POGOVOR S SLIKARJEM TOMAŽEM GORJUPOM
Razdrobljenost, ki se sproti sestavlja
Z desetega nadstropja stolpnica na TopniŠki cesti je bil zaradi Čtstega zraka nad Ljubljano čudovit razgled. Tomaž Gorjup, akademski siikar, me je povabil v svoj atelje. v eno izmed dveh sob v stano-vanju. Ptatno na stojalu zavzame skoraj vso sobo, nekaj prostora ostane le za polico, kjer so ztožene patete, barve in Čopiči, za steno pa so položena že pri-pravljena platna. Preprosto in urejeno, prav nič spominjaioče ne boemske sfi-karske ateljeje.
-Tudi takole deiam, ne gre drugače, teiko je dobiti primeren prostor za ate-Ije.« Tomažu Gorjupu jedvaintrideset lat. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Janezu Berniku, leta 1976. pa je opravil slikarsko specializacijo pri Andreju Jemcu. Ob svojem siikarstvu deluje kot profesor umetnostne vzgoje na Gimnaziji Poljane v Ljubtjani. Na delovnem mestu mu gre-do na roke. vendar pa zadnje čase manj. Več časa bi potreboval za svoje slikarsko delo. pravi pa, da slikanja ne namerava v nobenem prlmeru opustiti.
Do sedaj je priredil 19 samostojnih tn sodeloval na 54 skupinskih razstavah v domovini in tujini. Tomaž Gorjup je za svoje delo prejel študentsko Prešemovo nagrado za slikarstvo (1975). ŽupančiČe-vo nagrado (1981.) in tansko leto nagra-do Hl. septembrskega hkovnega salona mJadih za slikarstvo v fJikšiču.
Že pred letom, ko je prejel Župančifie-vo nagrado, smo se domenili, da bo po-vedal nekaj o svojem delu za bralce »Zbora otičanov*.
Po letih ste mlad sllkar, pa ste doblli Že vrsto prlznanj In tudl kritike so po vrstt ugodne.
"Nagrada je vsekakor spodbuda za ustvarjalca. Zupančičevo nagrado Jerrv-Ijem kot nagrado za daljSe obdobje moje-ga deta, za dokaj obširen opus slik, ki so bile razstavljene po vsej Jugoslaviji v !e-tih od 1977. naprej. Vesel sem bil tudi nedavnega sporočila \z Nikšiča, da so mi podelili prvo nagrado.«
Zadnji čaa Je bit v pnrl vratl vai altkttr-skl motiv čevelj oztroma obuvalo.
•Naslikal sem vrsto slik, kjer so nasli-kani Čevtji. copate, postavljeni in dani v prostor. sami v njem. v soodvisnosti med sabo. Nastajaia je svojevrstna poezija razdrapanih čevljev in gracioznih copat ter elegantnih salonarjev. Obuvalo kot tako si predstavljam kot posplošenost, gre za princip ovijanja golega stopala; obuvalo je tu kot pomoč, oklep za večjo moč Človeka.»
Ocenjevalcl vaiega dela so o njem plsall razltČno. Mislite, daiov čom pri-krajiali vaie delo?
-Seveda je vsak pisal svoje, tako kot je dojel moje delo, v luči svoje metode in mislim. da so vsi dobro sprejeli moje sli-ke. Vendar pa \e tudi res, da je moja resnica o mojem detu ostala še vedno ena sama. Takšne ali drugačne ocene ntso dosti spremenife moje začrtane s(i-karske poti, vendar pa so me na nek način tudi osveSčale. Svoje misli in opa-žanja v zvezi z mojim vsakdanjim slikar-skim delom si tudi sproti beležim v svoj dnevnik; takSen naCin mi veliko pomaga
pri    mojem   sistematiČno   zasnovanem delu.-
V atel)«|u s«m bli preseneLan ob na-da)j«van)u motlvnega sveta nailh »llk. Na vellklh platnlh so natllkane noge, njlhov glb, razpadanje in sestavljanje, Udva, zeva)oLa ln moLna sklepna m»-sta...
«Takšen je danes moj odziv in hkrati osebna izkušnja sveta. Razdroboljenost, ki se sprott sestavlja in podira, nedokon-čanost našega dela in površnost življe-nja. Tudi barva: vijoličasta, od rdečkastih do modrih odtenkov, kaže na ekspresijo; ozadje pa govori dodatno o nemožnosti in utopičnosti, saj so z izrezi in prikrivanji nakazana različna mesta vstopanja v sli-ko in s tem zadrževanje v nekem medpro-storju, tako zeto značilnem za svei po! resnic«
Ob gledanju najnoveJSih slik s« mi zdl, da je boij kol v dosedanjem vaiem delu poudarjena dinamika, prepričanja v možnost, da se bo nai svet spremenil v prid Ijudi: nenavsezadnje rišete sada) def človeškega teiesa, noge...
»Noge v duetu, v tercetu: spotikanje, oviranje. napor in gracioznost; združeva-nje v prostoru. Te stvari me trenutno naj-bolj slikarsko pritegujejo. Razjedene in v stran Strleče zaplate mišic mi pomenijo razkrajanje, ki mu daje odločen upor ozadje. Sklepi so polni, dopolnjeni s praznimi luknjami, tako da Amegibanje, pa fie hoiete naše življenje, ima upanje in perspektivo. Zadnje stvari, ki jih deiam, imenujem Naselitve in terjajo opazoval-Cevo aktivno sodetovanje, dopolnjeva-nje.«
Naselltve boste v kratkem poalall na razstavo v Subotico in ie kam?
¦•Res je. trenutno prlpravljam dve raz-stavl: v Gradcu bonn razstavljal v Neue Galerie am Landesmuseum Joannueum, V Subotici pa v Galeriji Likovnog sveta Subotica. Naslednje leto pa verjetno v Ljubljani.«
V vailh deifh Je dosti domačaga, po-viem vaftega, čeprav tte sopotnlk ave-tovnaga sfffcarstva.
-Mislim. da mora biti nekako tako, saj je vsakršno nekritično prevzemanje tuje-ga modela absolutno brez vrednosti. Sli-karsko deio mora nastajati iz notranje potrebe. Treba je iskatt adekvatni izraz ustvarjalčevi notranji formi, hkrati pa od-krivati novo, neznano. Zelo pomembna, se mi zdi, je človekova osebna izkušnja pri ustvarjanju.
Ob fconcu sem. sicer malo pozno, To-mažu Gorjupu Čestital k Župančičevi na-gradi in nagradi III. septembrakega likov-nega salona mladih za siikarstvo v NikSi-tu. Predvsem pa sem mu zaželel obilo ustvarjatnega dela.             M. PEROVEC