Poročilo o prvem shodu katoliških slovenskih   nepolitiških   društev, ki se je
vršil 1. 1902. v Ljubljani. Sestavil Luka Smolnikar, predsednik pripravljalnega odbora. V Ljubljani, 1902. Tisek „Katol. Tisk.". Str. 125. — Na tem shodu je bilo zastopanih že 78 svetnih nepolitiških, večinoma izobraževalnih društev slovenskih. In vendar je bil ta shod namenjen v prvi vrsti pouku, kako se naj snujejo in vodijo taka društva! Iz tega se pač razvidi, kako mogočno je že naraslo to društveno gibanje med Slovenci. In odkar je izšla ta knjižica, je začela na novo delovati že zopet cela vrsta izobraževalnih društev na vseh straneh naše domovine. Želja po izobrazbi in neizogibna potreba novih časovnih razmer sta rodili ta društva, katera nam bodo — to trdno upamo — vzgojila inteligenten in nraven ljudski naraščaj. Zadostuj nam, da zabeležimo le tva-rine, o katerih se je na tem dvadnevnem sestanku razpravljalo: O notranjem poslovanju „Zveze", o izseljevanju, medsebojni pomoči društev in o pravnem varstvu, o potrebi organizacije sploh, o shodih in govornikih, o strokovni organizaciji, o skupnem socialnem delovanju s Hrvati, o osrednji zvezi strokovnih društev cele Avstrije in o časnikarstvu. Naj-obširnejši oddelek „Poročila" pa je „Navod za snovanje in vodstvo društev". Priporočamo to poročilo vsem, ki se zanimajo za društveno življenje.
Narodno gospodarstvo. Spisal Vekoslav Kukovec. V Celju, 1901. Natisnil in založil Dragotin Hribar. Str. 93. — Člankom, katere je gosp. pisatelj zbral v tej knjižici, je dal vsekako presplošen naslov. Zakaj teoretičnih razmotrivanj o raznih narodno-gospodarskih načelih se neče niti lotiti, ampak jih izpočetka že kar kratko odvrača, kakor da bi bile to čisto nevažne stvari: „Liberalna in druge do zdaj vladavše gospodarske šole imajo za strogega nasprotnika in sodnika zgodovino, ki istim očita marsikatere dokazane pregrehe. Absolutni zadružniki nimajo pa nasprotno, dočim omenjenim disciplinam zgodovina vsaj v gotovih ozirih dokazuje njih neutajljive zasluge, sploh praktičnih dokazov o veljavi svojih načel, ker do zdaj na svetu še ni dežele, kjer bi ista bila tudi v praksi pokazala svojo moč." Nejasno nam je, kaj si misli g. pisatelj pod imenom „absolutnih zadružnikov". Ali so to komunisti, ali pristaši kooperativnih zadrug ali prijatelji strokovne organizacije ? Sploh se zdi, da se g. pisatelj še sam ni mogel odločiti za nobeno načelno stališče, kajti vse teorije so mu „nezanesljive in nejasne"; on hoče pustiti vsakega „pri njegovem najboljšem prepričanju"
55
in opozarja, da imajo vse gospodarske smeri ena nevtralna tla, namreč varčnost. O tej varčnosti razpravlja nato v poljudni obliki, in sicer govori najprej o splošnem pomanjkanju štedlji-vosti in o raznih potih zapeljivosti, potem preiskuje meje, do katerih sega razumna šted-ljivost, in slednjič vzpodbuja k varčnosti mladino in gospodarje k preudarnemu in racionalnemu gospodarstvu z natančnimi zapiski. Kakor se vidi iz tega, se je g. pisatelju vse „narodno gospodarstvo" skrčilo v nekaj moralnih naukov, a tudi ti nimajo mnogo do-kazilne moči, ker se pisatelj skrbno izogiba vsakega verskega motiva.                 Dr. E. L.
RUSKA.
V novejšem času so se začeli Rusi bolj zanimati za druge Slovane, in vsled tega je tudi v njihovem slovstvu „slavjanovedenje" precej napredovalo. O Slovencih je izšlo v dobi enega leta kar pet knjižic, večinoma po-natiskov iz večjih ruskih listov. In sicer sta jih spisala g. Haruzin, sedanji podguverner v Vilni, in njegova sestra, gdčna. Vera Haruzin a.
Dve izmed teh knjižic smo kratko ocenili že v lanskem letniku; v prvi,,,Krestjanin Avstrij-skoj Krajni i jego postrojki" (stran 376.) popisuje gosp. Haruzin gospodarstvo našega kmeta in njegove stavbe, v drugi, „Kranjskij kraž i jego čudesnvja javljenja" (str. 503.) je pa popisal naš Kras, njegove vode in podzemske jame. Preostajajo nam torej še tri zadnje knjižice.
Krajna. OČerk. S mnogimi risunkami. Vera Haruzin a. Iz žurnala „Estesvoznanje i Geografija". Moskva. Universitetskaja tipografija, Strastnoj bulvar. 1902. — Pisateljica slavi kranjsko deželo z vznesenimi besedami: „Pre-lestnaja strana1) — Krajna; strana vvsokih gor i cvetuščih dolin, gustvh lesov, gde vodjatsja dikija kozy, medvedv i volki, otradno2) zelenvh alpijskih pastobišč; strana, gde reki mčatsja, bezumno burnvja, po širokim dolinam, gde lesa plny žurčanja svetlih potokov i podzemnvh ključej.3) Strana čudež prirodv; isčezajuščih4) periodičeski ozer, pod zemljeju tekušČih rek, peščer,5) porazajušČih mračnvm veličjem svoih zal, skrivajuščih v sebe propasti, podzemnve hoda i čelebnvja vody, burnvh vodopadov, probvvajuščih sebe hod meždu stenami ne-preklonnvh utesov . . ."6) Nato popisuje pred-
0 Krasna dežela. —  2) Veselo.  — 3) Virov. — 4) Izginjajočih. — 5) Votlin. — 6) Skal.