Političen list za slovenski narod.
Po polti prejemu velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta S (Id., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t
3 fld.. »a en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve<S na leto. T
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Eatol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 181.
V Ljubljani, v sredo 9. avgusta 1893.
Letni!* XXI.
Dolenjski praznik.
(Konec.)
Dobro tri je bila proč, ko otvori shod gospod deželni in državni poslanec Fr. Povše kot podpredsednik katoliško-političnega društva. V navdušenih besedah pozdravi zbrani slovenski ljud nekako tako-le:
Pozdravljam vas, prečastita gospoda, najsrčn9je v imenu katoliško-političnega društva, katero je vas, vrle dolenjske domoljube, sklicalo na shod v središču prijazne vinorodne Dolenjske. Radosti mi je polno moje srce, ko vidim tako ogromno število slovenskih mož iz Dolenjske zbranih. Hvala vam, da ste se odzvali našemu vabilu! Ker je naše društvo po Dolenjskem manj znauo, dozdeva se mi potrebno, da v kratkih besedah razložim namen tega društva.
Izbralo si je starodavno naše geslo: „vse za vero, domovino in cesarja" in vodilo nam je izrek nepozabnega preblagega slovenskega škofa Slomšeka, ki veli: Dvoje nam je potrebno, sveta katoliška vera in jezik materinski. To dvoje hočemo zvesto ščititi in neskaljeno ohraniti našim potomcem, kakor so to nam izročili naši verni pradedje. Naša pravila nam velevajo, da skrbimo za boljše gmotno stanje, da se preosnuje in vredi socijalni red v človeški družbi strogo po krščanskih načelih, kakor to tako lepo uči naš od Boga tako izredno blagoslovljeni sveti oče papež Leon XIII.
Resni so časi za naš narod; bodi si v gospodarskem, bodi si v narodnem pa tudi verskem oziru. Nesrečni lažiliberalizem skoval je le take zakone ali postave, katere so pripomogle k nečuvenemu razvoju velikega kapitalizma, ugonobile pa male rev-niše delujoče stanove, osobito rokodelski, obrtni in poljedelski stan. Namesto male obrtnije nastale so velike tovarne s tisoči ubogih tlačanov. In kako bridko zdihuje ubogi kmetovalec pod butaro ogromnih plačil, davkov in drugih troškov. Drugače mora postati, ohraniti se mora srednji stan v človeški družbi, očvrstiti osobito kmetski stan, najzanesljivejši steber človeškega reda pa tudi države.
V narodnem oziru nas čakajo še hudi časi, težki boji za naš naroden obstanek. Omenjam le na ravno te dni izišli program tako zvane nemške narodne stranke, ki je bila celo za to, da se naša država nekako federativno preosnuje, da se izločijo iz državnozborske zaveze čisto slovanske dežele, Galicija in Dalmacija; to vse pa, da bi dobili osobito nas Slovence v pest in popolno oblast. Oprezni tedaj moramo biti in stati na braniku za našo milo materinščino.
Pa tudi v verskem oziru moramo biti na straži. Res je, da je naše slovensko ljudstvo, hvala Bogu, vernp in zvesto udano svoji sveti veri, kakor to tako lepo spričujejo mnoge prekrasne, božji časti posvečene in zgrajene cerkve, ki dičijo naše hribe, griče in doline. A prav zaradi tega, ker naše katoliško-politično društvo čez vse ceni to lepo čednost našega dobrega naroda, zastaviti hoče vso svojo silo v to, da ohrani ter okrepi to dražestno svetinjo našemu narodu v polnem svitu in tako lepo, kakor so jo nam zapustili naši verni pradedje.
Dnevni red današnjemu shodu in govori, katere bodete slišali, vam bodo nadalje še pokazali, po katerih potih hoče hoditi naše društvo ter služiti domovini in ljubljenemu narodu slovenskemu.
Predno preidemo na izvrševanje dnevnega reda, imam čast, naznaniti vam, da so nam došli prijazni pozdravi.
Gospod dr. Papež izreče za tem iskren pozdrav blag. g. deželnega glavarja 0. Detele, kar je vzbudilo nepopisno navdušenje mej vsemi udeleženci shoda.
Na to prebere preč. gosp. dr. Marinko došle brzojavne pozdrave:
Vižmarje: Živeli zborovalci na katol. shodu, Bog daj obilno blagoslova za probujenje katoliške zavesti!
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu
nad Ljubljano. Gr. Malovrh, Anton Belec, Mekinec, Valent. Pipan.
Ljubljana: Bog blagoslovi vaše sklepe v korist domovini in krščanski obrtniji!
Konservativno obrtno društvo Ljubljana.
Regali, predsednik; Sturm, podpredsednik.
Ljubljana: Shodu katoliško-političnega društva v Novem Mestu obilno vspeha. Zborovalcetn iskren slovenski pozdrav. Živele „Dolenjske Novice", živelo novo katol.-pol. društvo za Dolenjsko!
Vredništvo ^Slovenca" in nDomoljuba".
Mokronog: Zadržan priti prosim katoliškemu javnemu shodu božjega blagoslova. Kličem odboru, govornikom in udeležencem: Slava!
Virant, župnik.
Kamnik: Obžalujem, da se osebno ne morem udeležiti vašega katoliškega shoda; zato pa toliko srčnejše želim, da bi sveti Duh razsvetlil gospode govornike in omehčal srca vseh poslušalcev ter na vse razlil svoj blagoslov, da bi ta katol. shod sto-terni sad obrodil vsem meni toliko ljubim Dolenjcem in Belokranjcem.	Prošt Urh.
Ljubljana: Vsem zborujočim udeležencem pozdrav! Sklepom obilega blagoslova božjega. Živela katoliška zavest! Živeli rodoljubni Dolenjci! Mnsgr. dr. Mahnič, Malenšek, Eržen, Bulovec, profesor Kržič, Šiška, dr. Lesar, Mrak, Jeran, profesor Zupančič, Oblak.
Mirna: Službeno zadržan želim katol. shodu v Novem Mestu obilnega vspeha. Naj živi, raste in cvete katol. ideja!	Fr. Jarc.
Cirkvenica: Osebno zadržan sem v duhu z vami i pri vas ter želim današnjemu shodu najbolji vspeh; seme, ki ga sejete, pade naj na rodovitna tla, v korist katoliški iu narodni stvari. V to po-može Vsegamogočni.	1'rosenc.
Vsi so bili navdušeno vsprejeti. Predsednik shodu, g. Povše, pozove na to blag. g. primarija dr. Vinka Gregoriča, naj govorii O tem govoru, ki ga na drugem mestu priobčimo, moremo reči le to, naj se ne bere, marveč naj se proučava. Široko duševno obzorje, svobodno, strogo logično naziranje in ljubeznjiva umljivost ga dičijo. Gromovito priznanje vsega shoda, ki se je pojavilo po govoru, je bilo popolnoma zasluženo.
Poročilo deželnega in državnega poslanca gospoda Viljema Pfeiferja o delovanju v obeh zborih, je bilo kot drugi govor na dnevnem redu. Gospod poslanec je že dalje časa bolehen; moral je v toplicah iskati pomoči in bolezen se mu še sedaj precej pozna, vendar pa ni hotel zamuditi prilike, da se ne bi pokazal na katoliškem shodu svojim volilcem. Javno je pokazal svoje pošteno in pravo slovensko mišljenje s svojim nasto-
pom ob tej priliki; s svojim govorom pa je pokazal svoje gorko srce za vse slovensko ljudstvo sploh in posebe za svoje volilce, ki so glasno priznavali, da so zadovoljni ž njegovim delovanjem. Poročilo g. poslanca kmalu priobčimo.
Tretji govornik je bil namestnik deželnega glavarja in deželni odbornik g. dr. Fr. Papež, pri-poročujoč v izbranih besedah ustanovitev novega, ljubljanskemu pobratimega katoliškega pol. društva. Temeljiti govor je bil jasno začrtan program kato-liško-politične stranke. Duhoviti in strogo logični oddelek govora, koder opisuje pojem, razvoj, potrebo in koristi radikalizma priporočamo posebe vsem svojim bralcem v premislek. Poslušalci so navdušeni odobravali govor; toda menimo, da je g. dr. Papežu najljubše priznanje zagotovilo, da se njegov predlog kmalu izvrši in da dobi Dolenjska kmalu svoje toliko potrebno katoliško-politično društvo.
Četrti je govoril prečastiti gosp. Jan. Bab nik, ki slovi po celem Slovenskem kot izvrsten govornik". Njegov govor, ki ga celega prijavimo, je obravnaval gospodarske razmere na Dolenjskem in je bil tako poljuden in praktičen, da ga poslušalci niso mogli prehvaliti. Marsikaj dovtipnih opazk je poživilo poslušalce in jih osvežilo.
Veličastno pa je bilo trenotje, ko je gospod govornik vso veliko zbrano množico vprašal: „Ali nam boste zaupali", in ko so vsi kot jeden mož glasno odgovorili: „ Bo mol" In ko je ponovil vprašanje: „Ali nam zaupate? Povejte!", in so vsi navzoči slovesno zaklicali: „Zaupamo", tedaj se je moralo vsakemu pravemu domoljubu ota-jati srce in vzroditi sklep, da tega dobrega, zvestega, značajnega ljudstva ne smejo dobiti v pest lažnjivi preroki.
Za č. g. Babnikom se je še oglasil k besedi dr. I. Krek, šenklavški kapelan, in je vzlasti po-vdarjal, da pravi duhovnik ne more biti proti ljudstvu, da je tedaj prazno očitanje, kakor bi pravi duhovnik mogel kedaj biti v nasprotju z blagrom ljudstva.
Gospod predsednik se v sklepnem nagovoru nekako tako-le izrazi: „Izvršen je s tem naš dnevni red. Kakor smo iz govorov slišali, nam je treba biti na braniku za blaginje našega naroda in osobito skrbeti moramo, da se blagostanje naših delujočih stanov zboljša.
Toda nikdar ne pričakujmo pomoči in rešitve le od drugih. Sami si moramo pomagati! Zato zbirajmo se, pa posvetujmo se, kličimo in trkajmo, dokler se ne sliši naš glas ter konečno doseže svoje pravice tudi slovenski narod.
Združujmo in zbirajmo se pod našo staro ka-toliško-narodno zastavo, na kateri se leskeče v zlatih črkah kot prva naša dražestna svetinja sv. vera katoliška. S trdno vero in zaupanjem v Boga v srcu ne bomo onemogli tudi v najhujših časih in bojih; v znamenju križa je zmaga tudi našemu narodu najbolj zagotovljena!
In tako odnesite, predragi dolenjski možje, po vsej prijazni Dolenjski prijazen spomin in navdušenost za vse dobro in blago v korist milemu narodu in zanetite povsod doma isto navdušenje, kakor ste ga danes kazali, v srcih vseh Vaših dragih dolenjskih rojakov, ki niso mogli tu biti; skrbite, da sledi današnjemu navdušenju tudi trajno plodno delovanje!


Predno sklenem, spominjam se dveh zlatih čednosti, ki tako lepo dičita naš slovenski narod, ki sta mu kar prirojeni, to sta neomahljiva iskrena zvestoba in udanost našega ljudstva svoji sv. veri in vidnemu poglavarju naše sv. katolišk« cerkve ter kot skala nerazrušljiva zvestoba do mile Avstrije in do njenega vladarja. Menim, da ne moremo bolje skleniti današnjega veličastnega shoda, kakor s tem, da Vas povabim, da vskliknete z menoj iz celega srca: Slava našemu ljubljenemu svetemu očetu Leonu XIII. in našemu dobrotljivemu vladarju cesarju Francu Jožefu I.!u — Zatem se zahvali vsem, ki so pripomogli k temu lepemu velikemu dokazu katoliškega mišljenja, uajpreje zahvalja neumorno delavni pododbor, ki je vse tako lepo pripravil in vredil, dalje zahvalja blag. g. župana novomeškega in vse Novomeščane za skazano gostoljubnost, duhovščino za vneto sodelovanje in naposled vse udeležence prelepega shoda.
Tu nastopi od vseh burno pozdravljen blago-rodni g. župan Perko, ki se v lepih besedah zahvalja katoliškemu političnemu društvu, da si je uprav Novo Mesto izbralo za shod in izreka iskreno željo, naj bi vsi lepi govori in vsi sklepi njegovi obistinili se. Hvaležni so bili vsi poslušalci za te gorke, iz srca prihajajoče besede. C. gosp. profesor dr. Marinko je še zahvalil predsednika gospoda Povšeta, čemur so vsi živahno pritrdili, in nekako ob tri četrt na šest je gosp. predsednik, želeč vsem zbranim „z Bogom", završil sijajni katoliški shod v Novem Mestu.
Kaj naj pristavimo temu poročilu ? Neki visoki državni dostojanstvenik francoski se je letos o priliki petdesetletnice škofovanja sv. očeta in o priliki srebrne poroke laške kraljeve dvojice izrazil tako-le: „Kralji prihajajo v Kvirinal, narodje pa v Vatikan!"
Da — narodje v Vatikan k Kristusovemu namestniku, da se od njega nauče pravega Izveličar-jevega duha in po njegovem navodilu spoznajo zdravilo za svoje bolezni. Tudi naš narod je med njimi in svet ne pozna sile, ki bi ga mogla odtrgati od te poti. Ta zavest nam živi v srcu tem gorkeje, čim več veličastnih dokazov imamo, da je nepremično resnična. To zavest nam poživlja tudi prvi katoliški shod v središču zelene Dolenjske v lepem Novem Mestu. Bog živi vrle Dolenjce!
Katoliško-politična organizacija.
(Govoril dr. V. G r e g o r i 6 na shodu kat. polit, društva v Novem Mestu.)
Čast mi je danes govoriti o naši organizaciji.
Kaj je organizacija?
Ako hočemo biti dobro organizovani ali vrejeni, mora sleherni državljan, ki ima pravico in dolžnost odločevati v javnem življenju, vedeti zakaj se gre, in pripravljen biti v odločilnem trenutku složno delovati z drugimi svojimi somišljeniki. Tej slogi morajo ''pa v podlago biti ena in ista načela, katera vsi priznavajo za prava in resnična, in po katerih je edino mogoče uspešno, složno delovati. Ta načela morajo biti vzvišena, stalna, ne od danes do jutri, morajo človeka napeljavati k dobremu in blažiti njegovo srce, da bo njegovo delo, dovršeno po teh načelih, tudi v resnici dobro. Katero je pa to načelo, ki edino zamore vezati vse narode sveta, katero edino zamore napraviti slogo in mir med ljudmi? Odgovor na to vprašanje ni težek.
Kedor pozna zgodovino, ve, da je le ideja krščanska, vera krščanska, tista vez, ki veže ves svet, da le na krščanskih načelih sloni ves sedanji red na svetu, sloni vsa omika narodov, in ako se podere ta steber, podere se ž njim tudi človek, kajti Kristus je vzbudil v nas še le človeka, in ako zapustimo njega in njegove vzvišene nauke, izgine tudi iz nas človek, in živalska strast stopi na njegovo mesto.
Bodimo krščanski, se sliši vsaki dan. S tem hočemo reči, bodimo verni, spolnujmo zapovedi, bodimo usmiljeni, pravični, dobrodelni, i. t. d. z jedno besedo, skušajmo si pridobiti vse one lastnosti, katere nas uči vsak dan sv. katoliška rerkev.
Ta načela se ne spreminjajo, os tanejo večno resnična, ker so nadnaravna. Mi smo katoličani, živimo po naukih sv. katoliške cerkve; ali ni umevno, da naj ta načela veljaj ojt udi v javnem, v političnem življenju, ali ni umevno, da bodo tudi postave narejene po teh načelih dobre, ali ni umevno, da se bo na podlagi teh načel vrnila sloga in zadovoljnost med narode, da bodo spoznali,
da smo vsi otrooi jednega Boga, iu da moramo | ljubiti bližnjega ko samega sebe. Iz posameznih oseb sestavlja se družina^ iz družin sestavljajo se vasi, trgi in mesta, iz teh sestavljajo se država. Ako krščanska načela) blažijo posameznega, blažijo tudi družino, blažijo tudi vasi, trga in mesta, blažijo tudi državo.
Živimo v ustavni državi, to je, ljudstvo si izbira svoje zastopnike, ti se zbirajo v razne zastope, kakor občinski, deželni in državni zastop, ter sklepajo z veČino glasov postave, po katerih se mora ' dotične dežele ali države prebivalstvo ravnati. Ako j so za nas katoličane v zasebnem življenju mero- i dajni katoliški nauki, koliko bolj moramo skrbeti, ' da ti nauki veljajo tudi v javnem življenju, v po- ! litiki, kjer se odločuje narodov sreča in nesreča. Z j liberalizmom v politiki menjavajo se tudi vladni j listemi, izumljeni po človeški pameti, kot edini pravi , voditeljici. Postave so prišle in izginile, stalnost v ; politiki je zginila, ker človek se je skušal ločiti od ' Boga, hotel je postati samostojen; tako zvana pro- i stost v mišljenju nadvlada sedaj tudi v politiki. Reči ! smem, da se tu vresničuje latinski pregovor: quod capita, tot sententiae , vsaki svojo trobi, s kakšnim ^ vspehom, nam kažejo žalostni nasledki liberalnega : gospodarstva na narodnem, gospodarskem in soci- ' jalnem polju.
Pozno sicer, a vendar le začnejo se zapelja- . nemu ljudstvu odpirati oči. Gleda pred seboj glo- j boki prepad, v katerega se mora zvrniti, spozna pa j tudi pred prepadom rešitev, trdni neomahljivi sveti križ, katerega se krepko oklepa, da se reši gotovega \ pogina. Koliko zla je prišlo nad človeštvo v zadnjih , desetletjih, ko so se jeli narodi, zapeljani od gladkih liberalno-židovskih sleparjev, odtujevati krščanski veri. Po imenu sicer ostali so otroci matere cerkve, : ali namesto, da bi otroci slušali mater, zahtevali j so, da naj bo mati podložna dekla ošabnim otrokom. ! A srce materno ne odneha, vedno vabi svoje otroke ; k sebi, uči jih, in jim odpušča, in otroci njeni jo vedno bolj slušajo. Občno katoliško gibanje pričelo ! se je po vesoljnem svetu. Na severu in jugu, od vzhoda do zahoda zbirajo se zavedni katoličani po J katoliških shodih, zbirajo se v katoliško-politična društva, da dosežejo ustavnim potom katoliškim načelom prvo veljavo v javnosti, v politiki. In to je, i gospoda slavna, katoliška organizacija ali vredba. ! Kar drugod store, to je tudi nam Slovencem mo- j goče, le pričeti moramo, in pričeli smo že lansko leto s I. slov. katol. shodom.
Nasprotniki pokazali so se takoj, ali zaman; ! niso mogli ustaviti katoliškega gibanja, ki sedaj z novimi močmi preveja vse slojeve našega naroda. Da se to skupno delovanje nadaljuje, da se vres- ; niči resolucija I. slov. katol. shoda o katoliško- . narodni organizaciji ali vredbi, katera je Vam gotovo mnogim dobro znana, zato bodi skrb vsakemu iz med nas. Nobena še tako dozdevno neznatna vo- j litev naj se ne smatri premalenkostna, da bi ne ; bilo vredno postaviti se za katoliška načela; veriga le tedaj drži, ako so posamezni členi trdni in dobro ■ mej seboj zvezani; istotako pri politični organizaciji, j Zaradi tega naj se snujejo v večjih krajih naših j krajevni odbori, ki bi bili zopet zvezani z pododbori po deželi in z glavnim odborom stalne ko- j misije v Ljubljani. Zbirajo naj se možje večkrat v i razgovor o našem političnem stanju, in posebno ob ! času volitev naj bodo edini in složni za tistega kandidata, o katerem so prepričani, da je v resniei j katoliški mož. Organizovati se moramo v tem smislu, : da hočemo povsod, zasebno in javno v vseh za-stopih, kjer se odločuje osoda našega naroda, kjer se odločuje osoda Avstrije sploh, povdarjati naša katoliška načela, in le po teh načelih sklepati zakone.
Tu ni nobene srede, ali za ali proti, jasnost mora biti, ker ako vlada mrak, ne razločimo dobro, kdo je za nas in kdo proti nam.
Umevno je, da mi Slovenci sami ne moremo ničesar doatči, kajti premaloštevilni smo; zaradi tega nam je treba iskati zaveznikov, in ti so enako misleči katoliški možje raznih narodov širne naše Avstrije. Ce je katoliška skupina v protestantovski Nemčiji mogoča, zakaj bi ne bila mogoča tem bolj v katoliški Avstriji.
To bi bila glavna poteza naše organizacije. Nasprotniki katoliškega složnega delovanja, žalibog tudi med Slovenci, nam ugovarjajo, da smo nazad-njaki, protinarodni in nesposobni z našimi katoliškimi načeli delovati v javnosti. Slišal sem sam večkrat besede: „No, .katoliki', kaj pa hočete? Nas
potisniti v srednji vek nazaj?" Ime „katolik" postalo je nekako zaničevalni' izraz, žalibog tudi pri nas v ustih katoličana samega.
Predaleč bi me peljalo in prekoračil bi meje svojega govora, ko bi hotel na drobno razpravljati blagodejni vpliv krščanstva na vse naše javno življenje. Hočem le nekoliko besedlj spregovoriti o vplivu katoličanstva na narodnost in s o o i j a 1 n e razmere.
Kdor pozna tok sedanjega časa, mi bo gotovo priznal, da stopa socijalno vprašanje na površje. Ni kraja na svetu, kjer bi se pereče socijalno vprašanje ne razpravljalo, in poskusi priti, do ugodne rešitve, so brez števila. In kje tiči vzrok zamotanih socijalnih razmer? Odgovor na to vprašanje Vam podaja okrožnica sv. očeta Leona XIII. o delavskem vprašanju. Človeštvo odtujilo se je krščanstvu v javnem in zasebnem življenju, močnejši skuša sla-bejšega podjarmiti in mu odreka pravico do obstanka. Svet topi se v morju divjih strastij, človek pozabi v tem divjem lovu po posvetni časti in imetju, da so pred Bogom vsi ljudje jednaki, bogatin in revež; kapital skuša uničiti delavca in kmeta. Ali ne opazujemo vsak dan, kako zapuščajo naši rojaki kar trumoma rodno zemljo? Kaj je temu vzrok, mar li jezikovno vprašanje? Ne, slabo gmotno stanje, revščina žene ljudi v Ameriko, da si pridobe sredstva za obstanek.
Odstraniti socijalno vprašanje je jedino le mogoče na podlagi krščanskih načel, v smislu okrožnic Leona XIII. Zaradi tega je vsacega zavednega katoličana sveta dolžnost pri vsaki priliki delati na to, da vstopijo v zakonodajalne zastope res katoliški možje, ki ne delajo za korist posameznega, nego za korist ljudstva, kakor jim veleva njih katoliška zavest. Ako osnujemo mogočno katoliško stranko v Avstriji, zginil bo lažiliberalizem in ž njim polagoma vsaj ojstrine zamotanega socijalnega vprašanja.
Katoliško-narodna organizacija ne stavi na prvo mesto narodnosti. Zaradi tega smo morali slišati marsikatero psovko in jo bodemo še slišali. Na take dvomljive ugovore odgovarjati zdi se mi tukaj neumestno. Za narodnost ne dela tisti, ki jo nosi pri vsaki priliki v ustih, ki za narod je, pije in spi. Za narod dela tisti, ki ima zanj srce in ki to kaže ne z besedami, nego z dejanji. Narod še ni rešen, ako se mu vedno le poudarja, da jc že vse pridobljeno, ako se mu ohrani jezik. Duša in telo naroda ostati morata zdrava in nepokvarjena, materni jezik naj se rabi v poučevanje naroda, ne pa v pohuj-ševanje. Naš narod je majhen, reven, ne more se nikakor meriti z mogočnimi sosedi, ki poželjivo ste-gajo roke po slovenski zemlji. Dobili jo bodo kmalu v svoje roke, če se ne pomaga vedno bolj propadajočemu kmečkemu stanu, korenini našega naroda, na noge. Tu se dela za narod, to je pravo narodno delo. Vsak mi bo pritrdil, da ima narodnost le tedaj pravo podlago, da se zamore le tedaj vspešno razvijati, ako je prebivalstvo v dobrem gmotnem stanju, ako je neodvisno od tujega kapitala, ako se skrbi za njegovo dobro vzgojo. To je bilo navodilo, katero je naše prednike navduševalo, vse za vero, dom, cesarja. Učiti narod po katoliških načelih, na podlagi njegove vere krepiti in napeljavati ga k dobremu, to je bila prva skrb voditeljev njegovih. Potem bo ljudstvo tudi ljubilo svoj dom, potem bo tudi v resnici narodno, bo tudi v resnici avstrijsko. Ce je bilo to gaslo z „vero" na prvem mestu takrat dobro, ko so se Slovenci budili iz svojega narodnega spanja, če jih je to gaslo pripeljalo do današnjega razvoja, zakaj bi se sedaj naenkrat odtujili temu gaslu, in mu odvzeli tisti biser, ki je od nekdaj dičil slovenski narod — vero. Moderni liberalizem neče o veri nič slišati. Vera naj se ne vmešava ne v šolo, ne v politiko, ne v vednost, ona krščanska vera. kateri se imamo Slovenci zahvaliti za to, kar smo, naj izgine iz javnosti, naj se odreče vsakemu vplivu na osodo slovenskega naroda, na osodo Avstrije sploh, zato ker nekatere ovira v njih sebičnem delovanju.' Ne, in tisočkrat ne! Slovenski kmet je konservativen in ta se ne d& tako kmalu s puhlimi frazami omamiti ; in ker ravno tista živa katoliška zavest slovenska najbolj ovira pri nas na Slovenskem razvoj liberalizma, zaradi tega kar naenkrat tisti hrup, da je vse, kar nosi na čelu ime ^kiitoliško", protinarodno, brezdomovinsko. S tem se hoče ljudstvo zbegati, se hoče speljati na tisto pot, na katero je speljal liberalizem sploh narode. Da se tudi to pri nas ne zgodi, to zabraniti je naloga katoliško-narodne or-
(Dalje v prilogi.)
Zatorej ni čuda, če so se pogajali z Rusijo za njenim hrbtom. Monakovski list priporoča uemški vladi, da uaj se tudi preveč ne zanaša na Aug-lijo, temveč naj gleda, da se sprijazni z Rusijo. Seveda tak svet je lahko dati, ali drugače je pa, kako ga izvršiti. V Peterburgu imajo dosti skušenj, da Nemčija ni odkritosrčna prijateljica Rusiji in bi se zatorej za njeno vsiljevanje dosti ne zmenili.
Ar ton. Mi smo o svojem času, ko je francoska policija iskala Artona po vsej Evropi iu se je po časopisih čitalo slednji dan, da so ga kje videli, pa jo je potegnil, predno mu je policija prišla na sled, izrekli misel, da ga le zaradi tega ne primejo, ker ga prijeti ntčajo. To naše mnenje potrjuje brošura, katero je priobčil Dupas, bivši tajnik ravua-telja javne varnosti. Ta Dupas je sam tisti policijski uradnik, ki je iskal Artona po Evropi. V brošuri pripoveduje, da je imel skriven nalog, paziti, da kje Arton ne pride policiji v pest. Potoval je bil v ta uameu v London, v Benetkah je z Artonom občeval iu se ž njim pogajal, da bi bi mu prepustil tisti notic, v katerem so bila zapisana imena pod-kupljencev v panamski aferi. Artou je namreč podkupoval poslance, da so glasovali za panamsko posojilo. Pogajanja niso imela popolnoma povoljnega vspeha. Se pozneje jedenkrat je on iskal Artona, ali bi bil kmalu policist, ki je bil pri njem, vse spridil, v gorečnosti bi bil namreč Artona zares vjel, kar se pa ni smelo zgoditi. Da pa Artona bolj gotovo policija ne dobi, se je bil izdanemu iskalnemu pismu pridejal napačen popis njegove osebe. S prva se fotografija njegova ni pridejala, če tudi bi! se bila lahko. Pozneje se je pridejala fotografija, ali taka, da bi Artona po njej nikdo spoznal ne bil. Ta brošura ima še marsikaj zauimivega in se čita kakor kakšen roman. Iz jednega odstavka se tudi da posneti, da znani Andrieux, kateri je razkril toliko panamskih sleparij, ni popolnoma nedolžen pri panamski aferi. Ta knjiga je vzbudila veliko pozornost -baš pred volitvami in utegne republikancem dosti škodovati. Vlada ne oporeka, da bi ne bilo res, kar se trdi v brošuri, temveč se le sklicuje na to, da je nič ne briga, kaj se je godilo pod prejšnjo vlado. Ko bi stvar ne bila resnična, bi pač sedanja vlada hitro pisca brošure zavrnila, kajti stvar jej najbrž ni popolnoma neznana. Nekateri sedanji ministri so tako bili v prejšnjem ministerstvu. Stvar se pa tudi ne tiče le prejšnje vlade, temveč vse republikanske stranke. Ta brošura je namreč zopet vzbudila sum, da je res, da so skoro vsi republikanski poslanci bili podkupljeni. Tukaj gre za čast republikanske stranke, katero mora braniti sedanja vlada, ker je iz nje izšla. Seveda, saj bi jo tudi branila, ko bi ne bilo mnogo resnice na tem, kar se je zopet razkrilo.
Obrtna reforma na Danskem. Tudi na Danskem spoznavajo, da trgovska iu obrtna svoboda le uničuje nižje in srednje stanove. Zaradi tega se pa sedaj pripravlja zakon, s katerim se vpelje dokaz sposobnosti za vse obrti in s katerim se omeji ponujanje blaga od hiše do hiše. Agentje tujih tvrdk bodo smeli blago prodajati le po mestih in sklepati kupčije ne za manj kakor 200 kron.
Srbski minister narodnega gospodarstva je zaukazal, da se imajo premeriti vsi gozdi, in ob jednem določiti pravice države, občin in po-samičnikov do gozdov. Deset komisij odide takoj na to delo.
Turčija in Egipet. Ce je verjeti angleškim listom, egiptovski podkralj ni nič posebno dobro opravil v Carigradu. Sultan mu je naravnost povedal,: da njega nič ne brigajo nasprotja mej Turčijo in Anglijo zastran Egipta. Turčija nikakor ni zadovoljna, da je egiptovski podkralj bil kar odslovil ministre, ki so bili Angliji po volji. Ce je to res, je sultan pač le zaradi tega se proti podkralju tako izjavil, ker se boji, da bi s kako prenagljenostjo ne zamotal še Turčije v kake težave.
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna VIII. velika skupščina dnš 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
III.
III. Po kratkem odmoru ob 10. uri vabijo skupščinarje in verni ljud mili glasovi ubranih zvonov v bližno svetišče Božje. Cerkev se napolni; župni upravitelj č. g. Fran Cvejn pristopi k oltarju ter opravlja presveto daritev za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva po priprošnji družbinih zavetui-
kov sv. Cirila in Metoda, h katerima je nedavno mnogo vernikov pošiljalo gorečih želja v zavesti, da se z zadobljenim blagoslovom nebeškim ne bomo , trudili zastonj.
J Cerkveno petje so oskrbeli domači pevci in vrli ( učitelji iz okolice. Posebno veličastno se je razlegal ob koncu sv. maše »slavospev k sv. Cirilu in Metodu". Cerkev je zelo lična ter ima dragocene oltarje, j IV. Nebo je bilo ta dau res milo, da smo lehko zborovali na prostem. Zupan Mahorčič je prepustil v ta namen svoj prostorni krasni vrt, ki je bil tem povodom še posebej okusno ozalšan s cesarskimi in narodnimi zastavami. Kakor so naši pradedje nekdaj zborovali pod lipami, tako smo se tudi mi zdaj posvetovali v zavetju senčnatih dreves. Za predsedniško mizo je očetovsko zrla na skupščinarje podoba cesarjeva, v polkrogu na zeleni trati je bilo dokaj sedežev, na jedni strani pa pripravljena miza za časnikarje, katere so poslali: »Slovenski Narod", »Novice", »Soča", »Edinost", »Sloga", .Domovina" itd.
Družbini prvomestnik T. Zupan prične zborovanje po običajnem redu. Predstavivši zastopnika c. k. vlade gosp. Edmunda Fabiani spregovori: Slavna osma velika skupščina!
Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, došli danes k VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Sežano.
Letošnje upravno leto je naša družba, trudeč se za slovenskega šolstva blagor, storila prevažuih korakov naprej.
Tega, častiti, Vas bodo prepričala današnja vodstvena poročila.
Naša družba vstraja po svojih pravilih na verski podlagi. — Le samo površen pogled v naše šole, čast. skupščinarji, bi Vas tega prepričal, kako je družbi sveta vera prvi faktor pri odgoji mladine. — Ce Vam je pa pred očmi naše lepo-j slovno delovanje, opozarjam Vas uprav zadnje dni izšle naše povesti »Ljubezen do mamice". Ta povest je pravo zrcalo onega verskega duha, ki veje v vodstvu naše družbe. Vzemite jo, berite jo — in topilo se Vam bo beročim čuteče srce.
Naša družba se sme določno ponašati s svojo dinastično namero. Naše štiri brošure: »Cesar Frane Jožef" — »Rudolf Habsburški" — »Junakov" I. in II. zvezek so glasna priča, kako da smo z ono besedo, ki ostane — širili ljubezen do cesarja in Avstrije svojimi spisi tako živim načinom, da se bo zuabiti hvalila naša lojalnost še takrat, ko ne Vas nobenega, častiti, ne mene in tudi naše družbe nič več ne bo.
Naša družba je po svojih pravilih domo-' ljub na družba, trudeč se na podlagi materine besede za naravni razvoj slovenskega šolstva. A ob tem, ko skrbimo v obmejnih krajih za svoje, tujega ne žalimo — mi ob skrbi za svoje spoštujemo tuje tako, kakor nam to veleva vera in olika.
Iz teh uzrokov, častiti, prodira ugled naše družbe, vodstvu v tolažbo — slovenskemu narodu pa brezdvombeno v zadostilo. (Tako je; dobro — in živio-klici.)
Odlični gost, bivši državni poslanec dr. Dinko ' Vitezič, pozdravi v zvonki hrvaščini skupščino kot ' načelnik novoosnovane „družbe sv. Cirila in Metoda ! za Istru".
i Prvomestnik konštatuje zadostno število na> i vzočnih pokroviteljev in zastopnikov ter pozove za-. pisnikarja, da v dokaz objavi zglašene delegate ter ! prične z vodstvenim poročilom za preteklo upravno j dobo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. avgusta.
(Shod katoliško - političnega društva v Novem Mestn.) Poročali smo že ob kratkem, kako sijajno se je izvršil zadnjo nedeljo katoliški shod v sredini Dolenjske. Natančneje poročilo nadaljujemo danes na drugem mestu. Tu le omenjamo, da je vtisek pri vseh udeležencih nepozaben in da najživejše za-hvaljajo vse požrtvovalne gospode, ki so jim priredili ta duševni vžitek. Vso hvalo zasluži pripravljalni odbor za svoj trud; brez njega bi shoda ne bilo. Shod je bil zato v Novem Mestu, ker so ga Novomeščanje in Dolenjci sploh hoteli imeti. Misel je njihova. — Imeli so pa gotovo največje zadoščenje, ker so v izvršitev te njihove misli prihiteli tako odlični gospodje, ue plašeč se dolgega pota, ne strašeč se truda, samo dobri stvari v korist, samo zaradi navdušenega katoliškega prepričanja, v
Novo mesto. Ej, če nam hoče kdo očitati mračnjaštvo iu uazadnjaštvo, pokažimo mu na novomeški katoliški shod. Neduhovniki, v najboljšem socijaluem stanju v Slovencih, za narod zaslužni, nadarjeni možje, izber, li dejali, našega posvetnega ratum-ništva, so glasno dokazovali, da so kot svobodni možje, ne boječ se nobenega terorizma, vstopili kot bojevniki v katoliški voj. Slava zato blag. gg.: pri-mariju dr. Gregoriču, poslancema P o v š e t u in Pfeiferju, in deželnemu odborniku ter poslancu dr. Papežu! Prepričani naj bodo, da je hvaležnost narodova, ki jo goji proti njim, in ljubezen, ki so jo uzvali v njegovih srcih, najboljši dokaz, da so narodni, da so v najtzvišenejšem pomenu pristno narodni. — Kot dostavek naj omenjamo še velečastnega trenotja s shoda. Velečast. gosp. župnik B a b n i k je dvakrat vprašal vso zbrano, nešteto množico: »Ali nam zaupate?" In dvakrat je zagrmelo vseh štiritisoč mož: »Zaupamo!". — Glasu jedinega značajnega ljudstva se nobena sila ue ustavi, to pomnimo tudi mi ter zaupajmo tudi mi v Bjga in v naše dobro, pošteno, slovensko ljudstvo.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. g g.: France Pešec, kapelan v Laščah, gre v Cirkuico; Alojzij C e š a r e k, kapelan v Boštanju, v Logatec; Jan. Piber, kapelan v Šent-Jerneju, gre v Srednjo Vas v Bohinju; Venceslav Vondrašek, kapelan v Križevem pri Kostanjevici, v Šent-Jernej; Janez Pfajfar, kapelan v Mirni Peči, gre za ekspozita v Harije; Janez B e z e 1 j a k , kapelan v Logatcu, gre v Stari Trg pri Ložu; Janez K a 1 a n , kapelan v Dolu, za mestnega kapelana v Kamnik; France Indof, kapelan na Dolih, gre v Prečino; Alojzij Železny, kapelan v srednji vasi v Bohinju, v Šmartin pri Kranju; Janez Jelenec, kapelan v Dragatušu, v Podzemelj ; France Č e š a r e k , farni upravitelj na Su-horju, gre za mestnega kapelana v Metliko; Anton Š m i d , kapelan na Mirni, gre na Vinico. — Na novo so nameščeni čč. gg.: Mat. R i h a r , semeniški duhovnik v Polhovem Gradcu, gre za kapelana v Lašče; Viktor Koechler, novomašnik v Ljubljani, gre za kapelana v Boštanj; Janez L e-g a t, novomašnik na Breznici, gre v Križevo pri Kostanjevici; France Dimnik, novomašnik v Jaršah pri Ljubljani, gre v Leskovec pri Krškem; Anton Medved, novomašnik v Šent - Vidu pri Zatičini, gre v Mirno Peč; France Krevs, novomašnik v Mirni Peči, gre v Dol; Viiicencij č i -baše k, novomašnik v Kranju, gre na Mirno; Alojzij J a k 1 i t s c h , novomašnik pri Stari Cerkvi na Kočevskem, gre v Stari Log na Kočevskem; Karol Jaklič, novomašnik v Višnji Gori, gre v Faro pri Kostelu; France Juvan, novomašnik v Škofji Loki, gre na Dole; Josip K n i fi c , semeniški duhovnik v Trbojah pri Smledniku, gre za Poklukar-jevega beneficijata in kapelana v G6rje; Tomaž Rožnik, novomašnik v Horjulu, gre v Polhov Gradec.
(Ogenj v službi pravice.) S Trate se nam poroča: Lanskega leta nekako meseca avgusta bilo je Pavlu Jelovčanu, trgovcu v Gorenjivasi, neko noč ukradeno iz prodajalnice veliko kave in še več dru-zih stvarij in nekaj malega denarja drobiža. Kdo je to odnesel, ni se mogh prav nič vedeti, zdaj pa je stvar po čudnem načinu prišla na dan. Dne 1. t. m., okrog 9. ure zvtčer, naznanja zvon v poljanskem zvoniku požar; gorela je hiša malega posestnika G. K. v vasi Predmost tik Poljan. Ljudje so takoj pohiteli na lice nesreče, da ogenj pogasijo in branijo tik stoječa poslopja. Ko vlečejo ogoreni les vsaksebi, dobe med lesom veliko kave in druzih štacunskih stvarij. Čudno se jim je takoj dozdevalo, kaj pomenja takova zaloga, ker dotični s tem ne kupčuje; ali kmalu so spoznali, čegavoje to. Menda so še teke vreče imele črke P. J. Sodi se, da je imel G. K. dobro izvežbanega pomočnika v stroki uzmoviškega obrta. Koliko je v tem resnice, pokazala bo sodnijska preiskava.
(G. dr. Vinko Gregorič,) primarij deželne bolnice, se je vrnil 8 potovanja v Ljubljano, prevzel vodstvo svojega oddelka v bolnici ter zopet ordinira v navadnih urah.
(Iz goriške nadškoflje.) Gosp. novomašnik Valentin Pipan iz goriške nadškolije, rodom Skofje-ločan pride za kapelana v Sempas. Čast. g. Jožef B u d i n pojde za kapelana v Miren.
(Gasilci v Kropi.) Pri občnem zboru novoustanovljenega gasilnega društva v Kropi bili so voljeni: načelnikom posestnik Josip J a 1 e n , namestnikom
Priloga 181. štev. »Slovenca" dn£ 9. avgusta 1893
ganizacije. Ohranimo ljudstvu tista načela, za katera so krvaveli uaši pradedi proti divjemu Turčinu, ohranimo našemu narodu tisto živo katoliško zavest, ne samo v zasebnem, tudi v javnem življenju, katera edina ga je rešila narodnega pogina, iu storili bodemo narodno delo v pravem smislu besede.
Katol.ška vera nas uči, da se morajo ljubiti vsi narodi, saj je vse jeden Bog vstvaril, da močnejši narod ne sme zatirati slabejšega; vsak ima pravico do obstanka, vsak lahko živi in deluje poleg druzega. To je katoliško načelo, in narodni prepir bi v Avstriji kmalu pojenjal, ako bi ta načela prišla v veljavo. Zaradi tega je naloga katoliško-narodne organizacije delati povsod na tj, da v zvezi s katoličani v posameznih deželah, v Avstriji sploh, pridejo taki možje v postavodajalne zastope, katerim je to načelo sveto.
Katoliško-narodne organizacije naloga je pa tudi slovenskemu narodu pokazati, kje da mu preti nevarnost, varovati ga, da ne zaide na kriva pota. Zaradi tega je treba neobhoduo shodov, razgovorov, je treba organizacije. Vsak zavedni Slovenec mora vedeti, za kaj se grč, in kako mora postopati, da služi skupnim koristim naroda in države.
Vse za vero, dom, cesarja bilo je vodilo I. slov. katol. shoda. Tega gasla držimo se tudi mi; orga-nizujmo se, da bodemo zavedni katoličani, potem bomo tudi zavedni Slovenci, zavedni Avstrijci, potem bomo tudi Slovenci v mogočni Avstriji srečen, z duševnim in gmotnim blagostanjem obdarjen narod !
Vaše gospodarske in politične razmere.
(Govoril poslanec V. P feifer na katoliško-politienem shodu v Novem Mestu.)
Vsak poslanec je dolžan biti vedno v dotiki s svojimi volilci, obiskovati volilne okraie po zvršenem zborovanju, ali pa pri drugi priliki. Spolnujoč to dolžnost, obhodil sem, kadar je bilo potrebno, svoje volilne okraje, udeležil se shoda 4. aprila t. 1. v Novem Mestu, in tudi današnjega zborovanja se radostno udeležujem.
Stopim pred Vas, prečastita gospoda, velecenjeni folilci, ne z namenom, da bi obširuo ponavljal deželnega in državnega zbora razprave, katere ste kot pozorni čitatelji novin itak zasledovali.
Citali ste, d& so se sklenile važne trgovske pogodbe, izmed katerih vinorodne kraje najbolj zanima od 20 gld. na 8 gld. 75 kr. znižana carina za uvažanje laškega vina v naše cesarstvo.
Lahi so se hitro poprijeli te znižane carine ter v kratkem času (3'/i meseca) od 1. oktobra 1892 do 15. januvarija 1893, uvozili v Trst in v Reko (okroglih) 500.000 hektolitrov svojega jako cenega vina; kakor je znano, prizadeva pridelovanje viua Lahom neznatne troške; lahko postavijo po 10 kr. liter vina v Trst ali Reko, tako, da so za 500.000 hektolitrov vina sknpili pri nas v par mesecih najmanj 5 milijonov gld., katera svota izselila se je iz našega cesarstva v tujo laško zemljo; pa ne samo naš denar gre na Laško, ampak silno nizka cena laškega vina pritiska tudi vinsko ceno vinorodnih dežel.
Dunajski kmetijski in gospodarski list je izračunal, da je znižana carina samo Dalmacijo dosedaj oškodovala za 71/J mil. gld., ker so dalmatinski vinorejci toliko ceneje prodajati morali svoje vino. — Ca se vdomači enkrat pri nas tuje vino, težko ga je izpodriniti; trg enkrat izgubljen, se ne pridobi lahko nazaj.
To nesrečno pogodbo znižane carine na laško vino imenoval sem jaz trtno uš št. II, ker je ravno tako pogubna za vinorejce, kakor trtna uš št. I vinogradom. Kakor pri sklepanju trgovskih pogodb, tako tudi pri preosoovi naše denarne veljave, oziroma pri vpeljavi zlate valute, vlada ni poslušala svarilnih glasov, da se bo zlato podražilo, da bo pri prodaji, oziroma pri nakupu zlata nastal zopet ažio, da bodo zlati dobiček imeli Ie židovski špeku-lantje itd. Žalibog, prehitro uresničila se je ta bojazen, danes imamo ža 4°/0 ažio, namesto svetlega zlata umazan papir, vrh tega pa par sto milijonov goldinarjev več dolga, tako, da presega naš državni dr,Ig ogromno svoto 4000 mil. gld.
Od te velikanske svote moramo plačevati vsako leto blizu 165 mil. gld. obrestij; težko zmagujemo plačevanje zemljiščnega davka, ki znaša na leto okroglih 37 mil. gld., za obresti pa moramo šteti
165 mil. gld. Enkrat šteti 165 gld , je neizmerno I veliko; vsako leto pa 165 mil. gld. plačevati, je ' blizu toliko, kakor petkratni zemljiščni davek.
Če kdo od nas uajme posojilo, se ob jednem zaveže, da ga vrne v primernem času; ravno tako ! bo treba resno misliti, da se pričenjajo vračati državni dolgovi. Ako se zmanjšuje potom poplačila državni dolg in njega letne obresti, tem potom bo sčasoma mogoče znižati davke.
Opazujemo v nekaterih dobro gospodarajočth državah, da se ravno v tisti meri, kakor so plačujejo državni dolgovi, znižuje ta ali oni davek. Kdor je pravi prijatelj ljudstva, mora torej delovati na to, da so breme državnih dolgov zmanjša, ne da bi se pri tej operaciji — kar je samo ob sebi umevno — kratile pridobljene pravice raznih ustanov itd., I ampak tako, da dobijo dotični državni upniki celo svoto, katero jim je država, ko je najela posojilo, obljubila obrestovati.
Tako se je n. pr. letos zgodilo pri konverziji takoimenovane marčne rente. Ako se pa hočejo poravnati stari dolgovi, je pred vsem neizogibno po- 1 trebno, da se ne delajo novi, kar je pa le mogoče, če se pri vedno rastočih troških za vojaštvo odločno in resuo izreče: »Do sem in ne dalje!"
Voljno in potrpežljivo prenašali smo do sedaj ogromne troške oboroževanja, tudi dosedaj nismo nasprotovali sklenjenim zvezam raznih držav, samo da se ohrani ljubi mir, ker je krvava vojska s svojim morilnim orožjem in smrtonosnim strelivom najhujše zlo, ako se pomisli, koliko narodnega premo- ( ženja vojska za zmiraj uniči.	,
Dasiravno izdatki za našo vojno posebno od tistega časa, ko je Nemčija vzela nesrečni Franciji j dve kronovini, od leta do leta naraščajo, tako, da so že neznosni, čuli so se v novejšem času nekateri pruski glasovi, očitajoči nam, da so naše vojne priprave nezadostne. Za tako očitanje se nam pač ni treba zmeniti; če dobimo proste roke, lahko s svojo politiko na drugo pot krenemo, tako da si vsaj vedno in vedno ne bodemo nalagali novih bremen.
Ce tedaj troškov oboroževanja ne povekšamo, če štedimo pri raznih strokah državnega gospodarstva, bode sčasoma možno, da se vnovič ne zadolžimo ter pričnemo zmanjševati državne dolgove.
Za to treba resne volje ; — saj se lahko prične z malimi prihrauitbami n. p. pri umirovljenju raznih uradnikov in vojakov, katere proti njihovej volji poš ljajo v prezgodni pokoj, dasiravno bi še radi služili.
Varčnega gospodarstva treba ne samo v državi, ampak tudi v deželni in občinski upravi ter v zasebnem življenju; take prihranitve so mogoče, ako se ua primer sedanji celdnevni pnuk skrči na deželi v poldnevni pouk, tam kjer še ni vpeljan ter se na ta način prihrani mnogo stroškov za zgradbo novih ali za razširjenje obstoječ;h šol, ob enem pa šolski otrok doma starišem vsaj pol dneva pomaga pri delu namesto drago plačanih delavcev; ako se dalje zamašijo (zataknejo) viri rastočega siromaštva, n. p. da se odstrani ali vsaj omeji nesrečna prosta ž e n i t e v.
Kdor ni nalašč zaslepljen, vidi in mora videti, da ravno prosta ženitev pahne največ gospodarjev v gospodarski pogin, da prej trdne hiše propadajo ena za drugo; gospodarski propad pa vleče navadno seboj tudi moralni. Omejitev proste ženitve je naša narodna dolžnost, ona je zahteva naše narodne socijalne discipline, naše narodne odgoje, ker vemo, da se ljudstvo množi veliko veliko bolj nego sredstva za življenje — en oral njive ali vinograda n. p. ostane vedno enako velik, med tem ko prebivalstvo, katero so ima živeti iz tega orala zemlje, vedno narašča.
Škodljivost množitve ljudstva brez dovoljnih sredstev za življenje je žalibog vsakemu jasna; za-teknimo toraj jednega glavnih virov te vsenarodne nesreče, odstranimo ali saj omejimo prosto ženitev, in hvaležni nam bodo najpreje sedanji rod in potem še bodoči rodovi.
Ta omejitev ima (ogromen) važen socijalen pomen, globoko zadira tudi v socijalno vprašanje.
To vprašanje sili na dnevni red ali bolje ono je že na dnevnem redu. Kdor je le količkaj mislil o njem, zna da je treba za dobro rešitev tega vprašanja največ napora in vseh kulturnih močij narodov iu vlad. Da je važno, zelo važno to vprašanje, vidimo jasno tudi iz tega, da ima previdna rešitev tega vprašanja ravno v svetem Očetu bistrega, modrega zagovornika. Mi moramo zato skrbeti, da se po-
voljno reši to pereče vprašanje; priznavamo pa ravno tako in še bolj želimo, da se reši na podlagi krščanskih načel, kakor jih je učil naš Izvelifiar, kateri 6am ni delal razločka med bogatini in reveži, kar je podlaga pravega zdravega socijaliima.
V velikih potezah predočil sem Vam materi-jalno stanje države. Muogo je še drugih vprašan), ki bi jih bil rad spravil na duevni red — žalibog zdravstveni obziri, ker sem ravno prišel iz toplic, mi danes še ne dopuščajo večjega duševnega napora. Hočem pa pri drugi priliki spregovoriti tudi o takih vprašanjih, o katerih (kakor n. p. o preosnovi davkov) i. t. d. danes še ne morem govoriti.
Preden se poslovim od Vas, preč. gospodje, moram še izreči gorečo željo:
Vsaki od nas moral je zapaziti, da v zadnjem času veje Slovanom v prvi vrsti Slovencem neprijazna sapa.
Kdor bi bil o tem še dvomil, moral se je prepričati o resnici tega, kar sem sedaj trdil, iz »celjskega nemškega Parteitaga".
Taki govori, tako hujskanje zoper Slovence in v državnih temeljnih postavah zajamčene jim pravice je bilo do sedaj nečuveno. Hujskači so odlični člani one stranke, katera se sedaj ponuja vladi pri vsaki priliki, nadalje kakor je bilo čitati v novinab, kaže mnogo novejših določil in ukazov ravno to, da nismo brez nevarnosti, potem imenovanja štirih nemških profesorjev na veliki gimnaziji, katere obiskovalci so v ogromni večini slov. narodnosti i. t. d. Vse to so inamenja, da nam je pričakovati hudih trdih bojev, hujših morebiti, kakor smo jih kedaj imeli.
Sedaj velja starih Rimljanov rek: »In unitate robur" »V edinosti je moč" in v tem smislu jaz, kakor vsak pravi domoljub gojim iskreno želje da bi prenehal nesrečni prepir v domačem taboru in da bi bili vsi brez razločka stanu ene misli, namreč te: »Salus patriae suprema lex", »blagor domovine ubozega slovenskega naroda naj nam bode prva in glavna dolžnost in za njo v smislu starodavne zastave: Vse za vero, dom, cesarja zjedinimo vse svoje sile. Ako, kar upam in iz srca želim, se izpolni ta moja želja, premagali bomo vse zapreke in priborili potomcem lepšo in srečnejšo bodočnost na podlagi vsestranske pravice in bratovske ljubezni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. avgusta.
Državni zbor se snide v dragi polovici septembra in bode zboroval do konca novembra. V decembru in j&nuvariju bodo zborovali deželni zbori. V februvariju se pa zopet snide državni zbor, da nadaljuje svoje delo. Finančni minister Steinbach potoval je te dni v Nalžov k grofu Taffeju. Posvetovat se je šel z ministerskim predsednikom o nekaterih stvareh, ki se tičejo bodočega državno-zborskega zasedanja.
Dr. Stelnivender se je baje že naveličal svojega parlamentarnega delovanja in misli odložiti svoj mandat. Nam se to pač sedaj ne zdi prav verojetno, ker njegova stranka pridobiva veljavo, dočim jo pa liberalna izgublja. Slovenci bi pa gotovo ne žalovali za nj m, ako se odtegne političnemu življenju, ker nam se je kazal vedno skrajno nasprotnega.
Zagrebški mestni zbor. Mej večino in opozicijo zagrebškega mestnega zbora so se vršila pogajanja, da bi manjšina zopet vstopila v mestni zbor. Pogajanja pa niso imela nobenega vspeha, ker večina neče priznati, da bi kdo smel interpe-lovati župana o postopanju policije, ker policijo opravlja mesto le po nalogu vlade, ne pa ? lastnem delokrogu.
liusija in Italija. Monakovska »Allge-meine Zeitung" vč povedati, da se je mej Rusijo in Italijo sklenila neka tajna zveza. Ko je Italija videla, da se na Anglijo ni zanašati, da bi varovala njena obrežja, se je obrnila do Rusije. Dogovorili sta se, da bode Rusija pomagala Italiji, ko bi jo napala Francija. Italija bode pa Rusiji to povrnila z uslugami v orijentu. Kje je izvedel to mo-nakovski list, ne vemo in tudi to ne, če je kaj resnice na tej stvari. Nemogoče pač ni. Italijani so že večkrat pokazali, da si znajo dobiti zaveznikov in da tudi pri tem niso bili posebno izbirčni. Na njih zvestobo tridržavni zvezi se tudi nikdar ni bilo dosti zanašati. Avstriji tako niso nikdar prijasni,
Ivan Jalen, blagajnikom Valentin Šolar, tajnikom Pr. Pibroutz, odbornikom Karol Pibroutz, J. R. Hafner (župan). — Morda nobeden kraj ni bil bolj potreben tacega društva, kakor Kropa, radi res velike nevarnosti, katera nam vedno preti. Bog daj mnogo blazih dobrotnikov in podpornikov društvu, ker le potem se bo sploh razviti in v slučaju nevarnosti vspešno delovati zamoglo. Saj niti ene rabne brizgalnice nimamo za slučaj nevarnosti, j Društvu želimo veselega napredka in mnogo vspeha!
(Nove cvetke mažarske Kulture) o priliki stoletnice Kollarjeve poročajo časniki iz Turčanskega sv. Martina, da mažarsko oblastvo ni prepovedalo samo javnih slovesnostij, prepovedane so bile tudi domače, družinske slovesnosti. Orožniki so takoj vso odstranili, kar bi bilo količkaj spominjalo na Kol-larjevo slavnost; celo skupni obed tujih gostov je bil prepovedan. V »Besedi" smeli so biti navzoči samo člani in sicer le do 10. ure zvečer, ker ob tej uri so hišo morali zapreti. Cel dan jih je bilo zbranih okoli te hiše 12 orožnikov, ki so pazili, da noben tuji ni prišel v to hišo. Celo cigane, ki so j godli v neki zasebni hiši, iztirali so orožniki na i cesto ter jim prepovedali igrati. — Ii rojstnega kraja Kollarjevega, :z Možovic, pa sporočajo listi, da so orožnici obkolili tudi rojstno hišo Kollarjevo | ter niso dopustili, da bi si jo bili ogledali tujci. . . : . . . Grozno! In vendar je to mogoče v Evropi, mogoče na Ogerskem in to koncem 19. stoletja, v veku liberalne svobode. Do takih surovostij vodi človeka živinsua narodnost, katere ne oblažujejo krščanska načela. Žal da pred to moro moramo največ trpeti uprav Slovani.
(Doktorjem prava) bil je koncem meseca julija promoviran gospod Dragotin Kočevar iz Podturjaka na Kranjskem, sedaj c. kr. avskultant pri deželnem sodišču v Gradcu. — V tekočem letu bilo je na graški univerzi promoviranih osem Slovencev in sicer šest meseca julija, kateri so bili vsi člani akad. društva »Triglav" v Gradcu.
(Duhovne vaje) vršile se bodo v goriškej osred-njej bogoslovnici od 28. avgusta do 1. septembra. Cč. gg. duhovniki, ki se namerujejo vdeležiti, zglasiti se imajo pri prevzvišenem knezonadškofu vsaj do dne 21. avgusta.
(Sklep šolskega leta.) Iz Tržiča: Dne 25. julija smo pri nas zaključili šolsko leto v cerkvi s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo, v šoli pa s prelepim iu mičnim petjem učencev in učenk; z jedernatim kratkim nagovorom g. šolskega vodje in kaj srčnimi nagovori nekaterih učencev in učenk na vse zbrane, posebno pa še na one učence in učenke, ki zapuščajo šolo. Vse je bilo izborno, zato pa so se mnogoštevilna gospoda, stariši otrok in drugi poslušalci vsi veseli in zadovoljni razšli, potem, ko so bili najpridnejši še posebej imenovani in ko so otroci z vso navdušenostjo odpeli cesarsko pesem. Opomniti moramo tudi to, da se je ob jednem s šolskim sklepom sklenila slavnost 300 letne zmage pri Sisku, na kar so nas spominjale nekatere kaj brhke pesmice učencev in učenk. — Vseh učencev in učenk bilo je v ljudski šoli 396, na obrtni pa 84. Učiteljskega osobja skupaj 8 in sicer 2 gg. kateheta, 4 gg. učitelji in 2 gdč. učiteljici. Posebno pohvalno moramo omenjati prelepo razstavo raznovrstnih ročnih del, katere so izvršile učenke po na-vodu gdč. učiteljic v pretečenem šolskem letu. Posebno priznanje gre v tem oziru gdč. B., ki je kljub slabemu zdravju toliko lepega izvršila s svojimi učenkami in se v resnici trudila. Ako omenjamo, da smo se kar čudili, ko smo videli snažne, lične sestavke, račune, risanje obrtnih učencev, smo vse omenili. Vsa čast vodstvu in za to mu tudi čestitamo na pohvalnem pismu, katerega je dobilo z višjega mesta.
(Amerikansko.) Z Radovice, 8. avgusta: »Amerikanski Slovenec" poroča, da so v premnogih krajih zaprli rudnike in tovarne ter da je tisoče delavcev brez dela iu zaslužka. Isto potrjujejo osebna pisma, ki zdaj kaj pogosto prihajajo, in tožijo o slabih časih. Zdaj se učijo oni naši lahkoživci, kako dobro iu potrebno je v dnevih obilnosti misliti na dneve pomanjkanja in bede. Koliko bi jih zdaj rado prišlo v staro domovino, pa ni troška za tako daljno in drago pot. Pametni so z denarjem varčili, ga domov pošiljali in ga nalagali v naši posojilnici. Kako prav jim zdaj pride! Piše mi farman, ki je z ženo tam, da že dva meseca ne dela, in ne kaže drugega, nego vrniti se na dom. Prihranil si je lepo svoto, zdaj mu od tu pošljem 400 gld. za potni trošek. — V malem času sta v Ameriki dva mla-
deniča iz naše vasi ponesrečila in umrla. Jeden je pal v peč in vsled strašnih opeklin umrl v neznanskih mukah v Steeltonu. Druzega so pokopali v Tovveru sv. Magdalene dan. Hoteč zavreti kolo, pade pod voz in odtrga mu obe nogi. Družba plača ziinj odškodnine 1000 gld. Bodi jima lahka daljna ameriška zemlja!
(Dalmatinske novice.) Dne 29. pr. m. je umrl v Šibeuiku tamošnji kanonik, velezaslužni č. gospod Serafin Belamaric. — Krog Šibenika se zadnji čas surovosti in ubojstva množe. Že preje so bile nekako na dnevnem redu, a sedaj je huje. Cesto dobe koga ubitega v polju, ali kje drugje, malokdaj pa zalotijo krivca. — Velike vojne vežbe so letos krog Sinja. Začele so se dne 3. t. m. in trajale bodo do 23. t. m. — V Biogradu so ustanovili novo hrvatsko tam-buraško društvo »Hrvatska Vila". — Pri Solinu nameravajo izsušiti močvirje; za arheologični sestanek se posebno še ne brigajo. Zadnji čas se slišijo posamezni glasovi, naj se veljaki zbero in posvetujejo, kako bi bilo treba vsprejeti učene goste, ki bodo iz celega sveta se sestali v starodavnem Solinu. V okolici je vlada dovolila tudi saditi tobak; ker pa veliki prostori še niso razdeljeni, zato še jako malo napreduje ta saditev. — Da italijanašem v Dalma- J ciji nikakor ni odklenkalo, kaže zopet slučaj iz zadnjega časa. V zlatinski občini so italijanaši zmagali. Volitve so bile sicer zavržene, a Bog zna, kako bo dne 21. avgusta, ko so razpisane nove. — Dne 14 in 15. pr. m. je bila strašna toča v Vo-štanih iu Kamenskem, občine sinske. Cesar ni pobila ona, zalila je povodenj z zemljo, paskom in kamenjem. Potoki so odnesli do trideset glav drob- i niče: ovAc in kozadi. Letina je po teh vaseh popolnoma uničena. — V C.kagu je pri sestanku učiteljev govoril tudi Dalmatinec-Hrvat Vid Vuletič Vu-kasovič. Odobravanju in čestitanju ni bilo ni konca ni kraja. Gospod Vul. je govoril hrvaško; profesor Knapp z vseučilišča čikaškega mu je prevajal govor v nemščino. Krog 5000 oseb se je udeležilo tega shoda.
(Posvečen bode) Phil. dr. FranceUšeničnik, germanik v Rimu — nač rojak iz Poljan nad Škofjo Loko — jutri, v god sv. Lavrencija, v subdijakona, Veliki Šmarni dan pa v dijakona.
(Bolnice za nalezljive bolezni v kaznilnicah.) Po ukazu pravosodnega ministra zgradč se pri kaznilnicah za nalezljive bolezni posebne bolnice, ločene od druge zgradbe. V ta namen bodo tudi na ljubljanskem gradu iskali zato primernega prostora.
(V Marijnem Celju) bo, kakor se nam poroča, slovenske romarje zastopal preč. g dr. Medved, stolni vikar v Mariboru, kateri bo tudi daroval romarsko sv. mašo v Neubergu in romarjem slovensko pridigoval v Marijnem Celju. Opozarjamo ponavljaje, da bo posebni vlak iz Ljubljane v petek 11. t. m. ob 6. uri zvečer odhajal ter na vseh postajah postajal in brez premembe vozov do Neuberga vozil, ter pride tje v soboto 12. t. m. ob 5. uri 5 minut zjutraj. Po daritvi romarske maše v farni cerkvi in zajutrku v gostilni »zur Post", kjer bo tudi obilno število vozov na romarje za Marijno Celje čakalo, bo takoj odhod. Pešcem je tudi oskrbljen zanesljiv vodja za bližnjo pot. Ob dohodu v Marijno Celje bo slovesni sprejem ter se romarji zbirajo pred gostilno „pri belem angelju", kjer gredo v procesiji v svetišče Marije. Stanovanj je mnogo oskrbljenih, isto naj si vsakdo že v vlaku naroči. Povratek je sicer v 14 dneh s katerim-koli vlakom, razveu brzovlakov, vendar je večji odhod iz Marijnega Celja v ponedeljek dne 14. t. m. zjutraj s slovesnim sprevodom in poslovom. Tudi od Miirzzuschlaga do Dunaja in nazaj je vožnja z ravno takim vlakom in v istem času po več kakor na pol znižani ceni (III. razred 2 gld. 60 kr., II. razred. 3 gld. 90 kr. tje in nazaj) mogoča; vsi taki listki in vsakoršna pojasnila daje vožnjeravnatelj gosp. P a u 11 n tje grede.
Društva.
(Konservativno obrtno društvo v Ljubljani) bode imelo to nedeljo dne 13. avg. v gostilniških prostorih hiše katoliških rokodelskih pomočnikov svoj XVI. redni shod s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo predsednika. 2. O bivši obrtni enketi na Dunaju. 3. Slučajnosti. K temu zborovanju vabi vse svoje cenjene gg. člane
Odbor kon. obrt. društva.
(Bralno društvo pri S v. Juriju ob Š č a v n i c i ) priredi v nedeljo, dne 13. avgusta, veselico v gostilni gosp. Fr. Vaupotiča s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov; 2. Slovan (moški zbor); 3. Slavnostni govor; 4. Bojnapjesma
(moški zbor); 5. Deklamacija; 6. Za dom (moški zbor); 7. »Oreh", igra; 8. Domovina (moški zbor); 9. Godba; 10. SacUospev, s spremljevanjem glaso-virja. Na obilno udeležbo vabi	odbor.
(Dijaška kuhinja v Mariboru.) Za ponedeljek, dud 17. julija t. 1., bil je sklican obČoi zbor dijaške kuhinje v čitalnične prostore. Prišlo je pa premalo udov in zato se je moral napovedani občni zbor na osem dnij pozneje, to je, ua pretečeni ponedeljek sklicati. Pa tudi takrat se ni posebno veliko prijateljev zbralo. Zanimivemu poročilu gosp. predsednika povzamemo, da je društvo hranilo 46 dijakov, — štiri iz c. kr. učiteljišča, — druge iz c. kr. gimnazije. Devet jih je hodilo obedovat vsak dan, dva po .jeden, šest po dva, ostali pa po tri alt več duij, tako, da je bila miza dijaške kuhinje vsak dan povprek za 25 dijakov pokrita. Izdalo je društvo 916 gld. 23 kr., in še ostaja za prvo nujno silo 45 gld. 39 kr. V kratkih potezah na to gosp. predsednik slika bedo marsikaterega vrlega, pridnega, nadarjenega mladeniča, ki bi zaslužil izdatno podporo od dijaške kuhinje. Zato je prošen vsak rodoljub in vsak, kdor ljubi našo mladino, naj položi svoj dar, veliki ali mali, na mizo »dijaške kuhinje", — sprejeli bomo pa s hvaležnim srcem vse, s čimer zamoremo stradajoči mladini pomagati, — denar, žito, krompir, maslo itd. — Le vrlo donašajte, rodoljubni Slovenci, in vse bomo obrnili v prid naše mladine! Pri sledeči volitvi bili so voljeni v odbor gg.: kanonik dr. Križanič, kanonik dr. Pajek, ravnatelj in profesor bogoslovja dr. Mlakar, magister Feliks Ferk, odvetnik dr. Jernej Glančnik, knezo-škofiiski tajnik Majcen in stolni kapelan Kavčič. Odbor si je na to izvolil g. kanonika dr. Križaniča zopet svojim predsednikom, gosp. magistra Feliksa Ferka podpredsednikom, g. ravnatelja in profesorja dr. Mlakarja denarničariem in g. Majceua tajnikom.
Telegrami.
Ptuj, 9. avgusta. Okrajni zaštop ptujski volil je danes v okrajni šolski svet narodne kandidate dr. Ploja, notarja Ožgana, okrajnega načelnika Zelenika, posestnika Antona Gregoriča in poštarja Koserja. Za zgradbo železnice Ptuj-Krapina dovolil je 3000 gld. subvencije po predlogu zastopnika Gregoriča pod tem pogojem, da so napisi postaj te proge tudi slovenski in da sprevodniki kličejo tudi slovenski.
Dunaj, 9. avgusta. Vojna ladija ..Cesarica Elizabeta" je prišla v Tokohamo.
Dunaj, 9. avgusta. „Wiener Zeitung" priobčuje cesarsko pismo, s katerim se začasno izroča vodstvo vojnega ministerstva feldcajgmajstru Merklu.
Praga. 8. avgusta. Namestnik je razveljavil sklep mestnega svota, da se napravijo samo češki napisi ulic, in ukazal je, da se odpravijo table s samo češkim napisom.
Ogerska Sobotica, 9. avgusta. Na smrt je obsojen kmet Jud, ki je najel dninarja Rotha in Kraucza, da umorita njegovega tasta. Rotli in Kraucz obsojena sta vsak v desetletno ječo.
Montpellier, 9. avgusta. Od 5. t. m. jih je sedem umrlo za kolero.
Peterburg, 9. avgusta. Od 23. junija do 5. avgusta je v nižnjegorodski guberniji z vštetimi sejmarji 258 zbolelo za kolero, 102 pa umrla. V Varšavi je dosedaj jeden, v Harkovu trije slučaji kolere.
Kodanj, 9. avgusta. Cesaričinja Štefanija je odpotovala na Dunaj.
London, 9. avgusta. Dolenja zbornica je odklonila brez glasovanja Chaplinov predlog, da bi se odložilo zborovanje.
Washington, 8. avgusta. Clevelandov nagovor pravi, da so stvari, ki se tičejo blaginje ameriškega naroda, ga prisilile, da je sklical kongres v izredno zasedanje. V nagovoru se razpravlja slabi trgovski in finančni položaj, kateri sta prouzročila zakona o nakupu srebra in kovanju srebrnega denarja.
Washington, 9. avgusta. Predsednikov nagovor nujno pozivlje, da se odpravi Sher-manov zakon, da se store potrebne naredbe. s katerimi se pokaže, da vlada hoče izpolniti vso denarne zavezanosti države z denarjem v vseh civilizovanih državah priznanim.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziitich) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno
blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih bat in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 6 kr. v Švico.	12 (1 19—12)
Umrli ho:
7.	avgusta. Jožef Baje, gostilničarjev sin, 2 dni, Zvez-darske uliee 2, oslabljenje. — Uršula Rebernik, gostija, 72 let, Emonska cesta 19, marasmus senilis
8.	avgusta. Antonija Tamhina, uradnoga sluge hči, 18 mesecev, Turjaški trg 4, škarlatica in davlca. — Antonija Ča-mernik, čevljarjeva hči, 3 leta, Vegove ulice 9, ošpice.
V bolnišnici:
6. avgusta. Janez Križaj, pristav državne železnice, 48 let, srčna kap.
Vremensko sporočilo.
c 1 A Cas	Stanje		Veter	Vreme	I1 Mokrine li na 24 ur v mm
opazovanja	trukoraer. t mm	toplomer, po Celziju			
17. u. zjut. 8 2. o. pop. 19. u. zveč. Srednja	740 8 739 7 7401 temperatu	12 2 22 6 16-4 ra 17-1°.	brezv. si. vzh. n za 2'7" po	megla jasno del. jasno i nonnalou	000
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. avgusta
	gl.|kr.			gi:	
Pšenica, m. st. . . .	7	80	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	_	66
Rež, „ . . •	6	—		—	80,
Ječmen, , ...	6	25	Jajce, jedno „	—	21
Oves.....	7	50	Mleko, liter ....	—	10
Aida. „ ...	8	50	Goveje moso, kgr. .	—	«4
Proso, „ ...	6	—	Telečje „ „ .	—	48
Koruza. r ...	6	—	Svinjsko	—	60
Krompir.....	3	20	Kofctrunovo „ „	—	
Leča, hktl. . . .	12	—	Pišanec.....	—	3o
Grah, „ ...	12	—	Golob .....	—	16
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	—	96	Slama. „ „ . .	2	141
Mast,	_	70	Drva trda. 4 kub.mtr.	6	40
Špeh svež.		62	, mehka. „ „	5	I
Zahvala.
393 (1)
GloboKo ganjenega srca se zahvaljuje podpisani vsej p. n. gospodi za zadnjo čast, skazano svojemu sinu
ara&eju
ob njegovem pokopu. Posebno zalivalo izreka polkovniku, ki je poslal regimentno kapelo, mnogobrojno zastopanemu slavnemu častniškemu zboru, prečastiti farni duhovščini, c. kr. državnim uradnikom in vsem spremljevalcem. Istotako se zahvaljuje za iskreno sočutje, skazano mu ob sinovi bolezni in za mnoge lepe darovane vence, kar je potrtemu srcu bolnega očeta vsaj nekoliko olajšalo prebritko zgubo.
V Ljubljani, 9. avgusta 1893.
Jakob Gestrin,
e. k. carinski nadoficijal v pok.
Služba organista in cerkovnika
se odda 1. oktobra t. 1. pri proštijskl farni oerkvi v Spodnjem Dravogradu na Koroškem.
Pogoji: Izurjenost v orgljanju in petju v cecilijanskein duhu in znanje "slovenskega ia nemškega jezika. Prednost imajo oženjeni, ako zna žena peti, in ki znajo kako rokodelstvo. — Dohodki: Okolu 250 gld. v gotovini, prosto stanovanje in nekaj polja.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje s krstnim listom in spričali na proStijo Spodnji Dravograd (Unterdrauburg) na Koroškem vsaj do 25. avgusta t. 1.	391 3—3
392 1
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo mojega soproga, oziroma očeta
Viktorja Eržen-a
trgovca in posestnika v Selcih
danes 9. avgusta zjutraj ob 7. uri v 50. letu starosti previdenega s svetimi zakramenti, poklicati v oni boljši svet.
Pogreb dragega ranjkega bode v petek 11. avgusta zjutraj na farnem pokopališču v Selcih.
Ranjkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Selca 9. avgusta 1893.
Ivana Eržen, hči; Julijana Eržen roj. Grilc, soproga.
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijaceljsle fij-za
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljeoju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 5 tucatov samo 8 gld.
1 tucat 2 gld.,
202 18

Izšla je ravnokar času primerna knjižica z naslovom
/
Preosnova davkov, j
Poročilo stalnega odseka za davke. \
Spisal Fr. Povše,
državni poslanec.
Cena iztisu 10 kr., s pošto 12 kr., na 10 / komadov jeden po vrhu.
Izšla je knjižica
Slovenski liberalci in loža.
\ Študija slovenskih verskih razmer.
Spisal: Liga + 53.
Komad stane 12 kr., po pošti 15 kr., na 10
komadov jeden po vrhu.
Obe knjižic?! dol»ito se v ,,Katoliški Bukvami'
V postojinski jami
priredi se
dne 1». avgusta t. L ob 3. uri popoldne
i električno razsvitljavo, kakor o hinkoštih
vsacega letu.	<
X Vstopnina za osebo 1 gld. — Otroci pod 10 leti
so vstopnine prosti.	3S9 3-2
:xxxxxxxxxx:
Primarij dr. V. Gregorič
v ni i i se je
s potovanja v Ljubljano ter zopet ordinira v navadnih urah.
394 1
Hiiirn i- r t -i r z t x i i t r i
stanuje od (i. avgusta nadalje
Flofjanske tilice ii 1
D u n a j s k a !> o
r z a.
Dn6 9. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka . . .
api	. .
Srebrna renta 5%, 16% davka
Zlata renta 4%, davka prosta.....118
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	90
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	978
Kreditne akcije, 160 gld........336
London, 10 funtov stri........125
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100.........61
96 gld.
96 .
70 kr. 45 „ 70 „ 50 „
" n
75 . 30 „ 89«/,, 90 „ 17«/.„
Dn6 8. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld.	60	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	r.	30	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	,	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/, *	—	»	—	»
Kreditne srečke, 100 gld.......198	,	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......67	„	50	„
4% srečke dunajske parobrodae družbe . .	142	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	30	.
Salmove srečke, 40 gid................67	,	50 „
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	,	—	.
Ljubljanske srečke.........23	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	.	75	.
Akcije Ferdinandove Bev. želez. 1000 gl. st. v.	2885	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105	,	75	,
Papirnih rubeljev 100 ............129	„	—	„
HIJT Nakup ln prodaja ~nJOS> vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjše/a dobitku. Kulantna izvršitev narodi! na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 Ej R C IT B«
WoHzeile it 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■T naloinnih glavnic. 'VB