je o državnem proračunu za 1. 1927.-28., označil izpremembe v bremenih, v di-
rektnih in indirektnih davkih, očrtal delo za ustanovitev samouprav, za širše pravico naroda, zn gospodarstvo, pomoč potrebnim in za ozdravljenje gospodarske krize. Nato je podal sliko o političnem razvoju, ki je dovedel do vlade NRS in SLS. Skupno delo vlade je bilo iskreno. Velika noč je prinesla vlado brez parlamenta in brez Slovencev. Nato je očrtal posledice odgoditve parlamenta. A tudi sedanja vlada bo izvršila, kar je postalo po sprejetem proračunu zakon. Zato tudi pereča regulacija Drave ni v nevarnosti. G. pomočnik ministra prosvete Obradovič je izjavil, da ptujska gimnazija ni med tistimi, ki se bodo reducirale Iz reparacij dobi ptujski okraj 2 železni konstrukciji mostov, eno 7Л Pesnico, drugo za Grajeno. V načrtu cestnega zakona, ki ga je mislil predložiti gradbeni minister inž. Sernec, je tudi podržavljenje ceste Maribor—Ptuj in dalje. Nekatere zadruge bodo dobile podpore. Z velikim odobravanjem in z veliko pazljivostjo so zaupniki sledili poročilu g. poslanca Vesenjaka.
Na predlog oblastnega poslanca Vršiča se je izrekla Jugoslovanskemu klubu, poslancu Vese-njaku in dr. Korošcu zahvala za neumorno delo in se jo izrazilo popolno zaupanje. Soglasno so se sklenile sledeče resolucije:
1.	Zaupni shod odobrava delo Jugoslov. kluba v bivši vladi.
2.	Zaupni shod pošilja prisrčno pozdrave bivšemu ministrskemu predsedniku Uzunoviču in Narodno radikalnemu klubu.
3.	Zaupni shod konstatira, da ima Jugoslov. klub voljo, sodelovati v vladi tudi z drugimi polit, skupinami za ureditev države. Predpogoj je poštenost in islerenoet.
4. Prizadete občine se zahvaljujejo maršalatu kraljevega dvora, ki je podpiral akcijo za regulacijo Dravo.
5. Da pride demokratizeon v državi do veljave, je potreben tudi parlamentarizem.
Nato jo oblastni poslanec Vršič poljudno govoril o delu v oblastni skupščini v Mariboru. Tudi njegovo poročilo so zaupniki odobrili. Ob 12 je zaključil poslanec Vršič dobro uspeli zaupni shod ptujskega okraja.
Požari.
Komaj pred enim tednom je požar uničil v Zverinjaku pri Brežicah dvema posestnikoma gospodarska poslopja in hleve, pri čemer je zgorelo še 6 goved, 2 konja in 2 svinji, in zopet se je pojavil požar v sosednji artički fari. V soboto dne 23. t. m. je začelo goreti gospodarsko poslopje Maksa Novaka iz Artič št. 30. Ogenj je začel okrog 5 popoldne in je uničil pod s parmo in zalogo sena popolnoma. Zgorela je tudi slamoreznica in čistilnik. Bilo je vetrovno in so vaščani le s težavo omejili ogenj da ui bilo večje škode. Ker gospodar ni bil zavarovan, bo tem težje občutil škodo, ki znaša okrog 16.000 Din. Dočim je požar v Zve-rinjnku skoraj gotovo povzročila iskra od lokomotive, sedaj v drugem slučaju še ni pojasnjeno, ali so nesrečo zakrivili otroci ali pa kaka zlobna roka.
Iz Ormoža poročajo: V kratki dobi poldrugega meseca imamo pri nas zaznamovati že peti požar. V soboto, dno 23. t. m., je gorel gozd grofa Wurmbranda, Zgorelo jé okoli 8 plugov gozda. Požrtvovalnemu delu hardeške in ormoške požarne brambe se je zahvaliti, da je bil ogenj udušen in da je bila tako preprečena neprecenljiva škoda, ki bi nastala ako bi se požar raztegnil na sosedne komplekse gozda. — Na velikonočni ponedeljek popoldne pa je nastal požar v trgovini Polak. Kako je požar nastal, ni znano.
^alden© trup!©.
Mrtvo truplo neznanega človeka so našli v gozdu v bližini vasi 1'even pri Stari Loki. Zavle-čeno jo bilo v grmovje, pokrito z d račjem in robi-dovjem in že v popolnoma razpadajočem stanju. Nedaleč proč je ležal klobuk z zelenim širokim trakom; glava, že sama lobanja, pa je visela v bližini na nekem drevesu. Po obleki, v kolikor še ni razpadla, je sklepati na boljšega Človeka. Truplo je bilo najbrž žo celo zimo zunaj. Zadevo bo težko razjasniti.
Nesreča m Ceiovšk' cesti.
Lucija Pokora, služkinja v Žabnici pri Skofjl Loki, ima res smola Prod dnevi si je po nesrečnem naključju zlomila desno nogo, nakar je odšla v deželno bolnico, kjer so ji dali nogo v mavec. Včeraj popoldne je prišel po Tokornovo njen gospodar iz Zabnice, da jo s koleseljem odvede domov, kjer naj bi jO zdravila dalje. Pokornova je sedla v koleselj iu gospodar je pognal. Žal pa ni prišel dalje, kakor do mitnico na Celovški cesti, tu je hotel neki avtomobil prehiteti koleselj. Po neprevidnosti šoferja se je avtomobil s tako silo zaletel v koleselj, da ga je prekucnil. Reva Lucija, ki jo poprej mislila, da je že rešena bolnico, so jo prevrnila z voza in si pri padcu vnovič zlomila v mavec olito nogo in ne samo to, zlomila si je tudi drugo zdravo nogo. Njen go-spodar jo dobil tudi težje poškodbe. Pokomova, ki je vzdihovala na tleh, je prosila šoferja uvto-mobila, naj jo odpelje nazaj v bolnico, kar pa je brezsrčnež odlonil. Vendar pa so bližnji stanovalci ugotovili številko njegovega avtomobila in bo imel radi tega karambola gotovo še prav znatne neprijetnosti. Pokornovo so z rešilnim avtom prepeljali nazaj v bolnico.
Drzna tatvina.
V noči od zadnje sobote na nedeljo so vlomili tatovi v hlev posestnika pri Sv. Pelru pri Mariboru, ki je neposredni sosed orožniške postaje. Vlomilci so se lotili lepo rojenega prašiča, so ga v hlevu zaklali, raztelesili, odrezali nn hrbtu košček špoha, ga nataknili na kolček in ga zabili s špehom vred posestniku pred hišo. Na svinjski hlev so pritrdili 10 dinarski bankovec s pismeno pripombo, naj se odda ta denar domnči dekli kot napitni-nn, ker je prašiča zredila tako debelo. Za drznimi vlomilci doslej še ni nobene sledi.
PrlfiNwai*© p^vîh
Narte Velikonja:
Zgodovina .Pastiena' na Ljudskem oûm.
Ker so nekatere stvari o »Pasijonu« na Ljudskem odru tekom časa vtonile v pozabi ter se v javnosti o tem od raznih tudi prizadetih strani po pogovorih, pismih in kritikah zabrisuje pravi dejanski stan, smatram za svojo dolžnost, da kratko skiciram potek zgodovinskih dejstev, ki se nanašajo na to za procvit in napredek Ljudskega odra in nabožnih predstav na odrih naših prosvetnih društev in dramatičnih odsekov tako odločilno igro-
Idejo pasijonskili iger na Ljudskem odru je sprožil bivši tajnik SKSZ in svoje časni upravnik Ljudskega odra g- Ivan Peršuh. On se je že 1. 1921. napravljal v Oberamergau. Ta misel se njemu ni posrečila, ker Ljudski oder ni imel dovolj sredstev, tudi je ob pomanjkanju dobrega teksta vse strašila misel na Kristusovo vlogo. V slavnostnem nagovoru na proslavi desetletnico Ljudskega odra pa jo g. Peršuh javno napovedal, da se Ljudski oder bavi s to namero, a je ne more oži-votvoriti radi pomanjkanja sredstev. Tako je tn misel ždela jh> njegovem odhodu samo v spominu nekaterih članov in je bila skoraj pozabljena. Sam za svojo owebo moram priznati, da kot zopetni predhodnik od septembra ;1922 dalje nisem ob danih razmerah več mislil na to vprizoritev,	- -
V začetku leta 1923. sem prišel v stik s članom narodnega gledališča g. Ed. Grego-rinom na njegovo lastno pobudo, ki mi je predlagal, da bi enkrat igral Kristusa v »Pasijonu« ali pa Vasilija v »Mraku«. Ker je vlogo Kristusa igral že v Mariboru ter se je smatral dotični po Finžgarju iz nemščine prirejeni tekst za primeren, je odbor sklenil, da igra »Pasijon« ter poveri režijo g. Grego-rinu. Če bi se bil odbor pri dotični seji dne 6. februarja 1923 zavedal težkoč in ovir, ki jih je bilo premagati za dostojno vprizoritev, najbrž ne bi bil tvegal tega koraka. Treba je bilo primernih priredb na tako po vojnih dogodkih obubožanem odru. Ljudski oder ni imel potrebnih kostumov niti sredstev za nabavo. Od vsepovsod smo si jih izposodili, največ je dala na razpolago kostumov in rekvizitov in celo kulis uprava Narodnega gledališča, potrebne sandalo po znižani ceni tvrdka »Indus«, križe g. župan Ora-žem, posamezne tvrdke in člani druge malenkosti. »Pasijon« je bilo treba ustvarjati iz nič, marsičemu se je moral režiser g. Gre-gorin odreči, dasi je celo sam osebno marsikaj preekrbel. Da no bo nobenega dvoma, smatram za potrebno poudariti, da bi brez g. Gregorina »Pasijona« ne bilo tako kmalu na Ljudskem odru in gre v tem oziru njemu vsa zasluga. Njegovo režijo je Ljudski oder uporabil ш dramatično šolo. Ker nam uprava Narodnega gledališča ni mogla zagotoviti, da bo mogel g. Gregorin igrati v dneh, na katere smo predstave določili, je odbor sklenil,
da naštudira vlogo Kristusa tudi g. Potokar-j Dobren. Pričele so se truda polne vaje; igra je predvsem igra množice, in ker je bilo na-; ših članov premalo, smo morali naprositi ne-j člane. Zastonj nikogar ne moreš siliti in tako smo bili navezani na dobro voljo članov posebno pa gostov, ali bodo prihajali k vajam ali ne. Mnogo njih ni vztrajalo in tako so marsikatere vloge v komparzeriji romale iz rok v roke. G. Gregorin je s svojo veliko režisersko spretnostjo, ljubeznivostjo in energijo držal smotrno ves ta aparat v rokah. Marsikatero mučno zadrego gledamo danes sicer z zabavne strani, toda če igro vadiš v takih razmerah, ti gre na obup. Naj omenim samo, da so se porazgubili vsi prvotni igralci vojaki. tako da tri dni pred predstavo nismo imeli nikogar razen stotnika in je potem g. Gregorin najel za to ruske akademike In šo za predstavo niso ovire prenehale. Repertoar Narodnega gledališča se je tiste dni po nepredvidenih dogodkih moral spremeniti in g. Gregorin, dejanski voditelj naših predstav, ni mogel igrati večkrat nego samo enkrat. Uspeh igre je bil nepričakovan in za vse presenetljiv. Vsi pomisleki, ki so se takrat prinašali odboru na uho bodisi od prijateljev bodisi od zavistnežev, so bili na mah podrti. Seveda nihče ne ve, kakšne peripetije so se pojavljale pred predstavami in med njimi izven odra in za kulisami, kako je večkrat samo od malenkosti zaviselo, ali se bo predstava, ali nekatere slike te predstave vobče mogle vršiti ali ne. Toda lo spada zdaj v hu-
! inoristično stran zgodovine teh predstav in j pride ob dragi priliki na vrsto. Pripomnil bi le, da sta bili vlogi Kristusa silno simpatično sprejeti in da sta pričali o. globoki samosvoji zamisli obeh igralcev. Ne morem se tu spuščati sam v podrobno oceno teh kreacij, toda neizpodbitno dejstvo ostane, da se je gosjiod Gregorin v svoji vlogi razodel v umetniški višini, kakor šc nikoli prej, skoraj bi rekel, v mnogo globljem doživetju, nego je mogla publika in tudi kritika doumeti. Če je dovoljeno omenjati poklicnega igralca ob amaterju, moramo priznati tudi g. Potokarju, da je s svojim nastopom osvojil občinstvo. Tako je nastal »Pasijon« ob sodelovanju samih igralskih amaterjev ob vešči roki poklicnega igralca g. Gregorina.
Za katoliški shod smo na občo željo, naj se postavi »Pasijon« samo r. amaterji, kakor je to tudi drugod pri pasijonskih prireditvah, vzeli vso prireditev v svoje roke. Iskali smo poseben večji načrt, pa se ni mogel izvesti in vzrok temu ni bil Ljudski oder, zato smo morali ostati pri starem. Kar se tiče sredstev, nam je bilo lažje, kajti način in pot je bila utrla, led prebit, občinstvo ni bilo več nezaupljivo, režija v glavnem še v spominu. S komparzerijo pn je imela režij«, ki je biln poverjena meni, iste križe in težave. Vlogo Kristusa smo to pot dali dvema članoma, da smo b!!i radi glavne vloge bres skrbi. Uspeh je bil tolikšen, da so društva po deželi začela misliti na prireditev pasijonskih iger. Naj omenim predstave na Jescnicah, y
Dnevne novice
•k 2clcznica Krapina - Rogatec. 17. maja
se vrši ponoven ogled te železniške proge, ki se bo še letos začela graditi,
-Ar Kongres trgovskih zbornic, ki bi se
moral vršiti 5. in 6. maja v Splitu, je odgoden
za nedoločen čas.
k Zveza naših mest. Dne 7., 8. in 9. maja se vrši ustanovni občni zbor zveze jugoslovanskih mest. Predsedoval bo zagrebški župan arh. Ilcinzl.
•k Izlet na Poljsko. V našem listu smo žc poročali o letošnjem izletu na Poljsko, za katerega so bile določene prijave do 25. t. m. Ker pa pridejo poljski izletniki v Ljubljano dne 2. maja, se podaljša rok za prijavo do dne 30. aprila in odhod jugoslovanskih izletnikov na Poljsko na dan 4. maja ob 12. uri (brzovlak proti Dunaju), Interesenti za ta trgovsko-infor-mativni izlet naj blagovolijo poslati potne dokumente častnemu zastopstvu poznanjskega velesejma, Ljubljana, Stari trg 19, II., ki bo preskrbelo pravočasno potrebne vizume.
■k V Gradcu je nenadne smrti umrl msgr. Karl S c h w c c h 1 e r, dolgoletni glavni urednik »Grazer Volksblatta«. Zadela ga jc kap. Pokojnik je bil neumoren in velezaslužen javni dclavec, plemenit značaj in vzoren duhovnik. Rojen je bil 1. 1869. v Pulju, študije je dovršil v Gradcu. Nekaj časa je deloval pri katoliškem tisku v Nemčiji, od 1. 1899. pa je vodil »Grazer Volksblatt«.
k Vinko Klisić t. V ponedeljek jc umrl v Splitu po dolgi, težki bolezni šefurednik splitskega lista »Nova doba«. Bavil se jc razen z novinarstvom tudi z literaturo in izdal več svojih izvirnih del in prevodov iz tujih književnosti. Bil je med svojimi tovariši izredno priljubljen in je vneto sodeloval tudi pri osnavljanju stanovske organizacije Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
k Smrtna kosa. V Godoviču je dne 22. aprila umrla gospa Marija Zupančič, mati ondotne učiteljice gdčne. Francke Zupančič. — V Krškem bodo danes popoldne položili k večnemu počitku gospo Frančiško G r e g o r i č , roj. Kavčič, soprogo velctržca g. Fran Gregoriča in taščo g. barona Fr. La-zarinija. Naj počivajo v mirul Preostalim naše sožaljc!
ic Umrl jc včeraj v ljubljanski splošni bolnišnici g. Stefan Zanoškar, trgovski potnik v Zagrebu. Naj v miru počiva!
* Smrt stare korenine. Pri Sv. Petro v Savinjski dolini jc umrl v častitljivi starosti 82 let Gašpar K o š a k. Bil je vedno naročnik slov. krščanskega časopisja. Ravno iz dobrih listov si je pridobil obširno stanovsko izobrazbo, ki ga je usposobila, da jc deloval nad 50 let uspešno v raznih krajevnih zastopstvih. Pokojni Košak je bil eden izmed tistih, ki so hodili pred več nego 50 leti k pokojnemu no-voceljskemu knezu Salmu opravljat travniška dela zato, da so dobili hmeljske sadike. Pripovedoval je večkrat, da si je knez Salm imena mladeničev-koscev popisal. Ko je prišel čas hmeljarskega sajenja, je pripravil knez veliko skrinjo hmeljskih sadik, postavil fante v vrsto in več dni, ko je fant prejšnje leto kosil, več sadik je prejel iz knezove roke. To pripovedovanje Košakovo potrjuje že leta 1911. pri celjskem sodišču ugotovljeno dejstvo, da je tekla savinjskemu hmelju zibelka v gradu Novo celje pri Petrovčah, kamor je prinesel hmelj Salmov ekonom in dvorni kaplan Peter Hernes. Pokojni Košak je bil tudi iskreno veren mož, to je pokazalo vse njegovo življenje in delovanje. Čast njegovemu spominu — sorodnikom sožalje!
•k Umrl je včeraj g. Janez K u n t a r i č , posestnik v VeL Mračevem (pošta Sv. Križ pri Kostanjevici), odbornik Jugoslov. kmetske
Radovljici, Šmartnu pri Litiji in Sv. Gregorju, [ »Pasijon« je postal naravnost potreba podeželskih množic.
Na splošno povpraševanje smo dali na repertoar igro tudi leta 1924. in 1925. Tudi to pot nam je bila stvar razen režije z novo komparzerijo mnogo lažja nego pri pni predstavi L. .1926. smo predstavo opustili, da ne postane prevsakdanja.
Ker smo dobili za letos toliko vprašanj, smo se odločili za njo. Režijo jo prevzel nov režiser g. Miloš Stare, ki je ob reformiranem odru, boljši razsvetljavi in mnogih novih posrečenih domislekih dosegel sijajne uspeho ln zasluži vse priznanje. Tako je postal »Pasi jon« zgodovinski del repertoarja Ljudskega odra, kakor so že nekatere druge talce staro igre, n. pr. »Mlinar in njegova hči« in »Revček Andrejček«. Če bi pa hoteli opisati vso trnjevo pot, vse mučne zapletljaje in zadrege, vse vesele in neprijetne dogodke, ki so v zvezi s to predstavo, bi nastala velika knjiga bogatih izkušenj za amaterske odre. »Pasi-jon« jo bil za razvoj Ljudskega odra tudi v tem velikega pomena.
Poglavje o namenih.
France Bevk je napisal v »Edinosti« dolgo obrambo liberalnega družinskega lista »Našega Glasu«, ki ga on sam urejuje; članek vsebuje implicite zagovor vsega del« tržaških liberalcev. Tega so je France Bevk sam zavedal, ko je smatral za potrebno, da
zveze. Pokopali ga bodo jutri, v četrtek, ob 8. uri zjutraj. Sveti naj mu večna luči
■Ar Davek na jezike. Silno so se repenčili po nekaterih uradih nekateri državni uslužbenci obeh spolov, posebno nekatere ženske moči, ko so ob prežvekovanju netočne »Ju-trove« hrane v demagoških poročilih o vladnih ukrepih pri nekaterih redukcijah in o postavitvi v položaje dnevničarjev onih oseb, ki šc niso izpolnile treh let državne službe, kričavo napadali SLS radi tega. Zares čudovito je, kako more žc samo branje takih poročil vplivati na živce pri gotovih ljudeh, ki bero »Jutro«, Ušesa pisca teh vrstic so marsičemu že privajena, ker že precej dolgo uživa ovsen kruh, ki ga mu reže država. Toda tisto zabavljanje mi jc resnično presedalo, ker se je iznašalo tudi na cesto in na dom. Čudno je lc to, da tedaj, ko jc divjal pod PP-režimom v Sloveniji Žerjavov vihar z vso svojo besnostjo, ni bilo niti senca toliko brušenja jezikov, nego sedaj, ko je bila dobrih par mesecev v vladi tudi SLS, od katere so nekateri zahtevali vse, dočim so molčali ob demokratskih vladah kot ribe, čeprav iz umljivih razlogov. Kajti takrat si ni upal nikdo niti kihnlti, kaj šele črhniti. Jaz pa pravim z nemškim reklom: Gegen die Dummhcit kâmpfen selbst dic Got-ter vergebensf To sem moral povedati javno, pa najsi se tudi komu zamerim. Zato pa pristavljam še konec k uvodu: Ponekod je še toliko nepotrebnega jezikanja deloma iz nerazsodnosti, deloma iz zlobe in pa iz neumnosti, da bi bil za državno blagajno naravnost zlat vir dohodkov, če bi se vse to obdavčilo. Prav gotovo bi sc mogle potem iz teh dohodkov na mah izplačati vse razlike, in marsikdo bi lahko avanziral, bodisi da bi sam plačeval te vrste davkov. — Državni uradnik.
k Veliko socialno zlo. Malokateri kraj v Sloveniji se more ponašati s tolikimi takozva-nimi otroškimi procesi, kakor Ormož. Žrtev takega procesa, komaj šoli odrasel fant, je bil izpuščen na velikonočno soboto iz enomesečnega zapora. Njegov še mlajši tovariš je bil zaprt 5 dni. Strahovita je tragedija takih otrok, katerih usoda je mogočo s tem zapečatena za celo življenje. Treba je nujno poiskati vzrokov tepa propada mestne mladine. Neizpodbitno dejstvo je, da ima pri tem kino svoj največji delež. Filmi, ki jih predvaja današnja filmska literatura, našo mladino naravnost zastrupljajo. Iskreno prosimo šolska vodstva, da nadzorujejo obisk kinopredstav od strani mladine. Po našem mnenju je mladina, ki že od svojega osmega leta naprej uživa tak filmski strup, za vsako poznejše kulturno delo nezmožna. Nikakor naj ne bo merodajno, da piše letakih: »za mladino dovoljeno«. Čuvajmo svoje otroke!
k- Finančni zakon za leto 1927. 1928. »Uradni list« priobčuje v svoji 45. letošnji številki finančni zakon z vsemi dopolnili vred. Posame23ii izvodi te številke, ki obsega 24 strani, se dobivajo pri upravi »Uradnega lista«, dokler zaloga nc poide, po 4.50 Din.
•k Železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani, Uredništvo našega lista je prejelo več vprašanj od raznih društev, kaj jim jc storiti, da izposlujejo za svoje člane trikratno polovično vožnjo. Ker jim mi tega točno ne moremo odgovoriti, zato uredništvo prosi ravnateljstvo, da objavi izvleček pravilnika, katerega je ravnokar prejelo. S tem prihrani sitnosti vsem: društvom, ki ne vedo kaj početi, in sebi, ker nadlegujejo ravnateljstvo posamezniki s temi vprašanji. Zato upamo, da nam ravnateljstvo ustreže in da da informacije iz prvega vira.
k Policijska direkcija v Ljnbljani nas prosi za sledečo objavo: Ako je komu na kakem sejmu v Sloveniji med 28. oktobrom in
[ ta svoj zagovor vendar opraviči pred nelibe-ralci in morda tudi pred pisatelji, ki ne bi pisali političnih zagovorov iz takih namenov, e to-le pripombo: Tega nisem napisal radi polemike, le radi čistih pojmov, in da branim čast pisatelja (Krajgerja), ld ni imel namena ustvarjati "»svinjsko slovstvom.
Čitateljem ^Slovenca« jo zadeva »Našega glasu« znana: »Naš glas« — družinnki list! — priobčuje Krajgerjevo povest »Matej in Matilda«, nad katero se zgraža vsa primorska javnost,radi njene opolzke vsebine. Povest je taka, da se je sam Bevkov sourednik izjavil, da bi je ne dal v roke svoji sestri. Rodil se jo razumljiv odpor, ki je našel duška v krščanskem časopisju na Primorskem, ki je starše opozorilo, naj ne dajejo lista svojim otrokom v roke. »Slovenec« je ožigosal v posebnem članku »Pogubno delo primorskih liberalcev^. V tem članku čitamo dobesedno: »Ni tu mesta, da bi sodili K ra iger je v spis z leposlovnega vidika. Lahko pa mirno in odločno poudarimo, da taki spisj niso za d r u -žinsko glasilo, za nedoraslo mladino, in prepričani emo, da nam bo dal pisatelj sam prav.« Stvar je vendar jasna. In prav ta jasnost še bolj kaže na čisto politično ost Bevkovega zagovora v »Edinosti«,
G. urednik, morda porečete, da vsa zadeva spada v leposlovno revijo in ne v Vaš Mst. Vendar javni delavec na Primorskem ne more preko Bevkovega članka т »Edinosti«. Samo poglejte, do kakšnega zaključka prihaja France Bevk na podlagi citatov Davida Sclireberja, Ivana Blocha, Eruina Stranika,
koncem novembra lanskega leta bila ukradena večja vsota denarja (preko 10.000 Din), oziroma čc je kdo omenjeno vsoto izgubil,, naj se zglasi čimprej pri policijski direkciji v Ljubljani.
•k Proračun sarajevske oblastne skupètt-
ne znaša samo 3 milijone dinarjev. To so izdatki za dnevnice in par pisarniških mest.
•k Zgodnji letošnji roji. Dne 21. aprila jc imel posestnik Rojšek v Javorju pod Ljubljano dva roja, in dne 23. aprila pa Franc Čcrnivc iz Besnice tudi dva roja. Čebele so letos prav dobro prezimile. Posestnik in čebelar Matija Hajšek od Sv. Ane v župniji Ma-kole pri Poljčanah nam naznanja, da je dob? 22. aprila dva močna — prva čebetna roja.
•k Kongres gospodarskih organizacij v Splitu, ki bi se imel vršiti 5. in 6. maja, je preložen na nedoločen čas.
•k III. književna tombola Jugoslovanske Matico. Pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani je bilo vposlanih do 23. t. m. šest tombolskih tablic, ki so zadele tombolo. V smislu razpisa se je vršilo za dobitke in vrstni red še ožje žrebanje, ki je izpadlo sledeče: Prva tombola: Ivanka Čokova, Ljubljana; druga tombola: Anton Mrkun, župnik, Homec p. Radomlje; tretja tombola: Franjo Zupančič, Selo pri Ljubljani; četrta tombola: Vinko Sire, Ljubljana; peta tombola: Olga Očko, Ruše pri Mariboru. — S tem je igra za III. književno tombolo končana in Jugoslovanska Matica sc vsem, ki so pri njej sodelovali z razpečavanjem in nakupom tablic, najiskreneje zahvaljuje. Seveda ni bila pri tej igri vsakomur sreča mila; ima pa naj zavest, da je z nakupom tombolskih tablic podprl Jugoslovansko Matico, odnosno svoje neosvobo-jene brate.
•k Šolskim npraviteljstvom sporoča Jugoslovanska Matica, da ji je prva naklada razglednic za otroke, ki so prispevali k zbirki pirhov, že pošla. Druga večja naklada trenotno še ni dotiskana, kar pa se bo zgodilo še tekom tega tedna, nakar se jim zahtevane razglednico takoj pošljejo.
kr Turneja sarajevskih igralcev. Sarajevska drama pod vodstvom ravnatelja Hinka Nušiča bo priredila daljšo turnejo in obiskala Zagreb, Ljubljano, Maribor, Varaždin, Šibenik, Split in Dubrovnik. Operni ansambel bo priredil turneje po večjih srbskih mestih.
*k Italijanski cerkveni pevski zbor v Su-boticL V Subotici bo gostoval 30. aprila cerkveni pevski zbor siktinske kapele sv. Petra in Pavla v Rimu. Pevski zbor šteje 100 članov in bo priredil v Subotici koncert na potu iz Budimpešte.
~k Aretacija naših državljanov ca Reki. V ponedeljek so zaprle italijanske oblasti več naših ljudi, ki so bili po opravkih na Reki. Nekatere so takoj po zaslišanju spustili, dočim so dva fanta obdržali v zaporih. Vzroki za te aretacije niso znani.
•k Napad v železniškem vlaku. Pred nekaj dnevi sc je dogodil na liški progi zagoneten napad v vlaku. Med postajama Stara Straža in Plavno so neznani razbojniki navalili na šibeniškega zobozdravnika Mio Jerimiča in ga hoteli oropati. Pričel sc je med njimi boj, ki je končno končal s tem, da so roparji pobegnili in pustili Jerimiča težko ranjenega.
•k Pogreša se Mihael Prah, roj. 1861, Vr-hovska vas, fara Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Kdor bi o njem kaj vedel, se prosi, da sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Marija Papež roj. Prah, Ljubljana, Cesta v mestni log št. 41. — Istotako se pogreša Anton Papež, roj. 1379 v Žužemberku. Pogrešani je odšel v Ameriko ter se od tistega dne ni več javil. Prosim ameriške rojake, če je komu o njem kaj znanega, da sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Mihael Papež, tobačna tovarna, Ljubljana.
R. Barina in ... sv. Avguština: Vsako delo je dobro, ako je spisano z dobrim namenom. Kam pridemo po tej poti? Bevkov članek je tudi dober, ker je spisan »radi čdstih pojmov«? Fr. Bevk napada dopisnika »Slovenca/, češ da ne bi smel «oditi dela, кет ga ni imel pred seboj v celoti. Ponavljamo: dopisnik ni scdil dela z. literarnega vidika. Sicer že ra literarnega kritika ne sme veljati geslo »L' pour 1'art«, kaj šele za javnega delavca, ki mora presoditi spis z ozirom na njegov vpliv na življenj o ljudstva, kateremu je posvetil svoje sile! Ali naj danes javni delavec na Primorskem čaka, da izide 12. številka »Našega glasu«, da bo potem imel delo v celoti? Mari naj mirno gleda, kaiko se strup vbrizguje v 12 dozah? Do 12. številke »Našega glasu'- ostani duša 18 letnega mladeniča in dekleta zaprta, misel kroži visoko nad opolzkimi mesti, pri koncu v 12. številki se duša odpri no vsrkaj vase zlati nauk naturalistično popisanega slabega življenja! Delo jo bilo dobro.
France Bevk preveč zahteva od čitatelja in tndi od nas. Njegova obramb«, pisana »radi čistih pojmov«, pa se nam zdi toliko manj razumi,ji va, ker brani delo onih, Iti drugim venomer pridigajo o »posebnih« razmerah na Primorskem. Zakaj bi liberalci sami ne upoštevali teh »posebnih« razmer in zakaj pošiljajo med narod, čigar morala in t n)o obstoj sta ▼ nevarnosti, čtivo dvomljive mortl-ne in menda tudi umetniške vrednosti?
—«ki.
*	Podpornemu društvu slepih, Ljubljani,
Wolfova 12, so darovali: Mesto venca pok. go. spej Fiala g. A. Zalaznik 100 Din; v počašče, nje spomina ge. Kati Fiale g, Kurent s s0, progo 100 Din; g. Peter Grasselli v počaSčc, nje spomina ge. Lovčeve 200 Din. Vsem ple. menitim darovalcem najiskrenejša hvala!
■k Nogavice najceneje v trgovini Doboit Pred škofijo 15.
*	Rogaška Slatina je najceneje in naj udobneje zdravilišče za ozdravljenje želod čnih in črevesnih bolezni posebno v času pre< glavno sezono. Zahtevajte prospekte!
•k Lesna industrija! Ia remseheidske ža ge za polnojarmenik, mlinske krožne in dru. ge, smirkovne plošče, pile, dobite najcenej< pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajti cenik.
"k Krasne otroško oblekee in btnie došle Cene selo nizke. Kristofič-Bučar, Ljubljana Stari trg.
•k Čudežno zdravilne uspehe dosežete pr revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pr živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil motenju (prebave), ostarelosti, kron. koi nih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomla dite, ako se zdravite v starodavnem, radii emanacijekem termalnem kopališču Toplici pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 d< 38* C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezoni od 1. maja do 30. septembra. Ves modéra komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, tel» graf in telefon.
RAVNOKAR SO DOSPELA s
Pravi kraški teran, liter . . « , , 36,— Dii Mardeilčev vičan-črnina, liter > t > • 14,— Dii Viski opolo, liter...... . , » 12__Dii
Ta in draga pristna vina toči
restavracija »Ljubljanski dvor«
Abonente na hrano po zelo nizkih cenah
Ljubljana
O Dr. Kugy je po dovršeni turneji v Nem čiji, kjer jc bilo povsod veliko zanimanja v njegova predavanja, prišel tudi k nam, da pre dava v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Kaki velika je njegova ljubezen do planin, posebni pa do Julijskih, kjer je preživel takorekoi svoje najlepše ure, se je lahko prepričal vsakdo ki ga je poslušal na prvem večeru. V petek ol 8. nri zvečer nadaljuje in zaključi svoja pre davanja v Unionski dvorani. Vstopnice se dobi v predprodaji v pisarni Slov. planinskega dru štva, Selenburgova ulica 7/II. levo.
© Nemški avtomobilisti obiščejo Slovenijo Nemški avtomob. klub v Monakovejn prired s svojimi člani daljši izlet po Italiji, nakar si isti vračajo preko Slovenije in Avstrije naza v Nemčijo. Vožnje se udeleži ca 100 avtomo bilov in 15 motociklov. V soboto, dne 30. apri la t. 1. posetijo izletniki Postojnsko jamo mci 10. uro dopoldne in 2. uro popoldne, nato od idejo dalje proti Ljubljani. Pričakuje se, da pre koračijo prvi mejo pri Planini kmalu po 1. ur popoldne. Ljubljano pasirajo po Bleiweisov cesti, zavijejo nato na Aleksandrovo cesto p< Prešernovi ulici in Miklošičevo cesto in p< Dalmatinovi cesti na Gosposvetsko cesto tci nadaljujejo pot proti Bledu. Zvečer se vrš istotam oficijelen pozdrav gostov v hoteli Toplice. Drugi dan, to je v nedeljo, 1. maja obiščejo izletniki Bohinjsko jezero, nakar zapustijo zopet našo državo preko Kranja in Jezerskega sedla. Automobilski klub, sekcija Ljubljana, ki jc prevzel aranžma te vožnje, prosi vse člane, ki sc želijo udeležiti sprejemnega večera na Bledu in nameravajo tam prenočiti, da nemudoma javijo tajništvu Automo-bllskega kluba v Ljubljani, koliko sob se na zanje rezervira. Tudi naj javijo, če so priprav ljeni prevzeti na Bledu kakšno funkcijo. Ljoib ljansko občinstvo pa sc naproša, da v sobote popoldne ne hodi brezobzirno po sredi gor navedenih ulic, kar bi napravilo na nemškf automobiliste, ki so vajeni reda, zelo slab utis Hišni posetniki pa naj bi ta dan izobesili z* stave, da bo napravila Ljubljana na tujce čin lepši utis.
O Smrtna kosa. Umrl je včeraj po daljši zelo mučni bolezni gosp. Peter R e p i č , nad^ učitelj v pok. Pogreb bo danes popoldne ob i iz hiše Kongresni trg 3. — Na Dunajski ccsti 1 i je po 9 letni bolezni umrla gospa Mar. N a ■ d r a h. Pokopali jo bodo danes popoldne ot pol treh.
O Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo, 27. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. Predava pisatelj br. Ccrkvenik o »Intelektualnem umskem delu in alkoholizmu« — po dr. Ant. Mariču I, ; 2. Priprave za občni zbor. — Vabimo poleg članov vse prijatelje našega po-kreta.
O Zrakoplovi v Ljubljani. V ponedeljek popoldne je letel nad mestom visoko v zraku t»j zrakoplov, baje italijanskega izvora. Včeraj ob 15.20 pa je letel nizko nad mestom lep zrakoplov modre barve. Pasanti so prav lahko prečitali široki in jasni napis na zrakoplovu: »I. B. — A. Z. I.« Zrakoplov jc plul v smeri od jugovzhoda proti severozahodu.
O Mestna zastavljalnica v soboto 30. t. m. radi snaženja uradnih prostorov ne posluje.
O Povest o izruvani granati na ljubljanskem grada jc vsekakor po svojem početku obsojanja vredna, po svojem razvoju, rekli bi; po svoji peripetiji pa še bolj. Evo njen po-četek. V soboto ponoči je na grajskem dvorišču pri vodnjaku nekdo izdrl vzidano 28 cm
granato. O storilcu ni ne duha ne sluha in prav je, da oblast zasleduje krivce, vendar se pa nam zdi, da je sedanja metoda zgrajena na popolnoma napačnih premisah. Sumiti je mogoče na vse strani, kakor je že pač kdo izkušen in so mu izkustva rodila sadove, potem pa naj so bili sadovi piškavi ali pa zdravi. Oboje se primeri. Torej k razvoju povesti. Grajski cerkveni pevski zbor je imel v soboto zvečer svojo pevsko vajo, — vaj se udeležujejo grajski fantje, dekleta in žene — in ob 9 zvečer so se vračali od vaje. No, drugi dan je bila granata izdrta, čez noč seveda, in kaj bi motal in brskal drugod, sum naj pade na tiste, ki so se vračali od pevske vaje in sicer od cerkvene pevske vaje. To moramo naglasiti, ker vemo, da cerkveni pevski zbor peče, zelo, zelo peče. In tako so bili kot osumljenci popisani in zaslišani pevci, grajski fantje. Preiskava krivca še ni dognala in ga najbrž tudi ne bo, ker ga med grajskimi mogoče ali pa gotovo ni; kajti nikjer ni zapisano, da se ponoči ne sme priklatiti, ali pa da se ne more priklatiti na grajsko dvorišče zlikovcc — slučaji so že bili in bodo še — in da je zlikovec izzven grada izdrl tudi granato na dvorišču. Grajska vrata so odprta noč in dan, pot je prosta in ne vem kako pridejo uprav grajski ljudje do tega, da bi se pokoravali za grehe tujih ljudL Če se je že osumilo pevce cerkvenega pevskega zbora, ki so se vračali od vaje, — in za sum ni nikake podlage — potem naj se dosledno osumijo še pevke, da se bo mogla zagovarjati potem celotna pevska družina na Gradu. Toliko za danes 1
© V Ljubljanico je hotel. Na ljubljanski policiji imajo dolgo in hudo zabavno poročilo o korajži gospoda Francelja, ki se mu je to lepo življenje »zafržmagalo« in je hotel skočiti v Ljubljanico. Škoda, da nima naš poročevalec ne volje ne talenta za to, kajti iz te snovi bi se dala napraviti prav krasna humoreska. — Dolgo časa je gospod Francelj slonel z glavo, podprto na roke, nad gostilniško mizo in utapljal svojo jezo na ta svet v kupici. Prijatelj Jože mu jc hotel priliti v vino sicer malo tolažbe, toda to ni dovolj pomagalo, kajti Francelj se je dvignil ter dejal trdo: »V Ljubljanico grem!« In res se je napotil do mostu Sv. Jakoba. Jože je tekel za njim ter z obžalovanjem videl, kako meče Francelj klobuk v vodo in si od-p nja že suknjo, da pošlje še to po vodi, rekoč: »Nc maram je, ker jo je žena kupila.« Suknjo je dobri prijatelj sicer še rešil, nakar je poklical stražnika, da bi skupaj preprečila nevarno Jožetovo grožnjo: »V Ljubljanico pojdem!« Okrog samomorilnega kandidata se je nabrala že prav številna množica ter poslušala Francelja, ki je grozil: »Kamor je šel klobuk, pojdem pd šc jaz!« In res, že se je pognal preko ograje, kar ga zgrabi trda stražnikova pest: »Ne b6š!« Toda Francelj je hotel po vsej sili v hladne valove Ljubljanice. Upiral se je na vs<- pretege, ni pa mu pomagalo dosti, kajti došli stražniki so ga trdo prijeli pod pazduho in ga spravili domov. Kdo ve, s kakimi čustvi se je zbudil Francelj zjutraj v postelji? Najbrže s poštenim mačkom, fizičnim in moralnim.
O Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3.
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri
IGN.ZARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah.
Maribor
□	Proslavo 1. maja Kršč. socialne organizacije bodo proslavite 1. maj z izletom v Št Peter pri Mariboru. To nedeljo torej gremo le v Št. Peter na izlet.
□	Proslava 251etnice dirigentskega delovanja A. Mitroviča na mariborskem odru. V nedeljo, dne 2. t. m. so se sestali člani mariborskega gledališča in so sestavili med seboj začasni odbor za proslavo 251etnega dirigentskega delovanja ravnatelja opere g. A. Mitroviča. Za predsednika odbora je bil izvoljen g. Fran Neralič, v odbor pa sledeče dame in gg. cd strani režiserjev g. J. Kovič, od strani drame in od Udruženja gled. igralcev poverjenica gdč. Kraljeva, za člane orkestra g. M. Schonherr, od moškega zbora g. Megla, od ženskega zbora gdč. Čepic Ljuba, od opere in operete gdč. Ko-cuvanova in gg. Burja, Bratuš, Harastovič, Kovič Pavle, Tovornik in Urvalek. Speci-elTii namen tega odbora je, da bo proslava, ki bo po vsej priliki sredi maja s premijero »Rigoletta«, čim dostojne j ša, kakor to zasluži glasbeno delovanje slavljenca. Kdorkoli želi pri tej proslavi na katerikoli način sodelovati, naj so izvoli obrniti do predsednika odbora g. F. Neraliča.
□	Ljudska univerza. Koncert ljubljansko primadone, ge. Žaludove se vrši v ponedeljek, dne 2. maja in bo vseboval češko pesemsko skladbo. Opozarjamo že danes na ta krasen umetniški večer in priporočamo pravočasno rezerviranje prostorov. Natančnejši spored priobčimo.
□	II. lov na lisico Avtomobilskega kluba SHS sekcije Maribor skupno z Motoklubom, kateri bi se moral vriSiti preteklo nedeljo, ee je preložil rada slabega vremena, na ne-
deljo dne L. maja t L in se vrši istega dne brezpogojno in ob veakem vremenu.
□	Nedeljski iileti v Svečino. Svečina je ena najlepših obmejnih točk, žal pa je bila dosedaj od izletnikov le rekdokdaj posečana, ker je daleč od železnice. Sedaj je lastnik avtoomnlbuea, ki vozi med Mariborom in Svečino, oskrbel, da bo avtoomnibus na razpolago ob nedeljah in praznikih za izletne vožnje. Odhajal bo ob 14 uri iz Maribora, vračal pa se iz Svečine ob 20. uri.
□	Vandalizem v mestnem parka. V noči od ponedeljka na torek so polomili dosedaj še neznani divjaki in razmetali v obeh mestnih parkih in sicer v gornjem delu — smer Tomšičev drevored — Petrovo selo nešteto klopi. Nimamo besed, s katerimi bi ožigosali ta vandalizom. Ujjamo pa, da bodo prišli ti nočni divjaki v roke pravice, ki jim bo odmerila za ta čin zasluženo plačilo ter primerno kazen. Te ljudi se mora javno razstaviti, da se bodo, če imajo še sploh kaj človeškega čuta v sebi, svojega zločina sramovati.
□	Preiskava dalmatinskega vina. Nu pritožbe vinogradnikov in gostilničarjev je veliki župan ouredil preiskavo dalmatinskega vina, ki se toči po raznih kleteh in točilnicah v Mariboru Preiskavo vrši kme-tiisko-kimični jie fkovalni urad, je v 18 slučajih zapečatil sode z dalmatiu^Jm vinom ter vzel vzorec za preiskavo, koje rezultat pa še ni rrti;
□	Prosta stanovanja. 1. Maistrova ul-št. 2-IIL, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Gnjatovič, 2. Slovenska ulica št. 36-1., soba kuhinja in pritiklino od stranico Leopolda Žnidar. Prošnje za dodelitev navedenih stanovanj je vložiti na stanovanjskem sodišču do četrtka dne 28. t. m.
□	Najdeno kolo. V Vrbanovi ulici ulici jo bilo najdeno dobro ohranjeno moško kolo, ki je spravljeno sedaj na policiji, lastnik pa se še ni prijavil. Očividno izvira kolo od lat-vine.
□	Zaključek carinsko afere. Lansko leto je vzbudila mnogo zanimanja carinska afera, ki se je obravnavala pred mariborsko poroto. Proti razsodbi so obsojeni cariniki napravili pritožbo, ki pa je bila zavrnjena. Ker je razsodba postala že piavomočna, so biLi obsojeni pozvani, da nastopijo kazen. Kot prvi se je preselil v mariborsko kaznilnico carinski uradnik Knez, ki je bil obsojen na 2 leti ječe. Kot zaključek te afere se je vršila te dni pred okrožnim sodiščem tudi razprava med carinikom Boletom in dr. Slokarjem na eni ter carinskim posrednikom Maričem na nasprotni strani. Obe stranki sta se poravnali.
Celje
Dobrodošli! Danes obiščejo Celje organisti iz cele Sloveni je. Prepričani smo, da se bodo gg. organisti počutili v Celju dobro in iskreno želimo, da bi njihovo zborovanje prineslo obilo koristi njim samim, razvoju slovenske cerkvene glasbe pa bilo v novo pobudo in rast. V tej želji iskreno pozdravljamo udeležence organistovskega zborovanja z: Dobro nam došli!
& Delavstvu iz Celja in okolice! Kršč.-socialistična delavska organizacija Celja in okolice proslavi prvi maj čim slovesneje. Ob 7 zjutraj se pridruži v opatijski cerkvi naši delavski mladini, ki bo s pristopom k mizi Gospodovi manifestirala svoje krščansko mišljenje. Ob 9 dopoldne se zberemo vsi krščanski socialisti v vrtni dvorani hotela >Beli vok k manifestacijskemu prvomajskemu zborovanju. Popoldne napravimo ! skupen izlet v naravo. Niti en krščanski socialist , niti ena krščanska social istka ne sme manjkati!
-0" Prazna stanovanja. Naknadno k že objavljenemu razpisu prostih stanovanj razpisuje stanovanjsko sodišče še stanovanje v Lipi, občina Teharje 17, hišna lastnica Marija Kranjc; stanovanje obstoji iz 1 sobe s štedilnikom, Stanovanjsko sodišče opozarja, da naj si interesenti vsako stanovanje pred prijavo ogledajo. Kdor odkloni stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno, bi pri prihodnjih dodelitvah ne prišel več v po-štev. Zaščitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja doslej niso vložile, odnosno starih prošenj niso obnovilo ali spopolnile po predpisih zal< ona o stanovanjih z dne 23, oktobra 1926, se poživljajo, da to store do danes opoldne, ker bi se sicer pri dodelitvah ne moglo upoštevati.
& Otvoritev mestnega parka. Otvori-ritev prenovljenega in očiščenega mestnega parka se bo vršila v nedeljo dne 1. maja s promenadnim koncertom.
et Trgovsko drnStvo v Celju sklicuje za četrtek dne 6. maja t. 1. svoj XVIII. redni letni občni zbor. Vršil se bo v rdeči sobi Narodnega doma m so prične ob pol 8 zvečer. Ako bi bil ob napovedani uri obč. zbor nesklepčen, se bo v smislu § 11. društvenih pravil sklepalo po preteku ene ure polnoveljavno brez ozira na število navzočih članov.
er Izlet gostilničarske nadaljevalne Sole. Ob priliki strokovne razstave gostilniške, hotelsko in kavarniške obrti v Gradcu dne 2. in 3. maja 1.1. priredi celjska gostilničarska šol« poučni izlet v Gradec. Izlet bo vsekakor velikega pomene za praktično izobrazbo gostilničarskega naraščaja.
Novo mesto
Sah. Druga siwultanska produkcija g. Cirila Vidmarja Id se je vršila v klubovem lokalu dne 28. t m. je prijetno iznenadila po vsestransko ugodnem rezultatu. Od 16 igranih partij je g. Vidmar dobil deset, širi remiziral in dve izgubil. Ta izid je dokazal, da so igralci od prve simultanke izdatno napredovali. To je potrdila tudi ostra borba, polna zanimivih zapletljajev, precej visoka kvaliteta partij in dejstvo, d« se več kvalificiranih igralcev ni udeležilo intereeantne prireditve. O. Vidmar se je jako laskavo izrazil o lepem napredovanju kluba in mu obeta krasno bodočnost. Obenem je nasve-toval klubu, naj si vendar poišče med inteligenti uvidevnih ljudi, ki bi društvo tudi muterielno podpirali, ke rje jasno, da klub brez izdatnih sredstev ne more tal(o procvitati, kakor bi bilo želeti. Odbor izreka svojo toplo zahvalo g. Vidmarju za interes, ki ga posveča našemu udejstvovanju Obenem apelira na širšo javnost, da z ozirom na kulturni pomen podpira hvalevredno ambicijo mladega kluba, ki stremi za tem, da zasede ugledno mesto v državi.
Kočevje
Osebna vest. Razrešen je bil profesorske službe na krcnjskii gimnaziji g. prof. dr. I l c in bil z odlokom zopet nastavljen na tukajšnji gimnaziji.
ftmamic®. S prvini majem se v naši cerkvi prično šmarnice, in sicer zjutraj in zvečer. Pivih 15 dnii bodo zvečer šmarnice slovenske, drugih petnajst dni pa nemške.
Renovaeiji. Renovirali so hišo (î. lekarnarja Mickla, «sedaj pa prenavljajo Tur>p|i skijevo na oglu trga Petra I. Osvoboditelja, v kateri tudi pripravljajo kavarniške lokale. Tako se je vsaj nekoliko olepšal prostor za gradom. Treba je, da se sedaj na kakršenkoli način zamaši veliki prostor med tema dvema hišama. — Štiri klopi smo dobili, toda postavljene so na nekem kraju — skoraj čisto ob cesti — da bodo poleti vedno pokrito z debelim prahom, kakršnega imamo zlasti v Kočevju. Ali nam mogoče manjka vode ali aparatov, da ne bi mogli ta dušeči prati vsak drugi ali tretji dan odstrani'i?
Zakljnčitev obrtno nadaljevalne šot«. S 30. aprilom se zaključi letošnje šolsko "eto obrtno-na-daljevaln« šole, ki se je letos precej zakasnila z začetkom.
Zadeva mestnega kopališča.. Kmalu se bo približala kopalna sezona in zato je potrebna, da so še pred začetkom opozore merodajni faktorji in javnost na veliko netaktnost baš pn mestnem kopališču. Kopališče je namreč same podrtija lesenih kolib. Nikjer nobenih vrat, nikjer ločenega kraja ад ženske in moške. Prostoru, ki je odločen za učenje plavanja je tako majhen in poleg tega še slabo ograjen, da je resna nevarnost, da se ne zgodi nesreča.
Trbovlje
ф Nepreviden kolesar. Brivski vajenec Ledinek pri g. Liscu un Vodah je imel poela v podružnici svojega mojstra v Trbovljah, čuteč se malo prostega, je hotel napraviti s kolesom domov ovinek, je pa imel smolo, ko je priletel z vso močjo v izložbeno okno g. trgovca Vinka Pavlina. Sain se je močno ureza 1 po glavi, rokah in pod rebri, od koder je bilo videti teči močen curek krvi. Priletel je z glavo naprej v okno in so je seveda tudi šipa, 6 mm debela, ubila. Fant je šel še sam v bolnico.
ф 1 maj kršč. soc. delavstva. Naše kršč. soc. delavstvo hoče tudi letos proslaviti kolikor mogoče svečano svoj delavski praznik. Ob 0. uri se zberejo k sv. maši, nato bodo imeli pa v Društvenem domu svoj shod, na katerega pride en državni poslanec. Popoldne se bo izvajala igra »Anarhisk ob 4. uri, tudi v društvenem domu. Nalančnejši program se vi<li na plakatih. Želeti bi bilo, da bi se vso delavstvo priključilo našim delavcem in bi tako skupno manifestirali za svoj praznik.
ф Nori ccstni nadzorniki. Okrajni zastop za laški okraj je imel v ponedeljek svojo sejo, na kateri so se med drugimi določili tudi novi nadzorniki cest za občino Trbovlje. Iz starega okrajnega zastopa jo bilo poverjeno nadzorništvo cest samo g. rudniSkomu ravnatelju inž. Pauerju, ter mu' v priznanje zaslug poverjen tudi še delokrog cest do mostu ali glavnega trga pred cerkvijo, tako da bo imel sedaj pod nadzorstveni vso glavno trboveljsko cesto od kolodvora do Trbovelj. Od glavnega trga do vrha hriba proti Št. Pavlu bo nadzoroval cest g. Ahac; cesto od Dimnika, pokopališča do sv. Marka g. Miha Renko; od Podmeje proti sv. Katarini, ki se v kratkem začne delati, in do Bobna g. Žagar, posestnik pri ev. Katarini, in od Bobna do hrastniškega kolodvora rudniški uradnik g. Metod Jenko.
Dalmatinska vina. Tudi pri nas se je točenje dalmatinskega vina zelo pomnožilo. Dobiš ga po tako nizki ceni, da je težko verjetno, da bi bilo vse pristno. Gostilničarji tožijo nad slabim zaslužkom in da ne stočijo večkrat ves dan nič; če pa pogledaš na številke iztočenegn vina, vidiš, da se stoči vina več kot druga leta. Glavni prodajalci so vinotoči dalmatinskih vin. Ako se ne pobriga občina, da bi dala ta vina preizkusiti kemično-preiz-kuševalnemu uradu, potem ne bo samo naš kmet udarjen, ker ne bo mogel svojega vina prodati, nego bo marsikateri domači gostilničar primoran svoj lokal zapreti. Poskusili so gostilničarji že sami s tem. da so nakupili v Dalmaciji vino, snmo da bi se ljudje odvadili hoditi v dalmatinske vino-toče, pa do danes še ni videti uspeha.
Hrastnik
Tatvina. V noči od petka na soboto jo bilo ukradeno pri gostilničarju g. Dolinsku tobaka v vrednosti 2000 Din.
Dopis o proslavi 1. maja krščansko-socialnega delavstva so dopolni v toliko, da se izleta k Sv. Jurju udeleži poleg hrastniiških in dolskih organizacij tudi rudarska strokovna skupina v Hudj jami. K Sv. Jurju gredo naši ljudje zelo radi, zato se pričakuje jep obisk.
mut
ф Radičev shod. Nedeljo, 24. t. m., je istega dne kot SLS imel tudi g. St. Radič zaupni shod v Društvenem domu. Pripeljal se je v Ptuj v spremstvu dveh žandarjev v avtomobilu. Od udeležencev so zahtevali radičevci 3 Din vstopnine v dvorano Društvenega doma. Reorganizirati hočejo stranko. Samostojni kmetje pa s to organizacijo niso zadovoljni.
Ф Proslava sedemdesetletnico. Narodna čitalnica v Ptuju je proslavila pretekli teden 70 letnico svojega Člana g. dr. Antona Brumnn. Zbralo so je precej članov in jubilantovih prijateljev. 0 delovanju dr. Anton« Rrumn«, kt je jpolef g. Slavinea ie S6 let ïlan Citalnite, Je govoril g. predsednik dr. Kotnljanec. Nato je povabil g. dr. Brumna, da naj poroča kaj o svojih bogatih spominih. Splošni
želji je g. jubilant radevolje ustregel ter nanizal v svojem govoru najzanimivejše svoje spomine. Z željo, še na mnoga srečna lota, eo so Citalničarjl razi H.
ф Umrl je pretekli teden obče znani ptujski obrtnik g. Andrej Frank, oče g. kleparskega mojstra I. Franka. Zibelka mu je tekla mod banat-skimi Švabi. Kot pionir je prišel k vojakom v Ptuj. kjer se je po doshiženeui vojaškem roku naselil kot obrtnik. N. p. v m.I
© Jurjev sejem. Na .lurjevo je vsako leto v Ptuju večji sejem. Letošnji je bil slabo obiskan. Povsod ee (hiti pomonjkanjo denarja.
ф Ptujska občina namerava sama v lastni režiji otvoriti avtomobilsko zvrro Maribor-i-Ptuj. To bo vir dohodkov za občino in zdrava konkurenca drugemu podjetju, ki misli, da ima za avtovožnje monopol.
ф Novo avtomobilsko vožnjo v Haloze je začel g. Kossar ml. Avto vozi iz Ptuja v Podlehmik in nazaj.
Slov. Konjice
Imenovanjo arhidiakona. Po 10 tednih smo dobili zopet arhidiakona v osebi dosedanjega pro-vizorja g. Franca Tovornika. Da je njegovo imenovanje vzbudilo v župniji pri vseh brez razlike strank splošno veselje in zadovoljnost, ni treba poudarjati. Njegova izredna delavnost na cerkvenem in orgniiizatoričnem polju jo v letih tukajšnjega službovanja pokazala take vidne uspehe, da so ni čuditi, ako je kljub še mladeniški starosti, dosegel tako visoko čast. Največja reč, s katero so lahko ponaša naš trg, impoznntna stavba Katol. društvenega doma, je tudi njegova zasluga. Slovesna inštalacija se bo vršila peto povelikonočno nedeljo (22. maja), za katero so v teku velike predpriprave. Novemu g. arhidiakonu pa kličemo: >I,e tako naprej, пд verskem in kulturnem polju I Bog Vas ohrani šo mnogo let!
Slovenska krajina
Smrt velikega moža. Na Melincih jo umrl v 70. letu starosti domačin posestnik Štefan B a t a-ž i č. Umrli je bil znan kakor v vasi lako v okolici kot veren katoličan. V vsakem oziru je bil mož-poštenjak in z odločnostjo je marsikoga pridobit za dobro stvar. Ni bit le navaden član SLS, marveč celo odbornik krajevno organizacije.
Žrebanje loterije »Martinišfa« preloženo. Vsakdo je bil prepričan, da so bo žrebanje 1. maja brezpogojno vršilo. Ker pa bi stvar končala z izgubo, je odbor žrebanje preložil. Dan ni določen, upanje pa je, da se bo vršilo to jesen. Prekmurjo je bilo preveč udarjeno s poplavami in z metlja-vostjo zato srečke niso razprodane. Ker ima ljudstvo na jesen največ denarja, bo razprodaja 6o preostalih srečk takrat lažja.
Ziiki. Z navdušenjem se je vrnila na Belo nedeljo orlovska družina iz Ljutomera, kjer se je udeležila tekem. Dosegla je take lep uspoh, kakršnega radi poihanjkanja sredstev in drugih ovir pri delu ni upala pričakovati. Srečen izid tekem jo vlil novega ognja, tako da se še z večjo vnemo loti liadaljnega dela. In uspeh bo pri prihodnjih tekmah še večji.
Dopisi
Orel r Dobrepolju priredi 1. maja igro >Lov-elci tat«, drama v 5 dej. Vabljeni vsi.
Sv. Gregor. Pokopališče, katero je dobilo v preteklem lotu novo obzidje, se je že tako zgradilo, da se je na novem delu zemlja že popolnoma izravnala in kmalu so bo začelo z zgradbo spomenika v svetovni vojni padlim vaščanom. — Izobraževalno društvo začne s 1. majem t. 1. nedeljski tečaj s predavanji o gospodarskem knjigovodstvu, splošnem in trgovskem računanj» s posebnim ozirom na računnnje lesa (kubieiranje). Ta tečaj bo obsegal 4 do 5 nedeljskih predavanj.
Sv. Gregor. Na belo nedeljo se jo vršila tu prireditev orlovskega odseka v veliki dvorani šent-gregorskega doma. Od vseh krajev ribniške doline in iz Velikih Lašč so prišli ljudje, da si ogledajo znano dramo »Roza Jelodvorska«. Dvorana j d bila napolnjena do zadnjega kotička. Uspeh prireditve je bil sijajen. Igrali pa so tudi vsi tako, da je bilo veselje dejanju slediti. V odmorih je sviral tamburaški zbor b. Dobrepolja. Naši Orli so lahko ponosni na ta uspeh. Želimo še mnogo takih prireditev I — Novo ziino smo dopili in bela odeja se širi po celem Slejmu. V ponedeljek proti jutru je začel padati sneg in v kratkem je bilo vse belo.
St. Vid pri Ljubljani. V nedeljo 25. t. m. je šentviška orlovska družina priredila svojo običajno akademijo z izredno izbranim sporedom, ki je presenetila. Navajeni smo lepih akademij, vendar zadnja v ničemer ni za prejšnjimi zaostajala, ampak jih je celo v nekaterih točkah prekašala. Vsi, člani in članice, mladci in mladenke so izvajali proste vaje s toliko preciznostjo in točnostjo, da smo se divili. Zlasti pa je ugajal obrtni naraščaj V vajah s ščiti in s puškami. Navdušenje nad preciznim izvajanjem in lepoto vaj ni hotelo prene-hah'. Šolski naraščaj, dečki kakor deklice, so bili prav ljubki in so splošno ugajali. Višek lepote pa eo dosegle prekrasno izvajane simbolične vaje članic, zlasti pa simbolična vaja »Oj Doberdoba, ki so jo z vso točnostjo izvajali člani Obe ti dve vaji, kakor vaja članic »Za materjo« je marsikateremu resnemu obiskovalcu privabilo solze v oči. Orlovski družini moramo le čestitati k prelepemu uspehu. Vidi se, da je tehnično vodstvo Orlov in Orlic v izkušenih rokah I — Na tiho nedeljo je dramat-ski odsek uprizoril Jalnovo drnmo »Dom«, ki je izpadla nad vsako pričakovanje. — Obžalovali smo da je tako na akademiji kakor na predstavi dvorana bila slabo zasedena.
Ortnck. Uprava Koslerjeve graščino je poleg okrajne ceste in ob cesti na Velike Poljpne nasadila mnogo drevesc (topolov). — Kakor se sliši, bomo dobili tudi telefemično zvezo; s tem bo zlasti našim trgovcem zelo ustreženo.
Gorenji Logatec. V veliki nevarnosti se nahajamo, da izgubimo poštni urad. Hiša, v kateri so nahaja sedaj poštni urad, je bila jeseni (na dražbi prodana in novi gospodar jo odpovedal pošti njeno prostore^ ki jih mora sprazniti s 1. junijem t. 1. Gospodična poštarica jo na to takoj opozorila me-rodajne činitelje in je hodila od enega do drugega, naj preskrbe ali oddajo kake primerne prostore, pa je našla le kako skomizganje z rameni ali pa nasvete za prostor, ki bl bil za njen urad popolnoma nesposoben. Tako so bližamo vedno bolj 1. juniju, iio mora poštni urad iz sedanjih prostorov, novih prof ^a ïe ni nikjer. Za finančno kontrolo so so l" oj prostori a za pošto, ki je za občino bo . /ažna nego finančna kontrola, ni pros i ' ko uradov, kakor Jih imamo pri nas,	odi jo s 1. junijem v Dolenji Logatec na > o I '■' •. > opozarjamo merodajne činitelje, pred aie županstvo, naj se vendar nekoliko pr ireskrbi pošti primerne prostore. Pove se občine trudijo in trudijo, da dobe p • ■•«■■A *ko Jih še nimajo, pri nas pa smatra 'j vsega dela v občini pobijanje klerikalna če gre potem tudi vse drugo k vragu.
Slovenci v Italiji
Bistrica. Tu je umrl 3. aprila za pljučnico polkovnik izpod prejšnje vlade g. Allred Podboj pd. Cenetov. Njegov oče je bil rodom iz Ribnice, po poklicu sodnik, mati pa bistriška rojakinja r. Znidartiič. Rajni polkovnik je služboval nekoč v Gorici kot stotnik artiljerijskega polka. Vojaki so ga radi imeli, da so kar jokali ob njegovi premestitvi iz Gonce v Polo, kjer je postal polkovnik. G. Podboj je bil globoko veren mož, vsako nedeljo je šel k ev. maši in večkrat k sv. obhajilu; 14 dni pred smrtjo je opravil svojo velikonočno dolžnost. Bil je pa tudi usmiljenega srca; raznim vojaškim vdovam in sirotam je izposloval podpore; od svoje penzije je delil vsaki mesec določen znesek trpinom. Ljubil je otroke in tudi ti so ga radi imeli ter mu prinašali trombetic in rvončkov v znak ljubezni. Mimo pokopališča ni &el nikoli, ne da bi saiutiral mrtvim. Ganljiva je bila tudi njegova ljubezen do staršev.
Skrivnostna brzojavka. Neki Hrvat v Istri je prejel naslednjo brzojavko: Ricotou vois vattova nasce noti imrmie cestek. Gruntal in gruntal je, sklical je skupaj vso družino in sosede, a nikdo m mogel brzojavko razbrati. Edino podpis je bil razumljiv. Naslovljenec se je obrnil na prijatelja, ki mu je brzojavi 1. Od tega je prejel pojasnilo, da mu je hotel čestitati k poroki in da mu je takole brzo-javil : Prigodom tvojih svatova naše najiskrenije čestitke. Italijanski uradnik se je menda hotel pokazati duhovitega in je oddal brzojavko menda v napolitanskem narečju. V nobenem slučaju ne dela brzojavka časti italijanski pošti.
Bojevito besede. Značilno je, da vsi fašistovski slavnostni govorniki v Trstu zaključijo svoje govore na podoben način. Njihovi govori se zlijejo v visoko bojno pesem. Radovedneži se vprašujejo, zakaj ima prav Trst to srečo; iz teh govorov in raz-j>oloženja lačnih Tržačanov se porajajo same diso-nance in disakordi. Nič prave nacionalne harmonije ni. Včeraj je komisar Parduzzi napovedal obračun z Jugoslavijo, danes vam plaši duhove poslanec Razza. Poslanec Razza je bil določan za slavnostnega govornika ob priliki proslave 21. aprila, na dan proslave ustanovitve Rima, ki je obenem praznik dela. Poslanec Razza je govoril v Rosse-ttijevem gledališču. Svoj govor o fašistovskem sindikalnem gibanju je Razza zaključil: »Delavci in jndustrijci, v imenu Italije vas pozdravljam prepričan. da vaša duša polje skupaj z dušo glavarja (Mussolinija) za nove drznosti, ki jih -incse jutrišnji dan, ki bodo bolj strašne, ki gc. v o pridejo in ki nas najdejo gotove, mirne ir zveste !< Pa bi človek zameril tržaškemu delavcu, ki je brez dela in nima niti strehe, ako venomer godrnja: »Butta la guerra!«
Kruto maščevanje. Posestniku Lovrencu Straj. nar v Mačkovljah so na velikonočni ponedeljek porezali več trti, posekali vse češplje in fige. Izkazalo se je, da so to storili domači vaščani iz političnih nagibov. Štrajnovi namreč čitajo »Mali list«, med tem ko je ostali del vasi na strani liberalnih > Novic«. Liberalci so sumili Štrajnovega sina, da piše v »Mali list« proti njim in so se radi tega maščevali na prav vandalifen način. Na drugi strani pa je dokazano, da niso Štrajnovi v nobeui zvezi z dopisi v »Malem listu«.	___
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
27.	aprila, sreda: PEGICA MOJEGA SRCA. Red A.
28.	aprila, četrtek: Ob 15. uri TRIGLAVSKA
BAJKA. — Predstava za šolsko mladino po
izredno znižanih enotnih cenah. Izven.
29.	aprila, petek: VOJICEK. Red D.
30.	aprila, sobota: HLAPCI. Delavska predstava
v proslavo 1. majnika. Izven. Znižane cene.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
27.	aprila, sreda: EROS IN PSICHE. Red A.
28.	aprila, četrtek: Zaprto.
29.	aprila, petek: MADAME BUTTERFLY. Red C.
Mariborsko gledišče
Repertoar: Sreda, 27. aprila: Zaprto.
Četrtek. 28. aprila ob 20. uri PERIFERIJA. Ab. A.
Premijera.
Opozarjamo na prvi letošnji koncert Narodno železni carskega glasbenega društva »Sloge« v ponedeljek, dne 2. maja ti. ob 20 v Unionski dvorani pod taktirko g. H. Svotela. Pri koncertu sodelujejo: operna pevka ga. Ribičeva, društveni mešani zbor in operni orkester, pomnožen s člani društvenega orkestra. Spored je jako zanimiv in vlada za koncert veliko zanimanje. Vstopnice v Matični knji-garni.
Spori
0BCNI ZBOR JUGOSLOVANSKE ZIMSK0-
SPORTNE ZVEZE V LJUBLJANI.
Z urnimi koraki se bliža zimska olimpijada, И bo v St Moritzu v Švici na soboto 11. februarja 1928. Tudi Jugoslovanska ziimskosportna zveza v Ljubljani hoče sodelovati na tej zimski olimpijadi jn radi tega je letošnji občni zbor sklican nekaj prej kot druga leta.
Podpredsednik D. Jesonko je otvoril 5. redna letni občni zbor JZSZ v nedeljo ob pol 10 dopoldne v damskem salonu kavarne Emona. Podpredsednik D. Jesenko je poročal, da obhaja JZSZ letos pefc letnico svojega obstoja in dela. Tajnik Joso Goree naglaša, da je bila pretekla zimskosportna sezona najuspešnejša izmed vseh pe'ih let. Kot poseben uspeh označuje zanimanje za smučanje med šolsko mladino. Pa ne samo med šolsko mladino, ampak tudi med našim kmetskim ljudstvom zadobiva 6mučanje vedno več prijateljev. Vsi ti uspehi so sad smotrene zimekoeportne propagande. V delu je zemljevid za smučarje. O delovanju drsalnega od-бека je poročal inž. Vodišek. Delegat zagrebške JZSpodzveze dr. Hadži je izčrpno poročal o delovanju podzveze. Pritožuje se tudi radi slabega vremenskega poročanja v Sloveniji. Sledilo je nato blagajniško poročilo, ki je bilo soglasno odobreno.
Sedež JZSZ je za prihodnje leto tudi v Ljubljani. Določeni kandidati za upravni in nadzor-slveni odbor A bila soglasno -»prejeti. Kot predsednik je ponovno izvoljen dr. Hubert Souvan, za Zagreb, podpredsedniki so pa zn Ljubljano D. Jesenko, za Zagreb dr. Hadži ln za Belgrad dr. Žižek. Glede nakopa JZSZ na zimski olimpiadi v Švici predlaga dr. Hadži, da je treba dobiti vsaj toliko denarja, da se lahko odpošlje tekmovalce tako, da bodo vsaj 8 dni pred olimpijado že v St. Moritzu. Le na ta način bo mojjoče, da lahko Jugoslavija računa na kak&ne večje uspeh.} pri tel olimpijadi. Kajti na tekmovalce vpliva klima, teren, stano-vaaie, Urana tako neugodno da niti od daleč ni
misliti na kakšen uspeh ako pridejo tekmovalci zadnje dni na olimpijado. Nekateri tovariši predlagajo tudi trenerje iz Norveške. Vendar pa je to zvezano ozko z gmotnim stanjem JZSZ.
Službeno glasilo JZSZ bo odslej »Planinski Vestnik«. Na predlog podpredsednika D. Jeeenka so je odposlal kralju Aleksandru brzojavni pozdrav občnega zbora JZSZ.
ŠPORTNI DOGODKI.
Dodatno k včerajšnjemu poročilu o nogometnih tekmah zapišemo še tole: V prvenstvu Dunaja ima Admira sedaj 26 točk, BAC 24, Hakoah 22, Rapid in Simmering po 21. — V Philadelphie se dunajski Hakoahi ni tako dobro godilo kot v Newyorku, bila je poražena 1:2. — Penarol je vendarle enkrat zmagal, proti moštvu Frankfurta, 3:1. — Boj Čehov in Ogrov, ki se je končal z zmago Čehov 4:1, je gledalo 28.000 gledavcev. — Slovan je premagal tudi Jugoslavijo. 2:0. — Češki kini» "'ršovice potuje v Avstralijo. Med potjo je na otoku Ceylonu premagal v glavnem mestu Colombo vojaško moštvo 4:2, prav lahko, kljub utrujenosti in vročini. — Prav posebno veliko pišejo te dni
0	zmagi kluba Cardiff nad Arsenaolm 1:0; šlo je za pokal, ki ga je zmagovalcem izročil sam angleški kralj. Bitka se je vojevala v Wembleyskem stadionu, 92.000 gledavcev je plačalo 2,340.000 Din. vstopnine, posebnih vlakov je vozilo 244, avtomobilov 2000, na red je pazilo ?00 policistov in 450 plačanih rediteljev, pripravljenih je bilo 50.000 steklenic piva, 30.000 steklenic mineralne vode, 50.000 obloženih kruhov,y 20.000 kanadskih jabolk, 40.000 banan, 25.000 kosov peciva itd. Igravci Car-diffa so razen enega vsi poročeni.
Tilden je v četrtek odšel v Evropo. Najuch je premagal Landmanna 6:2 7:5, 7:5; K. Koželuh je premagal Landmanna 6:2, 6:3, 6:3; torej 20:12 in 18:8. Prvega maja igrata Najuch in K. Koželuh.
Amerikanec De Mar jo tekel 42 km v 2:40:22.2.
Ritola ie tekel v haili 5000 y v 13:29.8, 3 milje v 13:56.2 (oboje nov svetovni rekord). Kôrnig
1	(K) m v 10.9. Nemec Hofmeister meče kopje nad 60 m in diskos nad 43 m daleč, Hânchen je pa vrgel diskos 43.91 m daleč. — Poljaki so šli v Rim po poraz dobili so 54 točk, Italijani 74. Omembe vreden je samo skok Zalmieriia, 1.85 m visoko. — V Atenah so pa premagali Angleži Grke, v razmerju 11:5.
V Ameriki je plaval Weissmueller 100 y v 51.4, Kojac 220 y na hrbtu v 2:39.6, nov svetovni rekord (rekord na 200 m ima Lauffer z 2:38.8- 220 y je 201,166 m), Nemec Kemmerich je bil v vodi vzdržema 32 ur; plaval je in počival.
Najhitrejši dirkač na kratke proge je sedaj Francoz Michard; to je te drei na novo dokazal
Najtežja avtomobilna cestna dirka je pač Targa Florio na Siciliji, 108X5 = 540 km. Od priglašenih 33 avtomobilov jih je stri r tal o v nedeljo 22, na cilj jih je prišlo 6, zmagal je Materassi na Bu-gattiju, v 7 urah in 35 minutah in 55 sekundah.
Zračni promet se je v zadnjem času toliko pocenil, da so pelješ iz Londona v Amsterdam v aeroplanu za 3 angl. funte dočim te stane I. razred na ladji 4 funte. — Za Pinedom so že poslali drugi hidroplan. — Francoza Nungasser in Drouhin bosta v tekmovalnem poletu letela čez tAlantik najbrž že v sredi maja. — Turki so pa res tiči. Nemci priredijo vsako leto v Rossitten (Vzhodna Prusija) tekme z letali brez motorjev (Segelflug) in jih bodo priredili tudi letos. Pa so priglasili svojo udeležbo tudii Turki in so prijavili tri aéroplane z tiotorji seveda.
Izpred? sodišča
Goljuf in njegova žrtev. Pred ljubljanskim sodnikom se je pojavil zagorel fant, čokat, korak mu je bil utrujen, šest ur je udarjal ob trdo cesto, preden je zagledal Ljubljano. Iz poplavljenih Icrajev je doma, nekje iz polhograjskih hribov. Oče mu je posestnik in bil pri poplavi težko prizadet. In je čez nekaj tednov poslal sina z jabolki v Ljubljano, češ, prodaj jih, da bo za zimo kaj. In fant je vse prav vestno prodal in spravil denar. Pa se že zgodi, da na siromaka preže dvomljivi in pretkani eksemplarji, katerim so elementarne nezgode le v dobro, ker zbegani nn pol uničeni ljudje kaj radi nasedejo -./dobrim ljudemc. Isto se je zgodilo temu hribovskemu fantu. Takole je povedal: s Jaz sem jo mahal proti domu, na Viču me je pa ustavil K., pa mi je rekel, da je z naših hribov. Potem sva se menila, pa mi je rekel, da mi lahko podpore »skomandira«. Enemu iz Loke da jo je že, ker je za nekaj boljšega pri Pollaku. Rekel je, da iahfto dobi blaga, obleke, čevljev, spmo da naj grem z njim, pa da naj plačam 200 Din. šla sva do neke trgovine čez frančiškanski most, jaz 6em ga počakal zunaj, on je šel v trgovino. Pa pride povedat, da že zavijajo zame, samo 200 Din moram še odšteti in sicer za reveže, ker dobim tako poceni blago. Pa sem mu odštel, ga čakal in čakal, njega pa ni bilo od nikoder.« In tako je siromak prispeval za siromake in se kot siromak vrnil domov, šele čez nekaj mesecev je naletel na svojega »dobrotnika« in fant je bil toliko pri zavesti, da ga je ovadil. Je to nizko, košato človeče, bega joči h oči, zaradi goljufije že kaznovan. K razpravi ga ni bilo, pa je bil v odsotnosti obsojen na 14 dni strogega zapora, na povrnitev 200 Din in sodnih stroškov. Po rezultatu razprave je pricapljal šele čez kaki dve uri in bil s kaznijo malodane očitno zadovoljen.
Čez 10 litrov vina je izpili Močan, stasit hlapec, ki bi stot mogel dvigati z eno roko, jo stopil pred 6odnika >zgrevan« in zbegan in rdečica se mu je prelivala po obrazu. V neki kavarni je premetaval goste in jih nekaj ekspediral na c-?sto, enemu pa zakrtaSl kozarec v glavo. Nič ni tajil, pa tudi nič se spominjal. »Pijan sem bil,« je rekel, :;popoklne sva spila s prijateljem čez 15 litrov vina in drugega ne vem, kakor da sem se drugo jutro znašel v policijskem zaporu in me je po plečih in stegnih prokleto srbelo.« Ranjenec je zahteval za bolečine, za čiščenje obleke kar 800 Din odškodnine in izkazalo se ho šele, če zahteva ni previsoka. Hlapec je poparjen odroma], ker bo moral v negotovosti preživeti še nekaj dni.
ŠMARNICE 1927. Za mesec majnik priporočamo sledeče starejše Šmarni ce:
MarijA vzor krščanskega življenja. Šmarnice 1927.
Spisal dr. Fr. Kruljc. 22 Din. Marija v senci naših dni. Šmarnice 1927. Spisal
Stanko Stanič. 24 Din. Znamenje na neb". Šmarnice 1922. Spisol dr. Jos.
Jerše. 30 Din. Marija v predpodifah in podobah. Šmarnice 1901.
Spisal J. Vole. 30 Din. Šmarnice arskrga župnika. Razlaga Invretanskih litanij z životopisom bi. župnika Vianeja. 1912. 20 Din. Cvetlice posvefeno naSi Ijnbj gc-ppej presv. Srca
Jezusovega. 1875. 12 D;n. Marija in sv. maša. Šmsmict 1919 Spisal Val Г.ег-nik. 20 Din.
Na sv. Goro. Šmarnice 1924. Spisal dr M. Bruvnat 30 Din.
LavTetansko šmarnice. 1918. Rnisnl dr. Jos. Jerše 30 Din.
Naročajo so v Jugoslovanski knjigarni v Ljub. Ijani.	ч
Zanimivosti
Kitajski Napoleon.
Amerikanec Louis Hannett je dober poznavalec Kitaja. »New York Herald« prinaša njegove slike sedanjih kitajskih mogotcev, »Kovačev edine Kitajske«.
Kralj v Mukdenu in Pekingu, Čangoolin sprejema tujce na prestolu v dvorani, postlani s tigrovimi kožami. Telesna straža pred njegovim »jam eno m« (palačo), sprejme in spremlja gosta s trobentami in bobni. »Južno-kitajsiki Napoleon«, vodja kantonskih čet, Čan-Kaj-Sek, pa nastopa vse drugače. Njegov »boy< na stopnicah skromne meščanske hiše je ogledal mojo posetnico in mi je molče pokazal neka vrata. Našel sem v sobi mladega, skromnega častnika brez vsakih distinkcij. »Cankajšek?« sem vprašal v kitajsko poenostavljeni angleščini. »Da«, je odgovoril častnik in je tlesknil z rokami. Pritekel je tolmač. ki mi je pojasnil, da je pred menoj sam kantonski generalissimus. Cankajšek se je nasmehnil mojemu začudenju. To je redek pojav pri Kitajcih. Stanuje v skromni sobi. Prinesli so obvezen riž in čaj, toda general pije samo krop, čisto vodo. Medtem ko mi je pripovedoval tolmač njegovo življenje, je sedel tiho in skromno. Ima kakih 40 let in izgleda kakor profesor, nima nič generalskega na sebi. Zrastel je brez očeta sredi trgovcev. Z 18. letom je postal vojni akademik. Učil se je na Japonskem. Politika ga je od kraja razočarala. Šele od 1. 1913. je kot pristaš »očeta kitajske republike« Sunjatsena zopet posegel v boj. Postal je ravnatelj vojne akademije v Vampoa in je ustvaril kadre novih častnikov, nosilcev »demokratičnega nacionalizma«. Cankajšek je izvrsten organizator, a njegovi živci 60 večkrat potrebni počitka. Vsak drug mesec izgine za par dni v hribe in si pri budistov-skih menihih očisti dušo.
Amerikanec je stavil pereče vprašanje o boljševikih. Vesti so namreč jako nasprotne. Marsikateri poznavalec trdi, da je izvršil general svoj napad na Kuomingtang v sporazumu z boljševiki, da bi zmedel angleške diplomate. Zaplemba 8 milijonskega (dolarjev) zlatega kantonskega zaklada je baje le navi-dexita Mo»kov«ka »Pravda« pa poroča, da je imenoval Cangkajšekov sin, študent kitajske univerze v Moskvi, svojega očeta »lažnika in izdajalca revolucije«. Kaj je res?
Cankajšek ni hotel govoriti o politiki. »Poliitka je postranska reč. Vojna bo kratka. V par letih bo Kitaj zedinjen in to je glavno.« Diktator ali orodje svoje stranke, naredi Čan vsekakor vtis iskrenega in odločnega patrijota.
Sekira poje.
Ameriški listi prinašajo strašne podrobnosti o Čanikajšekovem terorju v Šanghaju. Dal je obglaviti v teku enega tedna do 100 kolovodij kitajske Mornariške zveze, ki je bila na čelu zadnjih izgredov. Istočasno je Cancolin v Harbinu dal obglaviti 56 komunističnih delavcev in visokošolcev. Obsojenci so šli po mandžurski prestolici z velikimi napisi v ruščini in kitajščini: »Izdajice, ki so prodajali domovino boljševikom.« Izurjeni ra-belj je obglavil vso vrsto obsojencev v eni uri! Ta beli teror kaže, da ni izključen sporazum med kantonskim »južnim Napoleonom« in ïkraljem severnega Kitaja«.
Petrolejska doba.
Preroki so že davno napovedali, da ni daleč dan, ko bo zadnji petrolejski vrelec usahnil. Ako bi se to v resnici danes ali jutri zgodilo, bi najmanj 2S milijonov avtomobilov v najkrajšem času prišlo med staro železje. Potem pa brez števila aeroplanov, motornih koles, motornih čolnov, tankov, podmorndkov itd., vse to bi bilo obsojeno na zastoj. Da si države zasigurajo ta dragoceni proizvod, so že žrtvovale milijone in milijone. Mnogi so pri iskanju zgubili življenje in ta boj za petrolej se vedno nadaljuje. Navadno najdejo petrolej v pustinjah, v skalnatih gorah, daleč od človeških bivališč. Amerika je na prvem mestu pridobivanja petroleja in sicer z nič manj kot 70 odstotki celotne svetovne produkcije. Tudi Mehika ga producira mnogo. Potem slede Perzija, Kavkaz in holandska Vzhodna Indija. Prvi petrolej so odkrili v Pennsylvaniji leta 1859, danes pa ga pridobijo več kot sto milijonov ton na leto.
Lela 1866 je šel William Knox v Avstralijo. Tam si je pridobil velikansko premoženje, toda ni hotel samo uživati, pač pa iskal dalje, kje bi bilo kaj primernega. Prišel je v Perzijo, in tam odkril petrolejske vrelce, ki so še danes v rokah Angležev. Petrolej so poznali že stoletja, toda uporabljali so ga le v zdravstvene svrhe za človeka in žival kakor tudi za mazanje čolnov in drugih morskih vozil. Posebno na Tigrisu in Euphratu so tako delali. бе1е imenovani Knox je pričel z modernim izrabljanjem vrelcev. Toda imel je nečloveške težave. Pokrajina prava puščava in samoten hrib, prebivalci ob gorovju divji nomadi, o kakj železnici niti govora. Imel je le nekaj Angležev in s temi je pričel vrtati severno Bagdada. 300.000 funtov je takorekoč vrgel proč. Imel je vedno le samo neuspeh. Nemci so mu hoteli celo stvar odkupiti, toda v tem mu je prišel na pomoč Anglež Lord Strathon. Ko je še na dveh krajih poskusil z i vrtanjem, s© mu je končno posrečilo priti do
petroleja. To je bilo v dolini, ki ji pravijo Maidan-i-Naftun. Danes je tam zaposlenih 30 tisoč Perzijcev, 5000 Indijcev m več kot tisoč Evropcev.
Težke naloge policije.
Pred kratkim so nekje na Angleškem na. šli na cesti mrtvega moža, ki je imel na ob. razu globoko zarezano znamenje križa. Poli-cija se je zaman trudila, da bi prijela storilce, oziroma rešila uganko vrezanega znamenja.
—	Nekega Angleža so neznanci zvabili v stanovanje s pretvezo, da je njegova žena pone. srečila. Ko je sedel v avto, so mu zamašili usta, ga zvezali ter vrgli v neko temno klet Pozneje so ga odvedli v sobo, kjer so mu na čelu užgali črko H. Omedlel je od bolečin in ko se je zavedel, se je znašel v neki prazni hiši. Dasi je od takrat že več let, napadalcev še niso našli in jih najbrže ne bodo. — Ob železniški progi blizu Stockport-a so našli s srebrom okovano palico in bel ovratnik. Na ovratniku je bilo s svinčnikom zapisano: »Ko boste to našli, sem že mrtev. Ubil sem Margareto.« Toda nikdar niso našli ne Margarete ne dozdevnega samomorilca. — Tudi problem identificiranja je za policijo dostikrat težaven. Nekega moškega so aretirali, ker je kradel dragoceno kožuhovino v londonskem West-End-u. Ko so ga prijeli, je nosil očala, lepe brke, in košate lase. V teku preiskave pa je odstranil očala, del las in brke. Niti ena od 18 prič ga ni mogla identificirati in bil je seveda oproščen. — V Newyorku so prijeli nekega Irca, ki je bil osumljen vlomov. Ko so hoteli napraviti odtise njegovih prstov, so kar naenkrat stali pred uganko. Naj so poskušali, kaikor so hoteli, odtisov niso mogli dobiti na papir. Iznašel je neko sredstvo, da je bilo nemogoče z roke sneti odtise, a tajnosti ni izdal. Umrl je v preiskavi in z njim skrivnost
—	Sploh ostane sedem odstotkov umorov in ubojev nepojasnjenih.
Varnostni izreki.
Tri besede, povedane na pravem mestu, so dostikrat boljše kot pa tri tisoč. Posebno oni, ki oglaša v časopisu, to kaj dobro ve iz lastne skušnje. Tudi žurnaiisti to vedo, posebno je pa to znano obrtnemu nadzorstvu v industrijskih krajih. Na Angleškem n. pr. obrtno nadzorstvo na vse mogoče načine opozarja delavstvo, kako naj se varuje pred nezgodami. Zelo dobro se je obnesla metoda, da pritiskajo delodajalci na plačilne zavitke izreke v kratkih besedah, kako naj se varujejo pred nezgodami. Čez 700 angleških tvrdk ima ta sistem vpeljan v svojih obratih. Statistično je dokazano, da je 80 odstot. vseh nezgod v obratih posledica nepazljivosti, potem pa tudi šal, katere se rade pojavljajo od strani delavstva. V rudokopih na Angleškem — tako trdi statistika — se da 40 odstot. vseh nezgod preprečiti, ako bi rudarji vedno vpoštevali, kar se jim predočuje. Neka papirnica je imela leta 1920 94 slučajev nezgod, radi česar je bilo zamujenih 18.035 delovnih ur. Čez dve leti je bila vpeljana metoda z opozorili na plačilnih zavitkih in je bilo takoj v prvem letu le 52 nezgod s 1772 zamujenimi delavniki.
V vseh obratih Anglije je bilo 1. 1923. 97.143 nezgod, to je toliko kot 1 in pol vsako minuto. 843 nezgod je imelo smrtni izid ali vsake 2 in pol uro en smrten slučaj. Vendar pa je bila samo ena petina takih, ki so bili neizogibni. V letu 4921. so angleški delavci radi nezgod zgubili dvanajst miljonov funtov ali 3.311,000.000 Din. Izreki, katere natisku-jejo na zavitke, so včasih zelo originalni. Tako n. pr.: i-Žena nepazljivega moža je toliko kot vdova.« — »Uči se sedaj, ne, ko si se že ponesrečil.« — »ABC pazljivosti je »Always Be Careful«.« (Pazi vedno!) — »Bolje, da si zdrav, kot bolan.« — »Zgubljeni čas radi nezgode je nenadomestljiv.« — »Tvoje življenje je tvoj kapital; dobro ga nalož/i.« — »Nikoli se ne pogovarjaj z delavcem pri stroju.« — »Skozi varnostna očala lahko vidiš, s steklenimi očmi ne vidiš.« — »Nepazljiv delavec in dobro izvršeno delo sta daleč narazen.«
—	»Boljše preprečiti kot pa tarnati.« — »Mačka lahko riskira osem življenj, človek samo enega.« — »Pazljivost je nalezljiva, glej da se je nalezeš.« — »Ena unca previdnosti odtehta eno tono sreče« itd.
Po raznih delavnicah so razobešeni tudi lepaki, ki opozarjajo delavstvo, da se varuje posebno pred malimi poškodbami, ki postanejo v mnogih slučajih smrtne. Tako je bilo v 1. 1925. nič manj kot 15.217 slučajev neznatnih prask in sličnih nezgod, ki so vsled brezbrižnosti povzročile težko obolenje, v mnogih slučajih pa smrt. V večini angleških delavnic so sedaj vpeljali način, da je za take slučaje pripravljena pomoč v obliki dvaodstot-nega jodina, 6 katerim se je treba takoj namazati, predno se rana opere.
Tudi pri nas bi se moralo v tem oziru marsikaj ukreniti.
MOKRA NORVEŠKA.
Norveški državni svet je potrdil zakon, s katerim se ukine prepoved alkohola. Tako je postala Norveška zojiet mokra država. Suha leta so povzročila velike izdatke radi razvoja tihotapstva in obmejne povečane straže. Na-rastlo je število bulezni radi uživanja elaboga domačega špirita. Zdaj sta suhi samo Amerika in Finska«
Gospodarstvo
Državna trošarina na vino v Sloveniji in občinske doklade.
V	St. 47 z dne 80. aprila 1927 »Uradnega lista< objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petijot in o občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1926. Iz tabele I. je razvidno število občin, ki pobirajo doklade ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II. pa količine vina (petijota in vinskega mošta), ki so bile zatroša-rinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneski drž. trošarine in občinskih doklad, ki so bili pobrani od doti črn h količin.
Na ozemlju ljublj. obl. je bilo zatrošarinjenerja vina (vinskega mošta in petijota) . . 197.813.39 hI.
Od tega odpade na Ljubljano . 67.062.79 hI.
Napram letu 1926 z 197.544.40 hI od katerih je odpadlo na Ljubljano 69.488.48 hi, je torej Ljubljana sama napredovala, vse ozemlje ljubljanske oblasti pa nekoliko nazadovalo.
Na ozemlju mar. obl. ie bilo zatrošarinjenega vina (vinskega mošta ter petijota) . . 144.368.16 hI kar znači napram letu 1925 s količino 129.229.80 hI precej več. Državne trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od hektolitra in 0.50 Din za steklenico ®d 0.71) je bilo plačane na ozemlju ljublj. oblasti (vštevši Ljubljano) leta 1926 . . 6,709.615.15 Din,
v Ljubljani sami...... 2,249.812.25 Din.
Napram letu 1925, ki je vrglo 6.6 (v Ljubljani 19S) mil. dinarjev, se je donos kljub zmanjšani množini tudi v oblasti zvišal, kar je pripisovati činjenicl, da se je količina zatrošarinjenega mošta s postavko 25 dinarjev znižala, količina vina s postavko 35 Din pa svišala.
Na ozeml ju mariborske oblasti je bilo leta 1926 pobrane državne trošarine . . . 4,958.924.50 Din. Mapram letu 1925 v Iznosu . . . 4,362.455.85 Din se je tudi lukaj donos zvišal. Obremenitev vina in vinskegn mošta z občinskimi dokladami se je gibalo v letu 1926 v splošnem kakor lela 1925 med 25% in 250%. Višje doklade in sicer do 650% je pobiralo 102 občini, v letu 1925 pa samo 61 občin. Pobiralo je doklade v ljublj. oblasti leta 1926 . 332 občin,
lela 1925 pa.......... 326 občin,
v mariborski oblasti leta 1926 .... 504 občin, leta 1925 pa.......... 503 občin.
Skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1926 v ljubljanski oblasti........ 16,875/144.35 Din,
od tega odpade na Ljubljano . 6,579.828.— Din, v mariborski oblasti pa ... . 9,050.918.79 Din.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadno vino od soda (inkluzivno petiot) na vinski mošt, in na navadna vina v steklenicah ne pa tudi na šampanjec in ostala takozvana з-fina vina< kakor malaga, eherry itd.
Tušski ssromsl v Italiji.
Iz zadnje številke revije >Ilotek, ki izhaja v Kolnu posnemamo v izvlečku sledeče zanimive podatke:
Tujski promet v Italiji je letos znatnejši kot v istem času lani, kar potrjujejo najnovejši podatki Enita, ki se izredno trudi za povzdigo tujskega prometa v Italiji.
Za Sicilijo se je ustanovila posebna prometna zveza A,; S. T. I. S, katere centrala je v Palermu. Italijanska vlada kakor tudi drugi faktorji so ii naklonili dovolj sredstev (vlada sama 500.000 lir). Tudi avtomobilski klub se zelo briga za Sicilijo.
V	Rimu so uvedli avtobusne oglede mesta v treh dneh. Nadalje se za družabna potovanja najmanj 25 oseb v prometu z Nemčijo, Avstrijo in Italijo izdajajo mednarodne vozne karte, ki so se dosedaj izdajale samo posameznim potnikom. Nadalje so uvedli direkten promet med Poljsko in Italijo (s 1. aprilom) čez, Trbiž, ter med Berlinom in Dunajem (v Postojno in Reko). Tudi avtomobilni promet se je razširil.
Od Enita se je odcepila družba C. I. T., ki je tdružila vse potovalne in pumetno pisarne Enita (kapital 5 milijonov lir).
Tujski promet je bil lani za 186 večji kakor v letu 1913; tujci so prinesli v deželo 3.6 milijarde lir. Nasprotno so Italijani na potovanjih v inozemstvu porabili 900 milijonov lir. Plačilna bilanca Italije ima med aktivi postavko čistih 2.400 milijonov lir od tujskega prometa.
Vsi ti uspehi Italije v tujskem prometu naj bodo tudi nam v pobudo za še intenzivnejše delo na tem polju l
Glavna skupščina hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. Dne 23. aprila letos se je vršila pod predsedstvom društvenega predsednika gosp. Milana
barona Turkoviča 58. redna glavna skupščina delničarjev Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu v prostorih zavoda. Prisostvovalo ie deloma osebno deloma po zastopnikih 65 delničarjev, ki so zastopali 1,175.133 kosov delnic od celokupnega števila 1,400.000 delnic. Iz predloženega poročila ravnateljstva je razvidno, da se je poslovanje v minulem poslovnem letu kljub težki situaciji na denarnem polju završilo s povoljnim uspehom. Čisti dobiček Din 14,678.565.99 se razdeli takole: Din 11.200.000.— na račun 8% dividende, t. j. Din 8.— za delnico, izrednemu rezervnemu zakladu se pripiše znesek Din 1,500.000.—, pokojninskemu skladu Din 500.000, na novi račun 1.1927 se pa pronese Din 1,255.962.79. Na podlagi tega se bo izplačeval kupon št. 38 po Din 8.— počenši od 25. tega meseca. Glavna skupščina je na predlog g. Arse Stamenkoviča, ki je v daljšem govoru navajal zasluge ravnateljstva ln pa nadzorstvenega odbora zn dobro poslovanje in po-voljni razvoj to velebanke, soglasno vzela na znanje poročilo ravnateljstva in nadzorstvenega odbora. V ravnateljstvo so bili ponovno izvoljeni gg. Žiga Stern, Milan Weiss de Polna in Gvidon vitez Pongratz, dočim ie kot novi član Izvoljen gosp. Z. Hajdu, generalni reprezentant za srednjo Evropo Anglo-lnter-national banke Ltd. London. Po glavni skupščini so je vršila seja ravnateljstva, pri kateri se je isto konstituiralo ter izbralo ponovno za svojega predsednika gosp. Milana barona Turkoviča, za podpredsednika pa gosp. dr. Stanka Sverljugo, glavnega zavodovega ravnatelja.
Banjaluški in mostarski rudnik zopet delala. Banjaluški državni rudnik je dobil večja naročila za vojsko, mostarski pa za Jadransko plovidbo.
Oclgoditev obiska Poljakov. Včeraj smo poročali, da pridejo Poljaki 2. in 3. maja v Ljubljano. Kakor pa nam sedaj poročajo, je obisk radi tehničnih težkoč, ki so se nenadoma pojavile, odgoden. Nov termin za obisk še ni definitivno znan.
Lanski pridelek vina v Julijski Beneliji. Lani je pridelala Julijska Benečija (z Zadrom) 329.000 hI vina napram 194.000 hI v letu 1925. Cela Italija je producirala lani 37.076.000 hI, 1.1925 pa -15,367.000 hI.
Produkcija koksa v naši državi. Produkcijo koksa v domačih plinarnah cenijo na 25.000 ton v vrednosti 18 milijonov dinarjev letno.
Nazadovanje prometa v tržaškem pristanišču. V mesecu marcu 1927 je znašal promet v tržaškem pristanišču 447.000 ton napram 461.000 tonam v marcu lani. V prvih treh mesecih t. 1. je bil promet za 72.000 Ion manjši kakor v prvih treh mesecih lanskega lela.
Hmcljski trg v Nemčiji. Iz Ntirnberga poročajo, da je tamošnjl hnieljski trg miren. Cene so v zadnjem času sledeče: dober tržni hmelj 490—500, srednji 390—480, slab 320—380; gorski 510—520, dober hallertanski 500—520, srednji 400—490, slab 330—300; vso cene v markah za stot (50kg); promet malenkosten.
Inozemska posojila v Ameriki. Po uradni statistiki je bilo v prvih treh mesecih t. 1. emitiranih v Uniji za 360.7 milijona dolarjev inozemskih posojil (lani v prvih treh mesecih 209.8). Po drugi, privatni statistiki, ki upošteva tudi manjša posojila, pa so znašale emisije za račun inozemstva v prvem četrtletju 1927 390 milijonov dolarjev (lani v prvem četrtletju 271.85 milijona).
Znižanje diskonta v'telgiji. Belgijska Narodna banka je znižala diskont od 7 na 6 in pol odstotka.
26. aprila 1927.
kreditna 150 den., Merkantllna 98 znklj, Praštediona 850 den. Kred. zavod 160-170, Trbovlje 500 bi., Vevče 185 den.. Stavbna 55—65, ftešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85.50—86, agrari 64 den., vojna odškodnina 842 zaklj., uit. apr. 842 den., Hrv. esk. 96.50 den., Hipobanka 61—62, Jugobanka 93-94, Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den, šečerana 526 zaklj, Slavonija 21—22, Trbovlje 495—500.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 82.80, Alpine 49.16, Grelnitz 7.48, Kranjska industrijska 51.50, Trbovlje 63.70, Hrv. esk. 15.40, Leykam 12 75, Jugobanka 12.60, Hip. banka 7.60, Mundus 176.
BLAGO.
Ljubljana. V kurzih ni Izprememb. Tendenca za les in dež. pridelke neizpremenjena. Zaključki: 6 vagonov lesa.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.50—13.53 (18.50—13.63), Italija 325 55—827.55 (305.51—307.51), London 276.20 do 277 (276.20—277), Newyork 56.75—56.95 (56.75 do 56 95), Praga 168.30—169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005-8.035 (8.006—8.035), Curih 10.94-10.97 (10.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.13 (9.13 den.), Pešta 90.55 (90.60 den.), Berlin 123.26 (123.26), Italija 29.175 (28.20), London 25.25675 (25.25375) Newyork 519.975 (620 den.), Pariz 20.3625 (20.365 bi.), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 7310 (73.05 den.), Madrid 91.60 (91 bi ), Bukarešt 3.36 (3.34), Varšava 58 (58 den.), Amsterdam 208 den. (208.05).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 189.20, London 34.45, Milan 39.56, Newyork 709.25, Pariz 27.78, Varšava 78.99. — Valute: dolarji 706.26, lira 39.49, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 189.67, Zagreb 59.23, Pariz 132, London 163.36, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 85.50—86.50, vojna odškodnina 339—340. zastavni listi 20—22, kom. zadolžnico 20—22, Celjska 195—197, Ljublj.
GipliB S^nfdeio la. lanenï sukanec
najcenejše pri Osredn I Čipkarski zadrug
Ljubljana. Kongresni trg
MALI OGLASI
V.aka drobna vratlca l-SO Din ali vaaka beteda SO par. Na|man|il oglaa 3 ali 9 »In. Oglaal nad devet vratle aa računalo vlie. Za odgovor soamuol Na vpraian|a brca znamke ne odgovar|aBo!
Mlad trg. pomočnik
izučen v trgov, z mešanim blagom, zelo nadarjen, priden in pošten, želi radi nadalj. izobr. spremeniti službo v večji trgovini. Ponudbe na upravo lista Maribor pod: »Cena moč«
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 822.6, Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 419, Lan-genberg 468.8, Berlin 488.9, Dunaj 517.2. Varšava 980.
C»trtek, 28. aprila.
Zagreb: 20.30 arije in pesmi. — Breslau: 20.05 vesela pesnitev, 21 »Bastion und Bastienne: komična opera F. W. Wieskerna, glasba W. A. Mozarta, 22.30—24 plesna godba. — Praga: 20.30 večerni koncert. — Franklurt: 20.16 Wiedejeva komedija >Bunburry<, nato 24.30 plesna gcdbn. — Brno: 20 Das LSmmlein komedija A. Bissona in G 'Ihurnesa. 21 vojaški koncert orkestra inf. reg. št. 43, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Concerto con il consorso del >Quartetto di Romac. — Lnngen-berg: 21 F. Hebbelova tragedija »Gyges und sein Ring«, 23 koncert (prenos iz Kaiserliofa, Mtlnster).
—	Berlin: 20.30 J. Ringelnatz M ta pesmi Kutlel-dalteldua, 21.25 sonata: Schumann: sonata za violino in glasov i r D moli, op. 121, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. — Varšava: 20.15 večerni koncert.
Petek, 29. aprila.
Zagreb: 19.15 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča. — Broslau: 20.10 vesel večer.
—	Praga: 19.30 koncert, 21.15 igra. 22.16 prenos iz kavarno Zavrel. — Frankfurt: 20.20 vesel večer nato plesna godba. — Brno: 19.30 prenos iz Prage, 21.15 plesna godba, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Selezione deli'Operetta >11 Ventaglio« di A. Cuscina. — Langenherg: 20.30 koncert pevskega zbora Rheinland, 22.45 plesna godba. — Berlin: 20.10»Ll-Tai-Pe< opera R. Lot ha rja, glasba K. v. Franckcnsteina, 22.S0—24 plesna godba. — Dunaj: 20.05 Sil. Vara >Die Frau von vierz.ig Jahrenc, igrokaz. — Varšava: 20.15 sinloničen koncert varšavske filharmonije.
Sobota, 30. aprila.
Zagreb: 20.30 komorna glasba. 22 plesna godba. — Breslau: 20.10 k Beethovnovi proslavi: Veseli kanoni, peti od moškega kvartc-ta pevske akademijo Snickenschmidt, 21 vesel konec todna, 22.30—24 plesna godba. — Praga: 20.40 zabavna glasba, 21 opereto 22.15 godba. — Franklurt: 19 orkestralni koncert Regerjeve proslave, nato prenos iz Kassela, nalo do 24.30 jazzband. — Brno: 20.30 vesel večer, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21 Tras-mission© da un Teatro. — Langenberg: 21 vesel večer, nato do 1 plesna godba. — Berlin: 20.30 vesel konec tedna, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 19 prenos iz dunajske državne opere: G. Verdi :FalsiaIf< komična opera, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 plosna godba.
ženska moč
izvežbana v papirni stroki, išče službo v skladišču. Je tudi izvežbana vlagalka. Naslov v upravi «Slovenca« pod št. 3258.
absolvent
stavb. rok. šole, z dobro prakso, išče mesta TESARSKEGA POLIRJA. Nastop takoj. Naslov v upravi pod številko 3263,
Mizar, pomočnika in vajenca »prejme takoj Jernej Sitar, mizar, Šmi hel 55, Novo mesto.
BUKQY LES
rezan, okrogel, parjen in neparjen, kupim. — Ponudbe na upravo Ueta v MARIBORU pod značka -Bukovina 12345«.
Posestva
Veliko posestvo
(cel grunt) 83 oralov zemlje, v Tuhinjski dolini, za 105.000 Din, radi gmotnih razmer — izredno pocenil Informacije V. Engelman, p. Šmartno ▼ Tuhinju.
HÎCfï novo, prodam ob nioll Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Ježica.
posestvo kupim
v ccni do 200.000 Din in plačam 100.000 Din takoj, ostanek po dogovoru. — Ponudbe z obširnim popisom na upravo pod št 3247 — do 1. maja 1927.
Naznanila
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v torek dne 36. t. m. ob pol 8 zvečer svoj redni letni občni zbor in sicer v društvenih prostorih Gajeva ul. 2-1.
MerkurjcTi pevci prirede v slučaju lepega vremena v nedeljo 1. maja izlet na Katarino. Zbirališče ob pol 7 zjutraj pred kavarno »Evropa<, odhod točno ob 7. Prijatelji vabljeni. — Pevski odsek.
'Poizvedovanja
Našla se jo včeraj na Prulah denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri g. Boštjančič, Karunova ul. 14.
Cnspodarii, gospodinje I i
"" - Kadar potrebujete ! kakega POSLA, za hišno- I gospodinjska dela, obrni- I te se na »Poselsko zvezo« - Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I
Inteligenten vajcnec
s. primemo šolsko izobr., ki ima veselje do fine mehanike, se takoj sprejme. Ponudbe: Ljubljana, Poštni predal 76. 3256
vajenec
ki ima veselje do pekovske obrti, sc sprejme takoj. Hrana in vsa oskrba v hiši, vse drugo po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Joško Majerič, pekarna, Moravče, Gor.
Lep dena? dnevno na roko
vsakomur po celi državi.
flgentura Zagreb
PcSčenlta lil., 30/?.
KROMPIR
zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA 7.A-DRUGA« V PTUJU.
DAHLIE (Georgine)
v najplcmenitcjših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin v treh vrstah, Din 30.—, 10 korenin v pet vrstah Din 50.— »VRT«, Džamonja in drug, Maribor.
»Harley-Davidson«
7/9 PS, v dobrem stanju, naprodaj za 12.500 Din. Naslov v upravi »Slovcn-ca« pod številko 3232.
lefo sobo
opremljeno ah prazno, s posebn. vhodom, elektr. razsvetljavo in parketi, oddam solidn. gospodu. Poizve se: Zg. ŠiJka 100.
zakonskTpar
ali 2 gospoda sprejmem na STANOVANJE; tudi kuhinja je na razpolago. Naslov pove uprava lista pod številko 3259.
konj s kompl. opremo sc proda skoro zastonj, SLEJKO, Zgor. Šiška 82.
vhodna vrat/г
(Haustor) z nadsvetîobo, v izmeri 250/130, popoln, nova, iz hrasta, naprodaj po zelo nizki ceni. —i SLEJKO, Zg. Šiška 82.
Fijakersko koncesijo
prodam z vsem ostalim. Ivan Šuštcršič, Salendro-va ulica 4.	3239
KUPIM OVČARJA
(Wolfshund), dobermana. Ponudbe na upravo pod: »Pristne pasme« 3261.
KOLESARJI!
Znlinne cene. Oclelte si ialo-;.o dvokole» na|l'ln(!|Sega tipa Tribuna, Rekord. S^hamplon, Stvrla, Blankl. Fafor, Peria, Diamant Je od Din 1300-— nnprel Pnenmatlka Dunlop. Michelin. C-nlkt franko. Prodaja na obroke.
ЈгНШПО r. D. L. LiuDijana
Tovarna dvokolee ln otroâk. vozičkov.
Sven Elvestad:
18
Mož, ki Ie oropal mesto.
»Vsedite se tam-le na klop,« je rekel Krag. »Kmalu bo prišel drug. Dobro vam bo delo, ako se nekoliko shladite.«
»Nič, nič. V avto pravim — talca vražja sodrga!:
Njegov tovariš ga je miril.
Asbjorn Krag je odpel površnik in pokazal vozniku policijski izvešček, ki ga je imel prišitega znotraj na površniku. Voznik je takoj skočil s kozla in odprl uradnikoma vratca v voz.
V tem hipu je Kraga znova sunil pijanec in zamrmral :
x Oprostite, oj prokleto.«
Njegov tovariš ga je prijel in odpeljal na bližnjo klop, kjer se je možak kar sesedel. Načelnik se je ogledoval za kakšnim stražnikom, toda Krag je mahnil z roko;
- Ne utegneva. Razentega je tu dovolj stražnikov. Ako bo le preveč razgrajal, ga bo kmalu zgrabil ta ali oni.
Nato sta se bitro odpeljala po Drammensld poti.
Ko sta prišla v pisarno, je poklical načelnik nekega uradnika, ki je bil posvečen v zadevo o skrivnostnih tatvinah.
Takoj je vprašal: »Kaj novega? Nobene sledi?« — »Niti najmanjše ne.« — »Dobro, pustite naju sama.«
Na načelnikov! mizi je ležalo pismo, naslovljeno nanj. Prodno je uradnik odšel, je pokazal na pismo in rekel: »Prinesel ga je mlad dečko pred desetimi minutami. Odgovora da ni treba, je rekel.«
Gospoda sta ostala sama in obesila površnike na sleno.
Načelnik je odprl pismo in ga začel brati. Naenkrat se je sesedel na stol. »Ne, kaj takega...« je zašopetal. »Bog v nebesih!«
Pribitel je Krag in mu iztrgal pismo iz rok.
Bilo je spet pisano s strojem in se je glasilo:
»Dragi gospod policijski načelnik!
Ker mislim, da si bova tudi v bodoče dopisovala, bi vam rad izročil znak, s katerim se bom mogel izkazati. Na priloženi golici boste našli odtis mojega prsta. Boljši je in bolj razločen, ko oni, ki ste ga dobili danes ponoči v drevoredu Bygdô; zato sem si dovolil, prisvojiti si ga nazaj. Golica je, kakor vidite iste vrste, kakršno rabite vsak dan na kazenskem oddelku policijskega urada v Oslo. — Z odličnim spoštovanjem Mož iz vile Rosenhein.«
Krag je odskočil, kakor bi ga pičil gad, in prvič po dolgem času je zaklel.
»Primerjajte,« je vzkliknil načelnik. »Primerjajte odtis z vašim na zadiračih!«
Krag je segel v žep. Mrzlično je iskal. »Ni jih!-; je kriknil naposled.
»Ni jih? Bog v nebesih! Pozabili ste jih v drevoredu Bygdô.«
»Ne.« — Ali ste jih izgubili?« — »Ne,« je odvrnil Krag in se spomnil na moža za oknom, ki je videl, da je vtaknil zadiraše v žep.
: Bili so mi ukradeni!« je izjavil Krag.
Načelnik ga je pogledal. Za minuto dolgo sta molčala oba. Nato je bušil načelnik v glasen smeh. Toda Krag je še vedno molčal.
Končno je izprcgovoril načelnik: »Zdi se mi, Krag, da traja burka le predolgo. Koliko je ura?«
Krag je segel v žep. Toda roka mu je omahnila. »Tudi ura je šla!« je rekel tiho. In kmalu nate jo pristavil: »In moj policijski izvešček. To je najhujše.«
»Toda kdo bi vam mogel vse to ukrasti?«
»Pozabljate na pijanca,« je odvrnil Krag in segel r. roko na čelo ter rekel: »Ne morem si zapomniti, da se borim v tej zadevi z možmi, ki so naredili iz zločina znanost.«
Četudi je bil najnovejši njun doživljaj sam po sebi dovolj smešen, vendar ni posebno zabaval načelnika, kakor se je zdelo. Njegov veseli nasmeh je izginil in načelnik se je čudno vznemiril.
Asbjorn Krag je sedel popolnoma mirno na bla-zinjaku in ga opazoval. »Torej kaj menite?« je vprašal. »Ali se moremo česa bati?«
»Mislim, da tako ne gre več dalje,« je odgovoril načelnik zlovoljno. »Naj že bo, če so okradli mene, kajti uradnik sem, ki se ne peča podrobno z zasledovanjem; toda grozno je, če najboljši detektiv ne moro preprečiti, da ne bi bila okradena vsa družba, pri kateri je sam navzoč, in da ne bi bil sredi ceste oropan tudi še sam. Da, kaj menite vi sami?«
»Zares čudna zgodba!« je zamrmral Krag.
Načelnik se je mirno sprehajal gori in doli-»Čudim se, da smatrate zadevo za tako brezpomembno.«
Krag se je trudil, da ne bi zazehal: »V resnici som zaspan. Vedno se utrudim, ako delam preveč.«
»Pojdite domov in ležite spat. Od jutri dalje vas ti roparji ne smejo več tako voditi za nos. Čudno blizu smo že javnemu zgražanju. Še štiriindvajset ur naj preide, ne da bi kaj dosegli, pa bo časopisje reč izvohalo. In smejala se bo vsa dežela. To bo radost brez konca in kraja.
Krag je prikimal.
»Nedvomno,« je zamrmral. »Mislim pa, da imajo tudi naši plemeniti nasprotniki vzroka dovolj, da se nekoliko odpočijejo. Danes so imeli zares naporen dan. In jutri jih čaka še bolj težek predpoldan. Saj vaste: ob treh se hočemo sestati v hotelu Continental.«
»Ne verjamem, da bo kaj iz tega sestanka.«
»Zakaj ne?«
»Ker ši ne morem misliti, da bodo častivredni gospodje prišli.«
»Jaz verjamem,« je odvrnil Krag.
186—811=
g 2 3>
P U-
ti F "
è* ° E.
0	—
H
1	P
K 5 « « 5
* * P S o »■c ;
& e
K» .. ■
S-2. o
og P
B м I
1 P to
S p 3 S ° ?
p -o r o
• X»
° z
B "»
? СИ
g.
РЧ	-a
s	a
•	a
i	сл
2.	w
o«	o
■as	^
■o	*
S	Z
<•	C-;
W	S»
B	č
à.	c
СЛ
Ee
a
-1	90h
O	O
g	а
c*	O
O	S
»
OD
P s.
X
i
g-.-»; êrïrof
2 ~ P -
2- 13. i S Mis
» 3 « -
o n p B S
n, O. N N
O t> < 4
IIIEIIIH
Vllhetmina Repič naznanja v globoki žalosti v svojem in v imenu rodbin Križaj in Leskovic pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. stric, gospod
nadaftlelj v pokoju
danes, dne 26. aprila 1.1. po daljšem, težkem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 27. aprila 1927 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 3, nu pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1927.
Meslni pogrebni zavod v Ljubljani.
TmfttH/žAff- v * V».
Nasa obrt
*u» ,..1UIC
vsake vrste, sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah, —
ЕПвћапКиа IsdeStasačiiica рггШн aeSe-
LfubSjansu, RBstBïkoaa saîLa ši. авипЕЕгаивишиисзиижкиигазЕВ!
Vsem, ki so poznali mojo zlato mamico,
Harijo Zup<rnčK
naznanjam, da jc v jutru 22. aprila končala svojo bolesti in žrtev polno pot življenja in jo priporočam v blag spomin. Godorič, koncem april« 1927.
FRANCKA ZUPANČIČ, učiteljica.

Bolni živeli
Kolikor je đni v letu, toliko poeta) krlževega pota mora proitl nervozen človok, kor bolni in utrujeni živci zagrenjujojo življenje in povzročajo nebroj bolezni. Trganje, bodljaji, počntek bojazni, polstranski ali celostranski glavobol, šumenje v ušesih, migljanjo prod očmi, motorna v prebavi, pomanjkanje spanja, promočno potenje, trganje v mišičju, nesposobnost, za nelo in mnogi dragi pojavi so poslodioo slabih, utrujenih, bolnih živcev.
B pristnim Kola Lecithln-om se Jo odprl človeštvu vir dobrote. Na čudovit način pospešuje delovanie telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jači mišice in ude, daje moč in nov žlvljonski pogum.
V boju za zdrave žšvce
dela pristni Kola-Ijecithin večkrat prava čuda, dovaja prave hranilno suovi do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja, ohranja mladost in svežost.
Sami so prepričajte, da Vam ne obljubljam ničesar neresničnega Poslal bom v prihodnjih dveh tednih vsskomnr, ki mi piše. popolnoma zastonj ln franko mulo àkatljo Kola Lecithina In knjigo zdravnika, z mnogostran.ko, dolgo izku^nio, ki «e ie sam moral boriti • to bolozniio.
Tisite mi razločno svo.i nmlov in takoj Vam poiljcm oblmhljeno popolnoma brezplačno.
ERNST PASTERMACK, BERLIN SO. Michaelkirchplatz Nr.13. Odd.319
Z« Jugoslovansko tiskarno .* JLiubliani: Karel Cetu
^	sestoječa iz 1 polnojarmenika, 1 venecijanke in ^
g	krožne žage z lastnim industrijskim tirom sc B
m	odda takoj za več let v oafem oziroma 1
I	proda. Pomudbe je poslati do 15. maja t. L na g
нва
H	^
li	95 K RIM64 lesna industrijska družba, S
Ki	^
У	Frcscrje nad Lfubljaim -
5	кЗ
Ш	^јј
|внвнмнн1в1ннмвнпвншвкшшзв
IzdaiatcU; dr. Fr. Ка1оте&
Nedeljski izleti!
1. maja gremo v Svečino.
Avtoomnibus vozi vsako nedeljo in praznik
Odhod Maribor ob 14. uri (gostil. Spatzek), ter se vrača iz Svečine ob 20. uri.
Krasna obmejna točka !
Za dobro prvovrstno kapljico in jedila skrbi GOSTILNA ARH.
Velezammiva
je ilustrirana, poljudna radio-revija
;n"adlowelt"
na 64 straneh (bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioveriag, Wien I.,
Peetalozzigasse 6/14.
LEKTKOMOTOR33 иешитоше LEKTROŠTEVCI .GANZ'
LEKTRIČNO BLAGO, SVETILKE. LESTENCI, LEKTRICNE INŠTALACIJE 7Л LUČI, TELEFONE, I DVOMILA. - KADI G-aparati sistem .VESTEШ. ANODNI
SLAVO KOim, L3U&UANA
Urednik: Franc Iataetflav«
Por« l ni'C ЈШ
za
itaii'
Wotutr
Perilo
kravoic
Modne
PofrcLrcm«
Pletenin«
Palice „
D«'n&{ CU
M«xfnt tr«
+
Po devetletnem mukepolnem trpljenju je Vsemogočni poklical k Sebi, večkrat prevideno s sv. zakramenti našo nadvse ljubljeno soprogo, mamico, staro mamico, sestro in teto, gospo
Marijo №drah.
Zemeljske ostanke ljube mamice položimo k večnemu počitku v sredo 27. aprila ob pol 3 popoldne iz hiSe žalosti, Dunajska cesta št. 12, na pokopališče pri Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljabljana, dne 27. aprila 1927.
Globoko žalujoče rodbine: NADRAH, RAVNIKAR, MIŠ.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njesov oglasni del.
SVETUJEHO VAM
da si naročite
PUCH°KOLO
ki ie najboijSe!
Dobi se po soiidni ceni In tudi na obroke Ee pri tvrdki
IGM» VOlC, LJUBLJANA,
Tavčarjeva ulica štev. 7
ANTON FUCHS,
kleparstvo, Križevniška ulica It. 6 — Ljubljana.
Izvrševanje lesnocement-nih streh, kritje z lepljenim papirjem, napeljava strelovodov itd. Kleparska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje.	Proračuni!
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.
Damski slamniki
se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale.
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
fnserirajte v „Slovencu "i
Zdravila m živino:
lastne preizkušene specialitete, izdelano po navodilih nadživinozdrav-nika Sadnikarja — dobite samo v lekarni na Vrhniki. 1'osebno priporočamo 8ADNIK ABJEV PROTIKATARALlCNI PRAH ZA KONJE zoper prehlajenje na sopiUh, izcejanje žleina in gnoja iz no.nio, otež-kočeno dihanje in gkalelj. kfttla 20 P n. BOSULlN-SVEČlCE zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic, to je onih krnv, ki se unniio. a 110 obrejijo. Škatla z lž svečicami 30 Ijin. SADNlKAIUEv ZDRAVILNI PRAŠEK ZOPKR DBOLENJE PRASlCEV, zopor bolezni na nrebaviilh in zaprtje: pravočasno up"rabljen zabrani izbruh rdečice en zavoj IS Din, 10 zavojev 100 Din. KONJSKI OVET (fluid) zopér negibčnost udov in revmatizem vseh domačih živali, steklen. 20 Din HESAL1N uniči tnkoj vso bolhe In nši pri vsaki živali: tuba 8 Din. KAPLJICE ZA PRAŠIČE dvigajo slast do jedi in nrejuje^ prebavo: steklenica 8 Din Vsakemu zdravilu je prldejano natančno živinozdramisko navodilo _ v zalogi so tudi vsa druga zdravila.
Lekarna Hočeuar, Mrhnlfea 23.
Brez konkurence je jedini priznano najboljši švicarski sir
ii
v škatljah in hlebih. Tovarnarji: O. Rot h & C o., A. O., Us t ar, (Švica). Zastopniki: FR. SRD AR & CO., ZAGREB, ILICA 91.
Indian M otocycle Company Gen. zast. za Kralj. S. H. S.
RDM. PELIKffl, MARIBOR
Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb American Motors, Ljubljana Bagy Wolf & Comp., Sarajevo Velomot, Split. Svetovna znamka! , , 1206 ccm, 9/24 HP, S 495 — . , 998 ccm. 7/18 HP, 8 480 — , . 598 ccm, 5/9 HP, 8 415 — , . 350 ccm, 3 »/a HP, 8 333 — i . . i i f i i i . H 85'— i. . ....... ^ П5'—
z električno luč;i in tachometrom. Velika zaloga nadomestnih delov. Solventni krajevni zastopniki se sprejmo.
BIO-CHIEF . , .
CHIEF.....
SCOUT. . . . . PRINCE .... Sid-car PRINCESS Sid-car SCOUT .
paralelke mm 43, 53 in 63, kakor tudi neobrobljene v debelini mm 70, 90, 110 in 130 kupuje za celoletno dobavo in proti takojšnjemu plačilu, tvrdka
ElfO BRIN0VC, CELJE, СапШзгЈеоа oslica St. 7.
He samo cen©,
temveč tudi fcakODOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
№1дооехШС19 K. T. D., erfalnica ÎH fsorntea prs-slounita knjig o Liubliani, Hopltariesa ulica Steo. G/MS.
Poravnajte naročnino!
Sporočam cenj. občinstvu, da sem prevzela
zobni atelje g. tir. Wieslngerja
y MARIBORU, Gosposka ulica štev. 40.
MARGARETA SCHUTTA,
konces. zcbotehnica.
Najboljši šivalni in pletilni stroj
Ê edino le 6RITZNER In 1ER za dom, obrt In Industrijo y vseh opremah.
Ietotam švicarski pletilni stroj DUBIED
Ponk v vezenin brezplačen. Večletna «rnraneija. Nizke cene tudi na obroke.
Josip Peteline,
UUBLJANA novega epom.