TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za lA leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	20.	julija	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	83.
Dovolj je tega!
Med iznajdljive fiskaliste je šlo v zadnjem času tudi ministrstvo prosvete. V obliki monopola šolskih zvezkov hoče naložiti starišem, ki imajo šoloobvezne otroke, maskiran davek, trgovce s šolskimi potrebščinami pa pripravili ob že itak skromni dobiček, ki ga imajo z izdelovanjem in prodajanjem šolskih zvezkov.
Namera ministrstva monopolizirati šolske zvezke ni nova. Že pred enim letom so vesti o tej nameri prodrle v javnost. Takrat smo v našem listu ponovno pobijali to namero in opozarjali na škodljive posledice, katere bi njena realizacija imela za važno panogo trgovskega stanu. Na inicijativo Gremija trgovcev v Ljubljani so zainteresirale gospodarske korporacije v prilog trgovcev s šolskimi potrebščinami vse merodajne faktorje in jih naprosile, da jih obvarujejo preteče škode.
Upali smo že, da je prosvetno ministrstvo svojo namero opustilo, toda varali smo se. V zadnjih dneh kroži po časopisju vest, da je prosvetni minister že izdal naredbo, s katero dobi edino državna tiskarna pravico izdelovati šolske zvezke. Ministrstvo je šlo suvereno preko vseh pomislekov in opozoritev. Z mirno gesto je prizadelo našim trgovcem s šolskimi potrebščinami občutno škodo, ki je večja, nego bi se dalo na prvi mah misliti. Marsikateri trgovec bo moral svoj obrat skrčiti ali ga celo opustiti. Naravno bo plačeval tudi manj davka. Oni, ki se pečajo z izdelovanjem zvezkov, bodo vrhu tega morali odpustiti delavce, kateri so bili s tem zaposleni. In dobiček, ki ga bo imela država z monopolom zvezkov? Če bo v ceni zmerna, bo dobiček samo navidezen, ker ne bo odtehtal škode, katero bo monopol povzročil.
Naš gospodarski položaj je kritičen. Prosvetno ministrstvo o težkem položaju brez dvoma ni informirano, ker bi sicer na škodo našega gospodarstva ne uvajalo nekaj, za kar ni faktične potrebe in bi ne jemalo trgovini predmeta, s katerim se peča neovirano že od pamtiveka.
Komu naj razprodajo trgovci sedanjo zalogo šolskih‘zvezkov? Kdo jim bo povrnil občutno škodo, katero bo- j do utrpeli, ker zaloge ne bodo mogli razpečati?
Gremij trgovcev v Ljubljani je tudi to pot povzel incijativo proti naredbi in brzojavno naprosil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, narodnega poslanca ig. dr. Pivka in na sejah tarifnega odbora v Beogradu mudečega se zbor. tajnika g. Mohoriča, da opozorijo prosvetno ministrstvo na škodljive posledice monopola šolskih zvezkov in ga naprosijo, da ga ukine.
Graja blaga sprejeta, ali grajalec ne izpolni na to danega naročila.
(Iz sodne prakse.)
(Konec.)
Toženec bi bil torej moral blago začasno hraniti, a to tembolj, ker sledi iz njegovega pisma z dne 25. decembra, da je blago grajal le kot prekesno sprejeto in ne tudi kot deloma pokvarjeno. V istem pismu pa izjavlja toženec tudi, da bode dal blago prodati po »tržni komisiji«, ako ne dobi od tož-nice brzojavno nadaljnih odredb. Tako naročilo pa je toženec dobil od tož-
nice z zgorajšnjo brzojavko. Iz vsebine te brzojavke je moral toženec posneti, da tožnica v Mariboru blaga ne more drugam prodati in da je ustrezno njenim interesom, da se blago pošlje na Dunaj. Ker toženec ne trdi, da bi mu bila pošiljatev na Dunaj povzročila posebne težkoče, dasi kupec po zakonu ni zavezan grajano blago prodajalcu vrniti, bi bil toženec moral toženkino naročilo izvršiti, posebno tudi še radi tega, ker je tožnici sam sporočil, da pričakuje od nje nadaljnih navodil. Toženec sicer trdi, da omenjenega naročila radi tega ni izvršil, ker ni bil krit za svoje, do tedaj narastle stroške, ki jih je tožnici bil naznanil z zneskom 250 Mk. Toda ta pomislek je moral odpasti, čim mu je tožnica z brzojavko z dne 29. decembra odgovorila, da pričakuje takojšnje odpošiljatve in da naj toženec stroške v tovornem listu povzame. S povzetjem bi bil toženec brez drugega lahko kril svoje stroške. Ako pa tvrdka G. na Dunaju povzetja ne bi bila hotela plačati, je toženec še vedno imel možnost blago prodati na Dunaju v smislu čl. 348, 343 trg. zak. in kriti se za stroške, pri čemer ni domnevati, da je blago, ki ga toženec v pismu z dne 25. XII. 1924 ni grajal kot pokvarjeno, v približno 5—8 dneh po prevzemu postalo tako slabo, da je izgubilo prodajno vrednost, ko je vendar tudi nesporno, da je tožnik še 7- januarja blago, kolikor ni bilo pokvarjenega, prodal v Mariboru nejavno in proti predpisom čl. 348, 343 trg. zak. in zanj izkupil znesek 3200 Din.
V drugi vrsti pa bi bila tožencu še vedno ostala možnost, da izterja svoje izdatke od tožeče tvrdke.
Po vsem tem bi bil torej toženec moral brez ozira na svoje stroške, ki so mu bili z doposlatvijo tega blaga nastali, blago odposlati po tožničinem naročilu tvrdki G. na Dunaj. Ker tega ni storil, in ker blaga, kolikor se ga do 7. januarja ni pokvarilo, ni prodal javno po predpisih čl. 348, 343 trg. zak., odgovarja tožnici za vso škodo, ki ji je nastala iz tega protipogodbe-nega in protizakonitega njegovega ravnanja. Dolžan je torej plačati tožnici celotno nesporno kupnino v vto-ževanem znesku, pri čemur se le še pripominja, da tožničina brzojavka z dne 29. decembra nima nikake odločilne važnosti, ker je njena enostranska izjava, da vztraja pri dobavni pogodbi in da sedaj z blagom noče več razpolagati, brez pomena glede na dejstvo, da je tožnica toženčevo grajo z brzojavko z dne 28. decembra vzela na znanje. Neutemeljena je pa po vsem tem tudi po tožencu pobotoma uveljavljena nasprotna terjatev.
Prizivno sodišče toženčevemu prizivu ni ugodilo. Razlogom prve sodbe je dodalo glede na prizivna izvajanja j še sledeče:
Prvo sodišče je neizpodbijano ugotovilo, da toženec v svojem pismu z dne 25. decembra blaga ni grajal kot pokvarjenega. Tožencu je izrečno navajala, da se to pismo z dne 25. XII. 1924 vsebinsko prav v pogledu na grajo blaga radi slabe kakovosti ne vjema s pismom z dne 27. XII. 1924, na katero se toženec sklicuje. Prvo sodišče torej opravičeno ni uvaževalo pisma z dne ‘27. XII. 1924, ker ni istovetno s pismom z dne 25. XII. 1924.
Prvosodno postopanje tudi ni ostalo pomanjkljivo in so bili nepotrebni na-daljni dokazi, ko toženec sam prizna, da je razpolagal z blagom proti drugačni ordri tožeče stranke, naj odpošlje blago na Dunaj proti povzetju svojih stroškov. Ko je toženec sprejel bla-
go in potem razpolagal ž njim na ta način, da ga je deloma sam, deloma pa komisijsko prodal, akoravno po njegovi trditvi blago ni bilo pogodbeno, je ravnal proti določbam čl. 348 trg. zak., in je torej smatrati, da je odobril sklenjeno pogodbo. Radi tega je postal obvezan, da tudi s svoje strani izpolni pogodbo in plača kupnino, ki jo tožeča stranko vtožuje in ki je njena visokost med strankama nesporna. Tožeča stranka je vedela, kakšno blago je tožencu bila poslala. Ge mu je naročila brzojavno, naj pošlje blago na Dunaj, je morala pri tem vedeti, v kakem stanju utegne priti blago na Dunaj, in je torej to naročilo dala na lastno odgovornost in škodo. Toženec pa potem ni smel postopati proti temu naročilu in samolastno razpolagati z blagom, pri čemer se pripomni, da je sploh ostalo nepojasnjeno, koliko blaga je bilo kot neužitno zaplenjenega, ker se število kg neužitnih jegulj po prilogi 1 ne ujema s številom kg takih jegulj, ki ga navaja toženec v svojem odgovoru na tožbo.
Ne more se torej trditi, tla je toženec ravnal v tožničinem interesu, ker je bila njegova stvar, kakor prvo sodišče pravilno zaključuje, da je blago, Če je bilo skvarljivo in protipogodbeno javno prodal po predpisih čl. 343 trg. zak. Prvo sodišče stvari torej tudi pravno ni nepravilno presodilo in radi tega priziv tožene stranke ni mogel uspeti v nobenem pogledu. —
V revizijo toženec niti ni šel.
R. St.
IZKAZ M0BILARN1II IN 1M0BILAR-NIH EKSEKUCIJ V II. ČETRTLETJU 1926.
V zadnji številki smo priobčili uradni komunike, katerega nam je o izterjava-nju davkov v II. Četrtleju t. 1. poslala finančna delegacija. Iz komunikeja se jasno vidi, kakšen namen ima priobčevanje omenjenih izkazov. Finančna uprava se hoče ubraniti očitka, da neusmiljeno izterjuje davke, ravno s podatki o izvršenih eksekucijah, češ da je sila neizogibno potrebna, kajti vročiti je bilo preko 30.0(X) opominov, da je plačalo “/« davkoplačevalcev svoje zaostanke, ostala šestina pa jih je plačala šele, čim so se ji zarubile premičnine. Kakšne težave je imelo prebivalstvo v časih najhujše gospodarske krize, da se je ubranilo rubeži in prodaji, o tem razumljivo izkaz molči, ne navaja pa tudi ne, koliko ljudi je prosilo za ugodmostno odplačevanje davčnih zaostankov in kolikim se je v polnem obsegu ugodilo, kajti ravno v tem pogledu se najbolj kaže, ali in v koliko računa finančna uprava z gospodarskimi težavami, ki se od dne do dne stopnjujejo. Govori se, da celo finančno ministrstvo ni sporazumno z brezobzirnostjo, s katero se pri nas izterjujejo davki, ker je baje v zvezi z dogodki v Lanišah brzojavno odredilo, da se izterjevanje davkov omili.
Zakon o gostilnah in kavarnah. — Ministrstvo notranjih del je izdelalo nov osnutek zakona o gostilnah in kavarnah ter o prodaji alkoholnih pijač. Novi osnutek vsebuje baje izpremembe glede Hr-vatske in Slovenije ter izpremembo pogojev za otvarjanje kavarn z ozirom na število prebivalstva.
Načrt zakona o izrabljanju vodnih sil.
Ministrstvo poljedelstva in vode izdeluje načrt zakona o vodnih silah. Načrt bo v najkrajšem času dogotovljen, na kar se predloži ministrskemu svetu in na to Narodni skupščini, da o njem sklepa že na prihodnjem zasedanju.
Panevropska misel.
Praški časopis Die Wahrheit« je vprašal več znanih oseb doma in na tujem, kaj mislijo o pomenu in možnosti uresničenja panevropske misli.
Znani pacifist profesor Foerster je dejal: »Prava sprava med narodi ne bo mogoča, če se člani vsake človeške družbe ne dvignejo iz novih posebnih razmer ven, če ne bo velikih in pogumnih zagovornikov objektivnosti, duševno in moralično tako svobodnih, da priznajo resnico tudi tedaj, če obsoja njih lastno dejanje. Spraviti se moramo najprvo z resnico in z nravnostjo, potem bo mogoča tudi sprava med narodi. Minoritetno vprašanje Panevropa, židovsko vprašanje, reakcija, pacifistični razvoj — vsa ta vprašanja bomo mogli rešiti le tedaj, če bo prišlo kaj višjega zraven kakor pa samo politična tehnika. Kongresi in spravne konference tega ne bodo napravile, pokazati se mora evropski gentleman, v vzornih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih navadah in sodbah. Na kateremkoli blagoslovljenem kraju in v katerihkoli blagoslovljenih dušah se mora napraviti začetek, da praznujemo tudi tradicijo soseda in da imenujemo kletev v lastnih tradicijah s pravim imenom, da od drugega ne zahtevamo samo, temveč da mu tudi ponudimo, usluge, žrtve, in kompenzacije v velikem slogu, z eno besedo, da zatremo grdi »jaz«. Če se to ne bo zgodilo, se bo svet zrušil v prekletstvu sovraštva.«
Vsi ne morejo tako globoko govoriti kakor Foerster. Prof. Kafka pravi:	»Pravilno spoznanje notranjih
vprašanj nam Panevropo naravnost vsiljuje.«
Prof. Radi piše:	»Mislim,	če	sem
prav odkritosrčen, da bi bila Panevropa kaj hitro skupaj, če bi mogli napraviti Pangermanijo, Panitalijo, Pan-madžarijo itd., to se pravi, težkoče niso v zunaji politiki, temveč v notranji. Trgovski minister dr. Hotovec je pisal:	Že več desetletij zastopam
idejo gospodarsko združenih držav Evrope; te države naj bi bile samo gospodarsko spojene, sicer bi pa morala biti vsaka država politično popolnoma samostojna, vsakemu narodu bi moral biti zajamčen polni kulturni razvoj. Gospodarsko izpolnjujoče se nasledstvene države bi bile lahko jedro, okoli katerega bi se nanizale druge skupine.«
Čisto gospodarsko plat problema obravna slednjič nepodpisan članek, ki napravi za gospodarsko zgradbo Evrope tale načrt: »Oblika gospodarske obnove Evrope se danes še ne more določiti natančno v vseh posameznostih. Če bo enkrat možnost panevropskega gospodarstva gotova stvar in če bodo hoteli narodi v svrho sa-moohrane iti po tej poti, bo najprvo neobhodno potrebno, da stopijo države in njih gospodarski faktorji v stik in da začnejo na temelju pametne re-ciprocitete s carinskimi in kartelnimi pogajanji. Da bo imelo evropsko go-podarstvo potem čisto druge pogoje za bodočnost in da se bo oblika produkcije razvila iz malega v veliko, sploh, da bo nastopilo potem veliko intenzivnejše gospodarstvo, kakor je danes, to nam kaže zgled nemške države pred carinsko zvezo in po nji. Seveda moramo biti pripravljeni na to, da se nova orientacija tehniško visoko razvitega evropskega gospodarstva ne bo mogla izvršiti tako brez trenja kakor se je izvršila na Nemškem, pred šestdeset leti. Bistvena olajšava za izvedbo programa bi se
dala doseči s tem, da bi se napravil konec sedanjim brezkončnim valutar-nim krizam. Usoda franka vpliva na evropsko gospodarstvo prav tako kakor usoda vsake druge valute, in je popolnoma napačno, če se veselimo katastrofe v deželi soseda, ako smo bili sami oškodovani. Vsaka točka, ki jo izgubi katerakoli evropska kontinentalna valuta napram funtu ali do-lafju, pomeni zguba evropskega obratnega kapitala in zadene nas ravno tako kakor tistega, ki neposredno trpi (sedaj na primer Francija). Predlog Vanderlipa, priobčen v enem zadnjih zvezkov panevropskega časopisa, naj se napravi po ameriškem vzgledu evropska Federal-Re-serve-banka (federal = zvezna), jfc največjega pomena in ga razmotriva-jo z največjo intenzivnostjo zlasti angleški in nemški valutni strokovnjaki. S tem so označene najvažnejše evropske gospodarske možnosti in je pokazana pot, po kateri se bodo lahko razvile.«
Tako reklamo odklanjamo !
Podjetje >Bata« je pred kratkim priobčevalo v časopisju inserate, v katerih opozarja občinstvo, da znaša carina na obutev že sedaj povprečno 50%. Baje je že stavljen predlog, da se carina še poviša, kar bo povzročilo povišanje cen obutev. Iz tega izvaja, da bodo podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Podjetje o sebi trdi, da ne pripada podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo, vsled česar prodaja zalogo po znižanih cenah.
Na ta inserat, ki je krožil po časopisju, odgovarja zagrebška organizacija trgovcev čevljev sledeče: »Poživljamo tvrdko »Bata«, da javno navede imena onih čevljarskih podjetij, katera so prosila za povišanje uvozne carine na čevlje. Poživljamo tvrdko »Bata«, da javno navede ime samo enega čevljarskega podjetja, katero čaka na povišanje uvoznih carin in zadržuje prodajo zaloge, da bi ž njo brez truda zaslužilo. Poživljamo tvrdko »Bata«, da navede samo eno tvrdko, ki izrablja ljudsko bedo. Protestiramo proti takemu načinu reklame, koji zavedno zapeljuje konzumente v zmoto. Protestiramo proti takemu poslovanju tvrdke »Bata , ki uživa gostot jubl je naše države. Z ogorčenjem odklanjamo taka podtikanja, katera spadajo, kjer so v veljavi zakoni o nesolidni konkurenci, pod določila tega zakona.« —
* * *
Naša čevljarska industrija je šele v razvoju. Boriti se ima z velikimi težavami, da si ohrani konkurenčnost. Dosedaj še ni mogla amortizirati svojih dragih investicij iz povojne dobe. Kljub temu je šla s cenami navzdol, čim se je delavstvo vsaj nekoliko privadilo novega dela in je s tem po- j stala kapaciteta in rentabilnost večja. Domača podjetja ne skrivajo zalog. Nasprotno, dnevni inserati kažejo, da iščejo odjemalcev za blago, za katero so določila povsem konkurenčne cene. Vsled splošne gospodarske krize žal odziv ni tak, kakor bi bilo želeti, ker vse varčuje in se omejuje v svojih potrebah. Podjetja vsled lega zmanjšujejo obratovanje in odpuščajo delavstvo. Samo ta dejstva, ki so splošno znana, že dokazujejo,' da med nami ni špekulantov, ki bi kupičili in skrivali zaloge, da bi se ob morebitnem povišanju carin ž njo okoristili.
Še manj pa smemo iskati špekulante med našimi obrtniki. Obrtnik je vesel, da sploh dobi delo in da poravna stroške za nabavo surovin za ono malo naročil, kar jih sploh še dobi ob neznosni konkurenci. Zato je nesmisel očitati mu, da dela na zalogo ali da celo to zalogo špekulativno prikriva.
Zaposlenost v čevljarski stroki je skrajno slaba. Brezposelnost čevljarskega pomožnega osobja stalno narašča uprav zato, ker ga tovarne radi zastoja razpečavanja in nezadostne zaposlenosti morajo reducirati. Kvalificiranim tovarniškim delavcem se
vedno v večjem številu pridružujejo tudi obrtniki. Obrtnikom povzročajo že domači tovarniški obrati občutno konkurenco, še hujšo pa inozemska produkcija, ki dela pod bistveno ugodnejšimi pogoji in razmerami in zato pritiska nanj še hujše kot domača. Proti inozemski konkurenci se morejo obrtniki zavarovati samo z zaščitno carino, ako si hočejo ohraniti eksistenco. Ako bi ti tudi prosili za tako zaščito, in bi se jim zaščita res dovolila, ta brezdvomno ne bo višja, nego je neobhodno potrebna, da se jim sploh omogoči rentabilnost dela in s tem skromna eksistenca. Ako prosijo ti za tako zaščito, je to povsem razumljivo in upravičljivo, ker gre za njihov obstoj, nikakor pa ne za špekulativni manever.
Država je dolžna, da omogoči domači produkciji obstoj. S tem na eni strani ustvari možnost, da zaposlujemo domače, sedaj brezposelne delavce, na drugi strani pa izboljša našo trgovsko in plačilno bilanco, ker bi omejila, če že ne preprečila inozemski uvoz blaga, kakršnega produciramo doma v zadostnih množinah.
Bilanca letošnjega velesejma v Ljubljani.
Šestič je bila letos Ljubljana, naše gospodarsko središče, poklicala jugoslovansko industrijo obrt in trgovino na svoj velesejem, kjer so bili v pestri reviji razvrščeni pred domačim in tujim svetom izdelki industrijal-ne, obrtne ifi agrarne marljivosti. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejem prekosil svoje prednike po bogastvu izloženih predmetov in po svojem kupčijskem uspehu, prekosil pa bi jih tudi po številu obiskovalcev, če ne bi od 10 dni trajanja velesejma 7 dni deževalo. Videti je, da si je Ljubljanski velesejem utrdil svoj sloves in da si leto za letom pridobiva novih interesentov, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo nove prometne toke. Naš velesejem je uspela stavba. Kraljev protektorat ji je zadal zasluženo krono.
Na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu je razstavilo 640 tvrdk, od teh 141 iz inozemstva in sicer: Iz Amerike 7, iz. Anglije 13, iz Avstrije 36, iz Bolgarije 1, iz Češkoslovaške 6, iz Francije 13, iz Italije 14, iz Nemčije 27, iz Ogrske 1, iz Poljske 21, iz Švice 2.
Razstavljale! so bili porazdeljeni v tfi velikih skupinah. Na pismena iu ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma pri naših razstavljalcih smo prejeli pismeno in ustmeno sledeče izjave, katere smo razvrstili (10 branžah:
Papirnata industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine: Zelo zadovoljni 64.3 odst.; srednje zadovoljni 35.7%.
Pohištvo, stanovanjska oprema rit ostala lesna industrija: Zelo zadovoljni 70.7%; srednje zadovoljni 20%; nezadovoljni 3.3%.
Kemična industrija: Zelo zadovoljni 73.2%; srednje zadovoljni 23.—%; nezadovoljni 3.8 odstotkov.
Kozmetika: Zelo zadovoljnih 70.— %;' srednje zadovoljnih 25.— %; nezadovoljnih 5.— %.
Živilska industrija: Zelo zadovoljnih' 77 — odstotkov; srednje zadovoljnih 23.—%.
Čipke, vezenine: Zelo zadovoljni 57"9%; srednje zadovoljni 26.2%; nezadovoljni 15.9 odstotkov.
Kovinski izdelki: Zelo zadovoljni (59.8%; srednje zadovoljni 24.4%; nezadovoljni 6.0 odstotkov.
Strojna industrija: Zelo zadovoljni 82.6%; srednje zadovoljni 13.— %; nezadovoljni 4'.4' odstotkov.
Automobili, dvokolesi, pneumatika: Zelo zadovoljni 87.5%; srednje zadovoljni 12.5.
Elektrotehnika in razsvetljava: Zelo zadovoljni 81.— %; srednje zadovoljni 19.—%.
Poljedelski stroji, orodje: Zelo zadovoljili 78.— %; srednje zadovoljni 22.— %.
Glasbila: Zelo zadovoljni 67.—%; srednje zadovoljni 33.—%.
Radio: Zelo zadovoljni 60.—%; srednje zadovoljni 20.—%; nezadovoljni 20.— %.
Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perito: Zelo zadovoljni 56;4'%; srednje zadovoljni 29.6%; nezadovoljni 14-—
odstotkov.
Keramika: Zelo zadovoljni 78.— %; srednje zadovoljni 22.—%.
Usnje in konfekcija usnja, sorodne stroke: Zelo zadovoljni 70.— %; sredhje zadovoljni 25.—%; nezadovoljni 5.—%.
Skupaj: Zelo zadovoljnih 65.8%; srednje zadovoljnih 23.7% in nezadovoljnih 10.5%.
Od 646 razstavljalcev je bilo 536 industrijskih in obrtnih podjetij, 110 pa veletrgovin.
Razstavljale! so si pridobili na letošnjem velesejmu tudi novih zvez in sicer:
Papirnata industrija, grafika., kartonaža: s Slovenijo, Srbijo in Banatom.
Umetne cvetlice: s Srbijo, Italijo in balkanskimi pokrajinami.
O ra verstvo: Hrvatska, Banat, Srbija. Pohištvo in stanovanjska oprema: cela Jugoslavija, Egipt. Italija, zlasti pa z južnimi kraji naše države.
Ostala lesna industrija: Slovenija, Italija. Tapetniški izdelki: Ljubljana.
Biči: Srbija, Slovenija.
Pohištveno plelarstvo: Italija, Egipt.
Palice: Slovenija.
Kemična industrija: Srbija, Rumunija, Ma-djarska, Bolgarija, Italija, Češkoslovaška. Kosmetika: Južni kraji naše države. Svinec: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna, Dalmacija.
Jeklene plombe: Bosna, Srbija, Italija, Ba-. | čka, Hrvatska, Slovenija.
Čistilna sredstva za obleke: Italija, Egipt, Jugoslavija.
Čokolada: Srbija, Dalmacija.
Hranila (makaroni, sladna kava): Bosna, Vojvodina, Slovenija.
Pecivo: Slovenija, Srbija.
Čaj: Hrvatska, Vojvodina, Srbija.
Strojna industrija:	Slovenija, Dalmacija,
Srbija, Macedonija, Bolgarija.
Automobili: Slovenija.
Pletilni stroji: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bolgarija.
Izdelki iz železa in jekla: Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Južna Srbija, Bolgarija, Ru-munija.
Vozovi: Slovenija, Dalmacija.
Kravate: Srbija, Črna gora.
Poljedelski stroji: Slovenija, Banat, Bačka, Bolgarija.
Mizarsko orodje: Slovenija, Dalmacija. Ščetarstvo: Južna Srbija, Prekmurje, Zagreb, Split, Beograd.
Tekstilna industrija, pletenine: Srbija, Bosna, Slovenija, Dalmacija, Macedonija, Bolgarija, Črna gora.
Vrvi: Slovenija, Bosna.
'Nahrbtniki: Srbija, Bosna.
Vezalke: Srbija.
Klobuki: Hrvatska, Bosna.
Keramika: Slovenija, Srbija, Bosna, Italija, Grčija.
Fotografični aparati: Ljubljana in okolica. Ogledala: Slovenija, Srbija, Bosna, Črna gora, Bolgarija.
Usnje, čevlji: Cela kraljevina, zlasti Rosna, Črna gora, Južna Srbija, Rumunija, Dalmacija.
Konfekcija: Dalmacija, Vojvodina, Bačka, zlasti Srbija, Grčija.
Čilimi in orientalska vezenina: Ljubljana, Češkoslovaška, Avstrija, Nemčija Madjarska. Plinski aparati: Ljubljana.
Športne potrebščine*. Slovenija, Dalmacija. Obiskovalcev je bilo letos ca 103.000, od teh 90.000 iz Ljubljane in ožje Slovenije. Sledeča primerjevalna Statistika z letom 1925 nam prikazuje stanje in pomen Ljubi jamskega velesejma za gospodarstvo.
Resnih kupcev je bilo letos 13.180, lansko leto pa 11.360. Od teh je bilo od oddaljenejših krajev Slovenije in Prekmurja, lela 1925: 31.8%; leta 1926: 30.5%; iz Hrvatske leta 1925: 15%; leta 1926: 15.1%; iz Slavonije leta 1925: 3.5%; leta 1926: 4.7%; iz Dalmacije leta 1925: 4.7%; leta 1926: 4.5%; iz Banata, Bačke leta 1925: 6.2%; leta 1926 : 5.2%; iz Srema leta 1925: 1.7%; leta 1926: 1.6%; iz Bosne in Hercegovine leta 1925: 6.9%; leta 1926: 7.9%; iz Srbije leta 1925: 18.5%; leta 1926: 17.8%; iz Macedonije leta 1925 : 2%; leta 1926: 1.9%; iz Črne gore leta 1925: 1%; leta 1926: 1%; iz inozemstva leta 1925 : 8.7 odstotkov; leta 1926: 8.1%.
Inozemskih obiskovalcev je bilo leta 1925 1.093, leta 192B pa 1.145 in sicer: Iz. Italije leta 1925 : 560; leta 1926 : 800; iz Avstrije leta 1925: 325; leta 1926: 270; iz Nemčije leta 1925: 33; leta 1926: 40; iz Čehoslovaške leta 1925 : 30; leta 1926: 60; iz Madjarske leta 1925: 30; leta 1926 : 30; iz Grčije leta 1925: 23; leta 1926: 25; iz Turčije leta 1925: 17; leta 1926 : 22: iz Bolgarske leta 1925: 14; leta 1926: 20; iz Rumunije leta 1925: 9; leta 1926: 76; iz Francije leta 1925: 12; teta 1926: 13; iz Holandske leta 1925 : 6; leta 1926: 5; ie Poljske leta 1925: 6; leta 1926 : 2; iz Ansliie leta 1925: 5; leta 1926 : 7; iz Švice leta 1925: 4; leta 1926 : 6; iz Egipta leta 1925 : 4; leta 1926: 9; iz Belgije leta 1925: 3; leta 1926 : 0; iz švedske leta' 1925: 1; leta 1926: O; iz ostale Evrope lela 1925: 9; leta 1926 : 6; iz Amerike (U. S. A. Brazilije) leta 1925 : 2; leta 1926: 3; iz prekomorske države (Azije, Afrike) leta 1925: O; leta 1926: 11.
Ako piješ „BuddhaMJaj, uživaš že na zemlil raj 1
Uv- ««i>l	—
TRADB MARK t	..TI-—, ■ .1 ■ ■ ■ rgr
Trgovina.
Mednarodni kongres za trgovino in promet z Fesom ira Reki. — Ob priliki velesejma, Ri se otvori dne 20. t. m. na Reki, se vršf istotam kongres za trgovino in promet z lesom. Na kongresu se bo razpravljalo predvsem o tem, kako bi se osredotočilo proipet z lesom na Reki na škodo našega pristanišča na Sušaku.
Tranzitna- trgovina preko naše države. Tranzitna trgovina je velikega pomena za vsako državo, ker mnogokrat izboljša plačilno bilanco. Tranzitna trgovina preko naše države je precej razvita in še stalno rarašča. Po carinski statistiki je znašal leta 1922 uvoz v tranzitu 508.095 ton. Istotoliko je znašal izvoz. Leta 1923 se je tranzit povečal na 957.725 ton, leta 1024 na 1,412.879 ton, a leta 1925 pa na 1,833.947 ton. Potemtakem znaša povišek v letu 1925 napram izmeri leta 1922 porast za 1,235.852 ton ali za 150% več nego leta 1922.
Konferenca za svobodno trgovino se vrši dne 26- t. m. v Kopenhagnu. Na konferenco so povabljeni delegati iz vseh držav in njihovi oficijelni zastopniki. Razpravljati nameravajo na tej konferenci o možnosti izvedbe načel svobodne tr-
govine v zvezi s splošnim položajem svetovne -trgovine.
Trgovska pogajanja z Anglijo, Francijo, Španijo in Belgijo. — Zunanje ministrstvo in ministrstvo trgovine in indu-dustrije sta sestavila večještevilno delegacijo, ki odpotuje dne 20. t. m. v Pariz in London, da sklene v Parizu trgovske pogodbe s Francijo, Španijo in Belgijo, v Londonu pa z Anglijo. Člani te delegacije so med drugimi generalni direktor carin g. dr. Šmid in načelnika v ministrstvu trgovine in industrije gg. dr. Todorovič in Savič.
Vpisi v trgovinski register. — V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Ivan Š kune a, veletrgovina z dalmatinskimi vini v Celju, A. Pogorelc, trgovina z vinom in žganjem na debelo v Ceknici, Anton Tavčar, mesarski obrt z izdelovanjem klobas in prekajevanjem mesa v Mariboru, Janez Kovač, trgovina z vinom na debelo na Selih pri Osilnici, Kuzma Padovan-Kolega iz Korčule, kupovanje in prodajanje vina na Selu pri Ljubljani.
Državna trgovska akademija v Ljubljani. Zaključni izpiti na tem zavodu so se vršili od 14. do vštetega 17. junija 1926. Predsedoval je gospod prof. Filip Lukas, novoizvoljeni rektor ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu. K zaključnemu izpitu se je oglasilo 15 dijakov in 13 dijakinj IV. letnika. Zaključni izpit je ponavljal 1 dijak. Skupaj tedaj 28. Zaključni izpit so položili: Brand-stetter Vilma, Debevc Krista, Gelze Ana, Golob Alojzij, Hudnik Stanko, Jandej-sefc Mira, Ježovnik Pavla, Kodrič Mario, Kompare Miloš, Lichteneker Radovan, Lupine Stanko (z odliko), Mahkovec Anton, Mihelčič Danica, Peternel Anica, Puh Otilija, Remic Srečko, Rupnik Andrej, Strašek Josip, Škerk Gabriel, Šmid Andrej (z odliko), Tavčar Iva, Trtnik Metod, Urbančič Vera, Valenčič Marta, Zvvolf Mira, Žigon Josip (z odliko). Izpit je napravilo: z odliko 3, soglasno 16 (10+6), z večino glasov 7 (5-f-2), reprobiranih na 2 meseca 2 (1-f-t). Izmed povabljenih ličnosti so prisostvovali izpitom sledeči gospodje: predsednik Trgovske obrtne zbornice Jelačin, predsednik G remija trgovcev v Ljubljani Gregorc, direktor Krofta od Kreditne banke, direktor Tosti od Kreditnega zavoda in generalni direktor Tykač od Kreditne banke. Drugi povabljeni gostje so svojo odsotnost ustno ali pismeno opravičili.
Indeks za veletrgovino v Nemčiji. -— Po uradnih podatkih se je indeksna številka za veletrgovino napram stanju dne 30. junija t. 1. v prvih sedmih dneh julija zvišala za 1.3% na 128.6. Agrarni produkti so se podražili za 1.9% (131.9) in industrijski izdelki samo neznatno, tako da znaša za nje indeksna številka 124.1.
Industrija.
Imovino protokolirane firme >Briider Winkle« v Sevnici, katere lastniki so nemški državljani, proda sekcija za sek-vestre v Ljubljani na licitaciji, ki se vrši dne 1. septembra 1926 v Sevnici.
Težkofe ogrske industrije. Na občnem zboru deželne zveze ogrskih tovarnarjev je poudaril predsednik Hegediis velike težkoče ogrske industrije. Prvi in glavni vzrok vidi v trianonski mirovni pogodbi. Ta pa tli slaba samo za Ogrsko, temveč tudi za vso Evropo. Preide potem na politično stran in pravi, da tak naravni kotel, kot je Ogrska, trajno ne more biti razkosan. Zlasti se je jezil Hegeduš na Češkoslovaško iu je dejal, da ima Be-neš zmeraj v ustih frazo o srednjeevropskem Locarnu, zraven pa postavlja carinsko tarifo, ki uniči 20% ogrskega izvoza. Dr. Beneš in inozemstvo naj pomislita, da je srednjeevropski Locarno toliko časa nemogoč, dokler se uničuje ogrsko delo in ogrska produkcija.
Denarstvo.
Nov madžarski denar, glaseč se na penge, izda madžarska narodna banka dne 1. avgusta t. I. Oficijelno stopi nov denar v veljavo dne 1. januarja 1927. Sedanji denar ostane še dve leti v veljavi. Eno leto se bo ga smatralo za oficijelno plačilno sredstvo, drugo leto pa ga bo zamenjavala Narodna banka. Kronski bankovci izgube torej vsako veljavo še-le koncem 1. 1928.
Vzroki za padanje francoskega franka. Francoski finančni krogi navajajo za
vzrok padanja franka inflacijo za preko 500 milijonov, ki se kaže v uradnih izkazih emisijske banke in vpliv Amerike, ki preko njujorške borze pritiska na frank, da tako prisili Francijo, da čim preje ratificira sporazum za odplačilo ameriških dolgov, proti kateremu se vodi v francoski javnosti in parlamentu ljuta borba. Na padec franka je po mnenju francoskih finančnih krogov vplivalo tudi dejstvo, da je bila večina za zaupnico vladi v parlamentu neznatna.
Inflacija v Runiuniji. Nova rumunska vlada se je odločila, da opusti dosedanjo politiko deflacije in da znatno poveča obtok bankovcev. Dosedanji obtok bankovcev je znašal 21 milijard lej. Neposredni povod za ta ukrep je dalo pomanjkanje kreditov na domačem trgu. Novi bankovci se izdajo, čim izvede njihovo fundira-nje z inozemskim posojilom.
Valovanje francoske in italijanske va- ! lute. Italijanski finančni krogi z velikim zanimanjem zasledujejo položaj italijanske lire na domačih in tujih tržiščih. Položaj ni posebno ugoden in povzroča ofi-cijelnim krogom resne skrbi. Sedaj se lansirajo v javnosti vesti, da je pritisk na liro in francoski in belgijski frank od strani držav s polnovredno valuto samo umeten ter da ima namen prisiliti Italijo, Francijo in Belgijo, da uvedejo zlato valuto. Kako se bodo Italijani ognili temu pritisku, ali z obsežnejšimi intervencijami na deviznih tržiščih ali se bodo udali in uvedli zlato valuto, sedaj še ni odločeno.
Carina.
Carinski prejemki v tretji desetini meseca junija t. 1. V tretji desetini meseca junija t. 1. so pobrale centralne carinske blagajne na carini sledeče zneske: Beograd 8,314.151 Din, Zagreb 8,460.938 Din, Novi Sad 6,669.564 Din, Maribor 2 milijona 529.111 Din, Ljubljana 3,200.200 dinarjev, Dubrovnik 2,834.862 Din, Skoplje 2,391-762 Din, Sušak 837.309 Din, Split 1,952.136 Din, skupaj 37,190.633 Din. Za mesc junij t. 1. so znašali carinski prejemki 128,552.842 Din, za mesec maj 1.1. 142,370.418 Din in za mesec april 171 milijonov 764.508 Din; skupaj za prve tri mesece tekočega proračunskega leta 442 milijonov 787.768 dinarjev.
Carinjenje antracita. Minister financ je odločil, da se ob carinjenju smatra za antracit oni premog, ki ima zaključno 7 odstotkov izparljivih snovi (brez vlage). Analizira se antracit po Mukovi metodi. Ta odločba pa ne velja za antracit in premog, ni se uvaža preko naših pomorskih pristanišč.
Olajšanje za dosego carine prostega uvoza strojev, aparatov, priprav, elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev. — Po zakonu o obči carinski tarifi sc predmeti iz tarifnih postavk št. 646 do 652, 653 točka 1. in 2., 654, 657, 658, 660, točka 1 b), 3 in 4, 663 in 664 in stroji iz tar. štev. 662, prosti carine, če se ne izdelujejo v državi. Predno je bilo mogoče za carine prosti uvoz teh predmetov vložiti prošnjo, je moral uvoznik najprej prositi ministrstvo trgovine in industrije, da mu je izdalo potrdilo, da se dotično blago ne izdeluje v državi. Da se postopek pospeši, je ministrstvo trgovine in industrije izdelalo seznam vseh predmetov iz navedenih tarifnih postavk, katerega v kratkem objavi. Po objavi seznama bodo prošnje za carine prost uvoz strojev carinski organi reševali v lastnem delokrogu, ker bodo mogli po seznamu ugotoviti, kateri navedenih predmetov se izdelujejo doma in kateri ne.
Nove smeri ruinunskc carinske politike. Rumunska vlada namerava temeljih izpremeniti svojo carinsko politiko. Opustiti hoče v bodoče carino, ki naj pospeši snovanje novih industrijskih podjetij, to je takozvano vzgojno carino. Po mnenju vlade je bila dosedanja carinska politika pogrešna, ker pospešuje investicije in utrditev inozemskega kapitala, česar sedanja rumunska vlada ne želi.
Davki In takse.
Delniško družbe so proste davčne varščine ob uvozu in izvozu blaga. — Od
uvoznikov in izvoznikov, ki ob uvozu ali izvozu ne dokažejo, da so prijavili obratovanje in plačali odpadajoči davek, pobirajo carinarnice 4% davčno varščino. Ta varščina se pobira pod enakimi pogoji kot pri fizičnih osebah tudi od del-
niških družb.. Generalna direkcija neposrednih davkov je sedaj glede delniških družb z odlokom z dne 22. maja t. 1., št. 19245, odredila, da od delniških družb ni pobirati davčnih varščin, ker se te kot podjetja, ki javno polagajo račune, ne morejo ogniti davčni dolžnosti in je finančna uprava o njihovem obstoju itak informirana.
Davčno okrajno ohlastvo v Mariboru uradno objavlja, da je dovršilo odmero dohodnine in rentnine za leto 1926 za davčne zavezance davčnega okraja Maribor okolica, Slov. Bistrica in Sv. Lenart. Odmerili izkazi so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem od 1. avgusta do 15. avgusta 1926 pri davčnem okr. oblast-vu v Mariboru, Ciril Metodova ul. št. 1 /II. in sicer za davčni okraj Maribor levi breg v sobi št- 72, desni breg v sobi št. 65, za davčni okraj Slov. Bistrica v sobi št. 68, za davčni okraj Sv. Lenart v sobi št. 70, ter pri pristojnih davčnih uradih. Predpis dohodnine onih zavezancev, ki do vštetega 30. avgusta 1926 ne vložijo priziva pri davčnem okr. oblastvu v Mariboru, postane pravomočen. Prizivi se kole-kujejo z 20 Din. — O predpisu dohodnine dobe davkoplačevalci še posebna obvestila. Davčni zavezanci, kateri bi iz katerega koli vzroka ne dobili obvestila do 15. avgusta 1926, se lahko zglasijo pri davčnem okr. oblastvu v Mariboru, da jim vroči obvestilo.
Finančni projekt francoskega ministra financ Caillauxa. — Za sanacijo finančnega položaja predvideva načrt sedanjega ministra financ zvišanje indirektnih davkov na šestkratno izmero 1. 1914, dalje naj se zviša davščina na rente za 25 odstotkov, dohodnina pa do 30 odstotkov.
TRGOVCI? Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
RAZNO.
Pritožbe producentov paprike. Paprika se v naši državi prideluje v okolici Hor-goša v trikotu Subotica—Senta- Tamošnji pridelek pokriva 90% potrebščine naše države. Producenti v Horgošu se pritožujejo proti uvoznikom paprike. V pritožbah navajajo, da je uvoz paprike radi slabe letine v 1. 1925 jako narastek Trdijo, da uvozniki uvažajo slabšo in cenejšo papriko, jo potvarjajo z raznimi zdravju škodljivimi barvami ter jo prodajajo trgovcem kot domače ali enakovredno se-gedinsko blago. Producenti v Horgošu trpe vsled tega občutno škodo, ravno tako pa tudi trgovci, ki si nabavljajo za drag denar manjvredno papriko od raznih brezvestnih uvoznikov. — Producenti svarijo trgovce pred nabavo take paprike in izkušajo celo doseči, da bi se pri trgovcih s kolonijalnim blagom vršili občasni pregledi paprike.
Legistativno delovanje čehoslovaške vlade. Cehoslovaška vlada je predložila narodni skupščini tri zakonske predloge, ki zadevajo stabilizacijo bilanc, ukinitev volilne pravice vojaštva in pobijanje oderuštva.
Rudarski štrajk v Angliji se nadaljuje in traja že dvanajsti teden. Položaj označuje najbolje na eni strani dejstvo, da so vodje štrajka na zadnji konferenci zahtevali izdatna sredstva za nadaljevanje strajka, na drugi strani pa delodajalske organizacije izjavljajo, da ne morejo sprejeti delavskih zahtev, če tudi štrajk traja še šest mesecev. Položaj se splošno presoja pesimistično, dasi pronicujejo v javnost poročila, da so izgledi na uspeh zakulisnih pogajanj ugodni.
Gospodarski parlament v Španiji. — Španska vladna stranka je pod predsedstvom diktatorja Primo di Riveras v principu sklenila, da se za dan 13. septembra, namesto prejšnjega političnega parlamenta, skliče gospodarski parlament, obstoječ iz 300 članov.
Rusija in Poljska. Povedali smo že, da so naročili Rusi na Poljskem 700.000 ton premoga za leningrajsko industrijo, pri gornjesleškem premogovnem sindikatu. Dalje je dala ruska vlada družbi »Sovpoltorg« več manjših naročil v znesku 250.000 dolarjev; tovarna »Unja« je poslala v Rusijo veliko poljedelskih strojev, tovarna cHandtke> za 50.000 dolarjev cevi; neka druga tovarna 20 vagonov parafina itd.
Ameriške novice. V prvih letošnjih štirih mesecih zaznamuje ameriška av-tomobilna industrija nov rekord: napravila je 1,517.000 voz in koles napram
1,289.00	v istem času lanskega leta. — Položaj tekstilne industrije je miren; eksport bombaža je s 7 milijoni balami za 5‘6% manjši kot v lanskem letu; nasprotno je pa z bombažem obdelani svet za 8‘8% večji kot lani. — Pridelek ozimne pšenice cenijo na 548 milijonov bu-šelov in je skoraj pod povprečnostjo let 1917 do 1924. Samo lani je bil dosti nižji, 398 milijonov bušelov.
Gospodarske vesti. Mestna občina zagrebška bo menda v najkrajšem času začela z gradbo elektrarne pri Krškem. Moč bo dala Sava. Delo bo trajalo tri leta in bo za posle valo nad 1000 delavcev. Stroški so preračunjeni na 150 milijonov dinarjev. — Plovbna družba Tripcovich v Trstu je imela svoj letni občni zbor. Sklenili so, da plačajo za leto 1925 desetodstotno dividendo. Čisti dobiček znaša 2,105.000 lir. Zlasti promet v Libijo (Tripolitanijo in Cirenaico) narašča zmeraj bolj. V delo so dali pet novih parnikov, tri po 3500 ton, dva po 1500. — Skupni indeks za kurz akcij je šel v Italiji letos zelo nazaj; če mu damo za konec decembra 1925 številko 100, je znašal koncem junija samo še 89. Na liro vpliva frank. — Čehi upajo na pomnožen izvoz premoga. V maju je bilo že j boljše kakor v aprilu; s 1. avgustom pa | postane veljavna oprostitev eksportnega premoga od premogovnega davka. Dalje upajo na večji ■konsum doina. — Predsednik praške trgovske in obrtne zbornice je postal dosedanji podpredsednik A. Grossmann, podpredsednik je Lad. Čech. — Bksporterje v Italiji opozarjajo Čehi, da je one italijanske tvrdke, ki na opominjalna pisma nič ne reagirajo, v stari Italiji vsled zastarelega procesnega reda težko tožiti, zlasti spričo izredno visokih tožilnih stroškov, ki so pri majhnih vsotah že velika obremenitev. Treba je zahtevati akcepte ali pa napraviti fakture »tožijivo in plačljivo v Trstu«, kjer je v civilnih stvareh še stari red v veljavi. — Združene poljedelske zadruge na Moravskem so otvorile trgovske zveze z eksporterji in tvrdkami na Angleškem za izvoz sladncga ječmena. Zveza je zadruge opozorila, da bodo prišli na Moravsko zastopniki nekaterih angleških tvrdk in si bodo dali predložiti vzorce ječmena iz Hane.
Borza dela v Mariboru. Od 11. do 18. julija je pri mariborski borzi dela iskalo dela 663 moških, 506 ženskih, skupaj 1169 oseb; 1044 osebam in sicer 816 moškim in 229 ženskim ,se je nudilo delo; v 61 slučajih (31 moških, 30 ženskih) je borza posredovala uspešno; odpotovalo je 18 moških, 5 ženskih, skupaj 23 oseb; odpadlo je 88 moških, 1 ženska, t. j. 89 oseb. Išče se za Francijo 50 rudarjev, 10 kamnosekov dn 500 poljskih delavcev, za tovarno vagonov v Kruševac v Srbiji 20 ključavničarjev, 20 mizarjev in za Maribor 1 kleparski delovodja, 1 vrvar, 6 žagarjev in 1 zidar.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg dne 17. julija 1926. Na
trgu je bilo 22 s svinjino, 11 s čebulo, 16 s krompirjem, 10 s sadjem >in 5 z lončeno robo naloženih voz. Slaninarji so prodajali meso in slanino po navadni ceni 10 do 25 Din kg. Domači mesarji so cene nekoliko znižali; nekateri mesarji so prodajali govedino in teletino po 10 Din kg. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo na trgu okoli 1200 komadov. Radi tega so bile cene malo ndžje, tako so se dobili piščanci po 10 do 25, kokoši 25 do 50, gosi celo po 40 in race po 50 Din komad, kozliči 50 do 75 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompir 0.50 do 1 (novi 2 do 3), kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 do 2, fižol v stročju 7 do 8, grah v stročju 10, paradižniki 8 do 10 dinarjev kilogram, čebula 1.50 do 4, česen 5 do 10 Din venec, mleko 2 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 18 do 22 Din liter, jajca 0.50 do 1.25 Din komad. — Sadje: češnje 8 do 10, breskve 18 do 20. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad. Brezove metle 2.25 do 6, lesene grablje 8 de 12, lesene vile 12 do 15, cepci 12 do 16 dinarjev komad, 1 kočija 1500 Din. —
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 14. julija je bilo na trgu 5 voz sena,
4 vozovi slame, v soboto 17. julija pa 14 voz sena in 3 vozovi slame. V sredo se je seno prodajalo po 125 do 150 Din za 100 kg, v soboto 17. julija tudi po isti ceni, samo dva kmeta, ki sta nujno rabila denar, sta ga prodala po 80 Din. Slama se je prodajala po 35 do 40 Din 100 kg. Povodenj je povzročila podraže-nje sena in slame in kakor kmetje trdijo se cena še zviša.
Sladkor. Pretekli dnevi na mednarodnih sladkornih trgih niso prinesli nobene spremembe. V Newyorku so pričakovali zboljšanje razmer, pa ga ni bilo. Višjim cenam se upira tudi velikanski pridelek na Kubi. Londonski trg se tudi ni nič spremenil, pač pa so šle cene v Parizu gor; to vsled znižanja frankove-ga kurza in pa, ker so rafinerji in trgovci iz strahu pred vpeljavo zlate carine veliko nakupili. Statistika VVillett in Gray 'računita kubansko produkcijo okoli 10. t. m. na 4,879.000 ton napram 5 milijonom 18.000 lanskim tonam. Na Javi se je položaj pomiril, ker Indija in Kitajska ne nakupujeta več tako kot doslej. — Licht ceni vidne zaloge sladkorja v kontroliranih evropskih deželah na
2,204.000	ton (lani 1,590.000, leto prej
1.477.000), v U. S. A. 383.000 (241.000 in
248.000) na Kubi v pristaniščih 1 milijon 361.000	(1 milijon 153.000 in 843.000). Vračunši še zaloge v notranji Kubi itd. vidimo na Kubi previšek 1,280.000 ton v primeri z lanskim letom. Vremenske razmere v Evropi so se v zadnjem času v splošnem zboljšale in smatrajo sladkorni pridelek za zboljšan. Upajo, da se bodo zgube, povzročene po slabem vremenu zadnjih tednov, dale po večini popraviti, čeprav ne popolnoma. Na Angleškem je nakupovanje večjih množin onemogočeno vsled še vedno trajajočega štrajka. Švica je z nakupi ponehala, skandinavske dežele ne nakupujejo dosti, Trst se ni poživil.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek, dne 19. julija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 74.50, bi. 70; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 305; bi. 309; Zastavili listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 196; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 175, bi. 195; Merkant. banka d. d., Kočevje, den. 90, bi. 90; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 865, bi. 870; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavori za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 98, bi. 101; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 102; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 05; »šeširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Blago: Hrastovi plohi I. in II., 9, 10, 13 cm deb., od 2.30 m napr., od 22 cm šir. napr., fco vag. nakl. post., bi. 1000; hrastovi plohi (parizarji) 27, 41, 54 mm deb., od 1 m dolž. naprej, I. in II., fco vag. nakl. post., bi. 1350; hrastovi plohi (douelles) 41 in 54 mm debel., I. in II. vrsta, fco vag. nakl. post., bi. 1000; hrastovi plohi (podnice) 54 mm, 2.80, 2.85, 2.90 m dolž., od 18 do 30 cm šir., I., II., fco vag. nakl. post., bi. 1200; pšenica, fco vag. nakl. post., bi. 320; koruza, fco vag. nakl. post., 3 in pol vagona, den. 192.50, bi. 205, zaklj. 192.50 do 200; oves, fco vag. nakl. post., pol vagona, den. 185, bi. 190, zaklj*. 185; ajda, fco vag. slov. post., bi. 255; otrobi »rednji, fco slov. post., bi. 155.
DOBAVA, PRODAJA.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju razpisuje dobavo 50 komadov ležišč za vozičke 40X88 mm. Pogoji so pri direkciji na vpogled do 7. avgusta t. 1.
Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe za dobavo 1 kom. železnih vrat na škarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te di-rekcije. Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede oddaje del pri graditvi in adaptaciji zdravilišča v Bre-stovcu na Sljemenu. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe za dobavo 1 stroja za lomlenje kamenja za državni rudnik v Banji Luki. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe za dobavo ca 1600 kg strojnega olja, 500 kg cilinder-olja in-160 kg dinamo-olja; dne 28. julija t. 1. pa za dobavo 1500 kom. stekel za jamske varnostne bencinske svetiljke. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji
sprejema do 1. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg pšenične moke št. 00. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. avgusta t. I. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 1000 kilogramov krogljie (Lignum sanctum), 180.(XK3 kom. raznih kartonskih škatljic-Dne 6. avgusta t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 24 kom. stebrov iz litega železa za privezovanje brodov, dne 7. avgusta t. 1. pa glede dobave 2000 zabojev petroleja. Pri ekonomskem odelenju generalne di-rekc državnih železnic v Beogradu: dne 9. avgusta t. 1. glede dobave martinove-ga jekla za vzmeti ter okroglega, ploščnalega, kvadratnega in obročnega
železa; dne 10. avgusta t. 1. glede dobave pločevine (železne, rebraste, železne za kotle ter jeklene in raznih žičnikov; dne 11. avgusta t. 1. pa glede dobave raznega blaga (pločevina, bakrene plošče, okrogel baker, medeninaste in bakrene žice, medenina). 12. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg bele kovine. Dne 14. avgusta t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 4000 m3 »Disseus plina« za pomorske svetilnike. Dne 15. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1100 m3 peska za lokomotive. Dne 16. do 19. avgusta t. 1. pri komandi mesta v Gospiču, Bihaču, pri komandi
25. pešad. polka v Sisku, pri komandi otočačkega vojnega okru ga v Otočacu,
Oglejte st
bogato zalogo nogavic in rokavic z a dame, gospode in otroke, vezenine, našivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za Šivilje, krojače in čevljarje
na veliko in malo
po najniiji dnevni ceni pri:
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo.
pri intendanturi vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki, pri komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji glede dobave mesa. Dne 16. avgusta t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave steklenih cilindrov, stenja in gorilnikov; dne 17. avgusta pa glede dobave 1200 kg bencina in 1000 kg dena-turiranega špirita. Dne 18. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 4000 kg katrana; pni direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih delov za telefone. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
ovarna čevljev PETER KOZINA & KO.
v v
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRODAJA
od danes naprej
svoie izdelke
po znatno znižanih cenah
millllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII
TRZIC
81
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRODAJA
od danes naprej
svoje izdelke
po znatno znižanih cenah
imillllillllllllllllllllHililillllllllllliliillllllillllillllllllltH
Edino šivalni Stroji in najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
=ni!i!=
=m=
=iinii=
Veletrgovina v
Najnižje
cene !
Gritzner
Tudi ne obroke !
Adler
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancija.
|v>.
Prometni
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko
blago
m
I
,-i	.	prodaja
PREMOG Iz slovenskih premogovnikov
nek kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zn domačo uporabo, kakor iudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premo gr in koks
Itake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo-Vratni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
V-
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva testa St. 15, II. nadstr.
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna kavo In mlin *Q dl-L Save z električnim obratom.
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Raiun pri pošt. lek. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. r i. t. d.
Lastna knilgoveznica.
CENIKI NA HAZPOI.AOO T
aiiiu
Trgovci, inseriraite v Trgovskem
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijeko d. d. >MERKUR» kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.