166
Zgodovinska panorama.
Magjari leta 1848. in 1849.
Ko sem unidan „Novice" od leta 1848. prebiral o zadevah našega šolstva, našel sem v „novičarji" toliko zanimivega zgodovinskega gradiva, ki se tiče Magja-rov in tadanjih razmer med Magjari in Hrvati, da mislim vstreči čitateljem „Novic" , ako jim Mag j are, ki dandanes v Avstriji nočejo na prvih goslih gosti, predstavim v panorami, v kateri se poleg druzega tudi to vidi, zakaj so Magjari tako srditi sovražniki Rusov in tako živi pobratimi Turkov. Navajal bodem vse v tistih kratkih črticah, kakor se nahajajo v posamesnih listih „Novic" i. 1848.  in 1849.    Te črtice so pač žive
priče, kdo je takrat branil Avstrijo in kdo jo je razdiral.    Po njih se lahko sodijo dogodbe današnje.
Začnimo tedaj!
,.Hrvatje in Ogri se pripravljajo na vojsko drug zoper druzega. Zdaj so začeli že nemški časnikarji spoznavati, da Hrvaška reč je pravična in da je Magjare sama ošabnost s slepoto udarila." (List 19. julija 1848.)
,,Sliši se, da so bili Magjari v boji s Srbi in Hrvati 15. dne julija hudo našeškani. Božja pravica!" (List 26. julija 1848.)
,,Dozdaj se še ni nič zvedelo, kaj da je nadvojvoda Janez (cesar Ferdinand je namreč takrat bežal iz Dunaja in bival v Inspruku v Tirolih, nadvojvoda Janez pa je bil namestnik cesarjev) določil za vkrotenje razburjenih Magjarov in opravičenje lojalnih Hrvatov." Ban Jelačic je ravno zdaj v veliki slavi na Duoaji in ondi po sklepu Hrvaškega deželnega zbora tirja 3 reči: 1) da cesarstvo celo ostane, kakor je bilo dozdaj, 2) da trojedna kraljevina ne bo pod Magjarsko oblastjo, ampak samostojna pod našim cesarjem; 3) da se svobodno razvija narodnost slovanska. Bodo li Magjari kdaj spoznali, da se noben narod dandanes ne da več zatirati?"   (List 2. avgusta 1848.)
„Z veliko žalostjo slišimo (Bog daj, da bi ne bilo res!), da razpor med Ogri in Hrvati ni poravnan in da se kmalu začne krvav boj. Vsaka kaplja krvi, ki jo bodo bratje naši Hrvatje prelili za svojo pravično reč, bo Magjarom težko na srce padla. Pa vsaj tako ljudstvo , ki se je nezvesto od našega cesarstva ločilo, ki nas je v sili zapustilo, da noče vojakov na Laško Avstriji na pomoč pošiljati, se za plačevanje državnih dolgov ne zmeni in s puntarji v en rog trobi, — vsaj tako ljudstvo nima vesti. Pravični Bog bo pomagal Hrvatom, da bodo naposled Magjare v njih domovino — v Azijo — nazaj zapodili."    (List 9. avgusta 1848.)
„Kako se Magjari v boji s Srbi obnašajo, je v „Graulthaten der Magjaren; officieller Bericht an das Hauptcomitč in Karlovic 14. August 1848" popisano tako-le: 5. dan avgusta smo po bitvi bili pri Veldvaru cerkvi, — pa kaj najdemo tam! Vrata s šteklov vržena, v cerkvi stoli in škofov sedež razbiti, podoba Matere Božje vsa prestreljena, podobe svetnikov po tleh razmetane, vse lampice razbite, tabernakel odprt, presveto rešnje telo oskrunjeno, sv. olje raztreseno, oltarjev prt raztrgan, — ustnice se nam tresejo, pa vendar moramo še največo gnjusobo povedati -— na oltarji pa smo našli človeško blato!" Prav po turško! (List 30. avgusta 1848.)
„V Dunajskem časniku „Courir" nekdo Magjarom svetuje, naj se prostovoljno podajo v Mongoljsko domačijo (Azijo) nazaj, ker nočejo z nobenim Avstrijskim narodom v zvezi biti, sicer jim Slovani, Italijani in Nemci napravijo velikansko mačjo godbo. Nabira za vojsko našim bratom Hrvatom na pomoč, kakor naši bralci razvidijo tudi iz ,,Novic", veselo napreduje; sliši se, da jim Tržačanje pošljejo 50.000 gold. Ban Jelačic je za potrebno spoznal, deželno glavarstvo na Reki, ki je v rog Magjarskega ministerstva trobilo, odstaviti in denarno zalogo še ob pravem času Avstrijskemu cesarstvu odteti, da ni prišla Magjarom v Peštu v roke. (List 6. septembra 1848.)
„10. dne t. m. se je začela vojska med Ogri in Hrvati. Pravična reč bo dala zmago cesarju zvestim Hrvatom, ki so močna podpora Avstriji. Vsega sveta oči gledajo zdaj na bojišče Hrvaško-Ogerako." (List 13. septembra 1848.)
»Hrvaška armada odriva pogumno naprej v Oger-sk o. Dozdaj ni bilo še nikjer bitke; bana Jelačiča in Hrvate sprejemajo s prijaznimi živio-klici.   Nabira nov-
cev po „slov. društvu" v Ljubljani za armado Hrvaško veselo napreduje; od vseh strani pošiljajo se mu darovi, in če tudi veliko tisučev ne bomo nabrali, bodo vrli bratje na jugu dobro voljo za delo vzeli." {List 20. septembra 1848.)
,,Ban Jelačic gre s svojo armado zmirom mirno proti Pes tu naprej in ima zdaj svoje veliko taborišče v Veliki Kaniži. 19. dne septembra so prišli Magjarski poslanci na Dunaj s prošnjo, da bi smeli v državnem zboru svojo reč zagovarjati. Večina zborova je to prošnjo odbila, čeravno so nekateri nemškutaraki poslanci po sili hoteli, da se vsliši zahteva Magjarov. Žalostno je res to, da se ves narod Magjarski dd od nekaterih sleparjev v pogubno brezdno tirati. Nikdar več ne more Košut mirne vesti imeti." (List 27. septembra 1848.)
,»Nadvojvoda Štefan se je odpovedal palatinatu Ogerskemu. Presvitli cesar Ferdinand so po odstopu njegovem grofa Lamberga za cesarskega civilnega in vojnega komisarja na Ogerskem izvolili. Al strašna reč se zgodi v Peštu! Ko pride grof Lamberg tje, so nekateri divji Magjaroni planili čez-nj in ga s kosami in sekirami po tolovajsko umorili."   (List 4. okt. 1848.)
„Presv. cesar Ferdinand so po umoru grofa Lamberga v Peštu 4. oktobra bana Jelačiča postavili za svojega namestnika vse Ogerske in mu vso civilno in vojno oblast izročili oklicavši vse za puntarje, ki se njegovim poveljem zoperstavljajo. Ko je imelo potem nekaj vojakov iz Dunaja iti na Ogersko čez ustaše, je 7. oktobra grozen puot nastal na Dunaji, neka drhal plane na vojnega ministra grofa Latura in njegovega adjutanta in obd grozovito umori, grofa na ulični sve-tilnici nataknivši. Vojaki so streljali na vojake in kri je tekla ščurkoma, po mestu pa so naredili zagraje (ba rikade); vse mesto je v strašnem nepokoji; cesar so zopet Dunaj zapustili in se v Holomovec podali." (List 11. oktobra 1848.)
(Dalje prihodnjič.)
167
173
Zgodovinska panorama.
Magjari leta 1848. in 1849.
(Dalje.)
„Na Dunaji ni ne cesarja ne ministrov razen enega, ki z odlomkom državnega zbora ima vladarstvo v rokah. Krog Dunaja je sila veliko armade; pravijo, da tudi v mestu je 80.000 meščanov oboroženih; V3a kupčija ia ves zaslužek sta pri tleh. Dunajčanje v mestu in cesarska armada zunaj Dunaja si stojijo že več dni nasproti/'   (List 18. oktobra 1848.)
»Cesar Ferdinand so v razglasu od 16. oktobra DunajČanom ostro besedo govorili in Dunaj za pun-tarsko mesto proglasili. Kakor ima Radeč k i na Laškem, tako je dobil knez Windi3chgratz od cesarja najvišo oblast nad vso drugo armado Avstrijsko. (List 25. oktobra 1848.)
„0 Mag j arih se dozdaj še ni slišalo, da bi bili šli DunajČanom na pomoč, zatorej jim po njih zapeljani Dunajčanje hudo oporekajo. Jelačic stoji pred Dunajem s svojo armado proti Ogerski strani obrnjen." (List 1. novembra 1848.)
„Punt na Dunaji je zadušen, Windischgratz je s svojo armado mesto obsedel 30. oktobra, ko je Ma-gjarsko trumo, ki je šla Dunajskim puntarjem na pomoč, Jelačičeva armada do Ogerske meje nazaj zapodila, veliko Magjarov pobila, veliko jih pa v Donavo vrgla, da so s konji vred v njej utonili." (List 8. nov. 1848.)
„V Brni in Lvovu se je unidan nekoliko punta vnelo, pa je bil kmalu zadušen. Govori se, da v vseh teh puntih ima Magjar Košut svojo rok6 in svoje pomočnike. 8. dne novembra je plajaila Magjarska armada do Ormoža in Velike Nedelje na Stajarsko ter je morila in požigala, pa cesarska armada jih je zapodila in zel6 potolkla. Kmalu je pričakovati velika bitka na Ogerskem, zakaj cesarska armada bo zdaj in zdaj planila čez  Magjarske  puntarje."    (List 17. nov. 1848.)
„Naša armada ni še vojske začela zoper Magjare. Mesto Sopron (Oedenburg) se je dobrovoljno vdalo. Na Košuta zdaj sami Magjaroni pazijo, da jim ne uide in jih v mlaki ne pusti, v katero jih je zapeljal." {List 29. novembra 1848.)
„ Vojska na Ogerskem se ima začeti še le po razglasu cesarja Franc Jožefa, ki je 2. decembra tega leta po odpovedi cesarja Ferdinanda nastopil prestol Avstrijski."   {List 13. decembra 1848.)
„Vse, kar je Kranjskega regimenta še zdaj doma bilo, gr6 te dni na Ogersko, namesto njih pa bodo Hrvatje tačas tukaj."  (List 20. decembra 1848.)
„18. decembra 1848. je obsedla cesarska armada pod vojskovodjem Windischgratzom Ogersko mesto Po-žun (Pressburg) , ban Jelačic je pa ravno tam mesto Wieselburg Ogrom vzel. Najhuja vojska bo okoli Peš t a, pa je bo menda tudi kmalu konec in Ogersko kraljestvo bode zginilo, potopljeno po puntu.
(Dalje prihodnjič.)
174
1 99
Zgodovinska panorama.
¦"!         »*™      ¦  ¦      ¦ ¦¦"¦
Magjari leta 1848. in 1849.
(Dalje.)
„Za Magjare je bil pretekli teden nesrečen; naša armada jim je vzela Arad in Gjur (Raab). Magjar-ska armada beži, kakor da bi jej za petami gorelo, ljudstvo pa sprejema Avstrijske vojake z velikim veseljem. Vkljub temu pa se Košut v Budapeštu baha, kakor da bi bil nepremagljiv. Kaj se zgodi z Budape-stom , bomo kmalu slišali; bud boj bode gotovo ondi, al Windischgratz in Jelačic zmagala bosta gotovo." (List 1. „Novic" 1849.)
,,Na Ogerskem bode vojske kmalu konec. 29. decembra 1848. leta je Jelačic s svojo armado blizo trga Mor Magjare do dobrega nabil in več tisuč Ma-gjarov vjel. 5. dne januarija 1849. 1. pa ste padli tudi mesti Buda in Pest, kjer se je punt začel." (List 2. 1849.)
,,Magjari povsod bežč kakor zajec pred strelcem. Windiscbgratz in Jelačic sta brez boja vzela Budapešt. Košut je v Peštu poropal, kar je le mogel, in je bežal proti Debrečinu, da bi všel v Turčijo." (List 3. 1849.)
„Boj na Ogerskem še ni končan, ker Košuta, glavarja puntarjev, še niso v pest dobili. V Debrečinu, kamor je pobegnil in kraljevske dragotine seboj vzel, je v cerkvi krono sv. Štefana kot rešaje telo izpostavil, da kmetje pred njo prisegajo smrt storiti za brambo Ogerske proti Avstrijski armadi." (List 4. 1849.)
,,Pretekli teden je bil zopet srečen naši armadi; vendar boja še ni konca, ker Košuta še zmirom niso v pest dobili."   (List 6. 1849.)
„Košut je še zmirom v Debrečinu, od kodar vodi vojsko zoper cesarsko armado. Velike ravnine na Ogerskem so vzrok, da armada naša ni še podjarmila vse Ogerske; po ravninah imajo konjiki veliko moč in Ogri imajo mnogo izurjenih husarjev." (List 7. 1849.)
, Pretekli teden se je trdnjava O seska naši armadi vdala, katera je tudi Novi in Stari Arad premagala. Košut še zmirom gospoduje na Ogerskem. Magjarom ni nič upati; dokler so v pesteh Avstrijske armade, so mirni; ko pa ta odide, so zopet puntarji." (List 8. 1849.)
„Najimenitnejša novica preteklega tedna, o kateri ves svet govori, je, da je 18.000 Rusov v naše cesarstvo primarširalo, pa ne kot naši sovražniki, ampak kot naši prijatelji. Nemški časniki silno godrnjajo zoper Rusko pomoč, še posebno pa bodo Prankobrodčani razsajali, da „nemška" Avstrija pri Rusih pomoči išče. Al čemu vse vpitje, če je pomoči treba! 6000 Rusov je Braševo (Kronstadt) obsedlo, 4000Sibinj, druzih 8000 se je sem ter tje razdelilo. Z zedinjeno močjo Avstrijsko in Rusko se bode vendar zatrl Magjarski punt." (List 9. 1849.)
,,Knez Windiscbgratz je 26. in 27. svečana pri Kapolni Ogersko armado premagal. Vendar je še veliko krajev, kjer se trdno drži. Košut je še zmirom v Debrečinu. O banu Jelačicu se nič gotovega ne ve, kje da je in kaj da dela. Košuto v i ogerski bankovci so preklicani.    (List 10. 1849.)
,,Rusi so armado Bema, Ogerskega puntarskega vodje, pri Si bi nji tako potolkli, da jim je komaj pete
odnesel,    njega   puntarsko drhal   so   pa   večidel  vjeli." {List 14. 1849.)
(Dalj$ prihodnjič.)