Poštnina plačana v gotovini« Stev. 46, _U Ljubljani, dne 16. novembra 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izha)« vsako sredo ob 5. uri zjutraj. - Cena mu (e 30 K na leto. — ® Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o mol jub a", Ljub-Za inozemstvo 50 K 9 Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 1 K. 3) Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Daj čitati to številko onim, ki niso naročeni na »Domoljuba". "M Slabo časopisje. V Skrivnem razodetju beremo: »Videl .sem žival, ki je stopila iz morja, a sedmimi glavami in desetimi rogovi in desetimi kraljevimi kronami; na njenih glavah so bila zapisana imena bogokletstva; bila je podobna panterju z medvedjimi nogami in levjim žrelom. In bila so ji dana usta, ili) je govorila velike reči proti Bogu, proti božjemu imenu, šotorju božjemu in prebivalcem nebes; bilo ji je dano vojskovati se a svetimi in dana ji jc bila moč nad vsemi rodovi in ljudstvi, jeziki in narodi. In vsi prebivalci zemlje so jo molili in rekli: Kdo jc enak tej živali in kdo se more z njo vojskovati?: Kakor stopi ta žival iz temnega morja, ovenčana z deseterimi kronami, tako stopa dan za dnevom iz teme pred javnost svobodomiselni tisk kot kralj noči; v njegovi službi stoje vse zmožnosti duha in ves napredek v tehniki: vse mu služi. Ministri in državniki kleče pred njim na kolenih, mu zaupajo svoje skrivne na-frte in ga prosijo za pomoč in oporo; oderuhi, verižniki in krvosesi delovnega ljudstva mu prinašajo svoje darove; učenjaki in profesorji pišejo v njegovi službi in imenujejo resnico laž, !:i pa resnico; pesniki in umetniki mu prodajajo svoje moči in skušajo strast in greh ccleti z žarki umetnosti. Tudi tisku je dana moč nad vsemi rodovi in ljudstvi in jeziki in narodi. Povsod so vsiljuje, po mestih in deželi, pri izobra-žencah in preprostih, pri mladih in starih. In kako človeštvo danzadnevom požira la tisk! Ne samo z zanimanjem in radovednostjo — no — s strastjo. Pred vsakim drugim opravilom ima prednost časopis. To je prva in poglavitna dnevna hrana za državnika, za delavca, za uradnika, za bjanjevko. Pod vplivom časopisja začenja človeštvo dan in pod vplivom časopisja ga konča. In kar človeštvo danzadnem in mesec za mesecem z največjo slastjo in v naj-obilnejši meri uživa — to določuje njegovo mišljenje, njegove nazore, njegovo mišljenje, njegovo čustva, njegovo dejanje in ne- lianje, to daje človeštvu svoj značaj — v zasebnem kakor tudi v javnem življenju. In kaj je tisto, kar ponuja svobodomiselni tisk človeštvu kot vsakdanjo hrano? Prerok pravi o živali: odprla je svoja usta in preklinjala Boga, njegovo ime, njegov šotor, in se vojskovala proti vsemu, kar je sveto. To izvršuje protikrščansko časopisje v celem obsegu. Bivanje božje, božja previdnost, božje zapovedi, božje skrivnosti in resnice, večnost — vse se sramoti in blati. Šotor Gospodov — od Kristusa ustanovljena Cerkev — se v njenem delovanju, v njenih ustanovah, grdi in izroča sovraštvu, preziranju, sramotenju. Kar je dobrega in plemenitega se sumniči in blati, nenravnost se oznanja in proslavlja. V poročilih se namenoma pretvarja resnica, v listkih se opravičuje in slavi nenravnost, za-konolomstvo, v kritikah se hvali, kar je proti Bogu in njegovim naukom — to je vsakdanji recept za hrano, ki jo daje svobodomiselno časopisje v več ali manj prikriti obliki svojim čitateljem. In ker mu v njegovem boju proti resnici ni nobena stvar tako na poti kot katoliška Cerkev, ki je od Kristusa postavljena kot čuvarica resnice in nravnosti, mu velja ta Cerkev kol načelna sovražnica. Zato preganja katoliško duhovništvo in redovništvo, zato terorizira vsakogar in divja proti vsakomur, ki ni istih misli kot ono samo. Nobena knjiga, nobena umetnina ne najde milosti, če ne služi svobodomiselstvu. In posledice? Splošno zastrupljenje ljudskega mišljenja in življenja, popolna oblast nad javnim mnenjem. Naraščajoča brezvera, sovraštvo do Boga, vedno večja oblast krvosesa-kapitalizma, ki ima v svobodomiselnem časopisju svojo glavne po-magače in svojo najboljšo oporo. Tako je postalo svobodomiselno časopisje drugod in postaja pri nas kakor ona žival, ki ima moč nad vsemi rodovi in ljudstvi in jeziki in narodi. Po pravici se moramo vpraševati: Kdo je tej živali enak in kdo se mr.re z njo vojskovati? V vsako hišo »Domoljuba*! Krščanski tisk. Samo ena moč je na zemlji, ki se more vojskovati proti kralju laži ' zapeljevanja, proti svobodomiselnemu tisku, in to je krščansko časopisje, ki je velika beseda resnice — pravice — reda v človeški družbi; beseda, ki ravnotako kot nasprotno beseda laži in zmote jemlje v službo vse, kar za-more človeška modrost, umetnost in učenost, in se poslužuje vsega modernega napredka, da danzadnem, mesec za mesecem začenja svojo pot kot oznanjevalko luči, da prehodi v tisoč in desettisoč izvodih dežele in mesta in vasi, v vsako liišo, k vsakemu posamezniku, k učenemu in neučenemu, mlademu in staremu ter brez laži in prevare obvešča človeštvo o tem, kar se je zgodilo in kar bi se moralo zgoditi in ni za noben denar naprodaj. Da imenuje dobro dobro in slabo slabo, da se bori za najvišjo vzore človeštva, da vsak dan bojuje boj proti sovražniku krščanskih načel, proti krvosesu-kapitalizmu, proti pijavki — ban-kirstvu, proti molOhu, ki žre duše in pije srčno kri. Da čuva in brani dušne in gmotne interese ljudstva, da se bori proti ne-nravnosti, ki se kot smrdljiva povodenj razliva med ljudske sloje, da razjasnjiije ter pobija laži in zmote, ki jih sipi je med ljudstvo protikrščanski tisk. Katoliško časopisje je obrambna armada v velikem boju med Bogom in satanom. Brez te armade so vse katoliške ustanove, vso organizacije, ki temelje na neizpodbitnih in edino rešilnih krščanskih načelih — cerkvene, prosvetne, zadružne, politične — lahko in poceni pridobljen plen sovražnikov krščanstva. Brez te armade so besede katoliških voditeljev brez poslušaveev, dela katoliških učenjakov in umetnikov nedostopna; laž ima nemoteno pot. med ljudstvo in usodepolne zmote neovirano zagospodujejo, vsa ogromna in nadčloveška dela sv.'Cerkve v blagor človeštva ostanejo nepriznana, .čednost brez vnrstva, hudobija brez javnega svarila, nenravnost brezmejna, in človeštvo se trga od Boga in svojega končnega namena. Zgovornost največjih svetovnih govornikov, Cicerona in Demostena, Zlatousta in V Ambrozija ne bi bila zmožna dovolj izčrpno poudariti in doknzati važnost in pomen dobrega tiska. Vprašanja in odgovori. Kaj je svobodomiselnemu časopisju mučeništvo svetih škofov in duhovnikov, ki so ;)rvi razširjali omiko po Evropi in jo preobrazili? Kaj so temu tisku žrtve onih menihov, ki so nekoč trebili naše pragozde in jih izpreminjali v rodovitno zemljo? Kaj so mu žrtve misijonarjev po afrikanskili puščavah, po indijskih ravninah, ki jih močijo s svojim znojem in svojo krvjo? Kaj je temu časopisn usmiljena ljubezen papeževa, ki je rešil ne' roj jetnikom moreče sužnosti v daljnih tujih deželah, lei neprenehoma roti in prosi pri bogatih, da zbirajo darove in jih potem on pošilja vser revnim in pomanjkanja trpečim po čelom svetu, dočim se državniki in kapitalisti posvetujejo, kako bi bilo možno svetovno pomanjkanje izrabiti v lastno korist. Kaj 'e svobodomiselnemu tisku požrtvovalno delo duhovnikov v šoli, v cerkvi, ob smrtni postelji, v društvenem in gospodarskem življenju trpečega ljud tva? Kuj so mu junaške žrtve redovnic pri neozdravljivih kužnih bolnikih, pri gobavih na Malaki, v bolnicah, v sirotišnicah, v ječah v sredi tistih, ki jih je ves svet zapustil in zavrgel? Kaj je protikrščanskemu tisku vsa tolažba in moč, ki jo je donašala in jo še donaša katoliška Cerkev milijonom in milijonom izmed trpečega človeštva. Kaj mu je vse to? Neizčrpen in neprestan vir iu povod sramotenia, blatenja, laži, sovraštva, boja. Odpri samo slovensko svobodomiselno časopisje zadnjih desetih let. Papež v Rimu mu je grd intrigart, ki bi ga moral vsak pošten Slovenec iz dna srca sovražiti, re-dovi in samostani so mu gnezda lenuhnr-stva in nasladnega življenja, angeljsko živ-Penje Pogu posvečenih redovnic se ometa-va z blatom, čast duhovnikova se poliva z mlnkužo laži in sumničenj, cela katoliška vera pa je — fe jo sodiš po pisanju tega čacopisja je mešanica nazadn!aštva, neumnosti. ne^ravnosti in hinavšč;ie. Po:di in prepričaj se« Pojdi v licealno knjižnico v Lubljani in zahtevaj vse letnike slovenskih svobodomiselnih ča^opkov, prebijaj in zbiraj in videl boš. da smo rr! še v^e premalo povedali. Pojdi in prepričaj se! — Največja sramota. Največja sramota za 'judstvo je, da svoje sramote nič več ne čuti. Kaj naj pa rečemo o ljudstvu, ki svojo sramoto celo — piaču'e? In ta sramota zadane v veliki meri slovenske katoličane. Na tisoče izvodov svobodomislenih časopisov, ki jih vsak dan in vsak teden in vsak mesec roma med slovensko ljudstvo, sramoti naše versko prepričanje, naše duhovnike, ki so oznanjevalci večnih resnic in delivci sv. zakramentov, sv popotnice, naše katoliške javne delavce in voditelje, x vso besnostjo se trudi izruvati vero iz src 2l naše mladine in jo iztrgati iz rok vem i h staršev, zagovarja in opravičuje kapitalizem In nas tako dušno in telesno pomaga izmozgavati. Vsi ti tisoči izvodov so tiskani za nas katoličane in ne pošiljajo se nam kot biezimna sramotilna in grozilna pisma, temveč mi sami jih naročamo in plačujemo. Tiskani agent, ki se ti vsak dan, vsak teden zglasi v tvoji hiši in zasramuje tvojo vero in tvojo Cerkev, tvojega dušnega pastirja, ki ga potrebuješ, ko stopiš na ta svet in ko ga zapuščaš, ki ti trga otroke iz rok in jih vodi v proliverska društva, ki ti torej moralno v obraz pljuje, ta tiskani agent ne prihaja kot nepoklican gost v tvojo hišo, ampak si ga sam naročaš in plačuješ. Ali si zatajil vso svojo krščansko čast, da te sramote niti ne čutiš. In kaj naj ti rečemo, ko to sramoto ceo najemaš in plačuješ? Dobiš kraje, ki potnika napolnijo z žalostjo: zanemarjena polja, umazane hiše, strgani otroci, jjokane matere, možje z vpadlimi in bledimi lici in ugaslim pogledom. Pa vprašaš:. ocIkoc! ta zanemrajena polja, umazane hiše, strgani otroci, solzne zenc. izgubljeni možje. Pa ti po.;ažejo na zganjamo, ki stoji siedi vasi. Cd tam so zanemarjena po^a, umazane hiše, strga..i otroci, objokane matere, bledi možje. Tjakaj znosijo nesrečniki svoj slednji vinar — da zastrupljajo sebe in svojo družino. Ali ni Slovenija v duševnem oziru tudi blizu tega? Krščanski duh marsikje izginja, dora-šča nam mladina brez hvaležnosti do staršev, brez spoštovanja do predstojnikov; ne-nravrost se plazi {>o družinah kakor gnojnica po zanem ..rjenem dvorišču, blagostanje ljudstva izginja, z njegovim imetjem igrajo šnekulantl in bankirji, zvestoba in poštenje jemlje slovo, laž in prevara gospodujeta v javnem živlienju. Odkod ta moralni strup, ta duševna malaria, ki neprestano zastruplja našo javnost? Vir je piotikrščanski tis!;, slaba knjiga, slab časopis, ki danzadnem ubija najplema-nitejša čustva v človeških srcih. Kdor bi sodil Slovenijo po tej povodnji protikrščanskega časopisja, bi moral misliti, da prebivujo v naših krajih sami brez ve-c; sovražniki Cerkve in dul.ovnikov, sami kapitfp-ličnl sužnji. In vendar živi v naši ožji domovini ljudstvo, ki hoče biti zvesto veri svojih očetov in ki ljubi svojo sveto Cerkev. Priča temu so polne cerkve, krasni ...bijoni, oblegane obhajilne mize. Da, danes še živi krščanstvo v našem ljudstvu. Danes še! Toda kako dolgo bo kljubovalo tem napadom? Če se bodo stotisočkratni napadi protikrščanskega časopisja tako mimo prenašali, potem se zna dovršiti žaloigra, ki jo je pred tristo leti junaštvo naših očetov preprečilo: česar niso premogle čete turških janičarjev, to bode izvršila slaba knjiga, protiverski časopis: razdejanje krščanske družine in krščanske kulture. Naš popoln gospodar bo prostozidarska loža zvezana s kapitalizmom. Krščanski oče, verna mati! AH vesta, kakšna je dolžnost kristjana pred Bogom, pred vestjo in pred družino do krščanskega tiska? Ni je lažje zmage, kot je tista, ki obstoji v tem, da svojemu sovražniku nič več ne pomagaš. Ne naročuj, ne kupuj, ne beri svobodomiselnih knjig in časopisov. Tisk In kapitalizem. Kapitaliem poznamo, ali bolje rečeno, obcu>.imo dovolj trdo. Denar in premoženje se vedno bolj zbira ^v velikanski množini v rokah nekaj ljudi, dočim množica drugih ljudi — kmetje, delavci, la denar pritrgujcjo sebi in svojim otrokom od ust in ga nocijo v nenasitno žrelo kapitalizma. Kako? Kmet, ti plačuješ svoe potrebščine trikrai predrago, zakaj cela vr9la kapitalistov, skozi katerih :oke gre blago, hoče pri blagu vedno velike svole zaslužiti, delavec, ki pa blago izdeluje, je slabo plačan, da je profit tem večji. Tako vidimo da kmet in delavec sebi pritrgu,-jeta in stradata, da polnita kaso kapitalistom, ki stanujejo v razkošnih palačah, preveseljači o cele noči, pijo šampanjca, nimajo otrok ter se norčujejo iz »neumnega kmeta« in »surovega delavca«. Da, kapitalizem je naš sovražnik, ki nas davi. Toda svobodomiselni tisk — vsaj velika večina — je tista mreža, v katero nas kapitalizem lovi in potem izrablja. Kako? Bankokr&tsko časopisje — in to v S'oveni i najglasneje pozvanja s svobodomiselnim zvoncem — z vso vnemo zagovarja, ščiti in opravičuje tiste stranke, ki ravno sedaj izrabljajo in zlorabljajo državno oblast v svoje kapitalistične namene, bankokratsko časopisje je hu skalo na vojsko — kdo je bil bolj vesel tega vojnega navdušenja kot kapitalisti, za katere je vojska deveti paradiž, banko-krailsko časopisje na bolj sramoti in pobija resnično socialne stranke, ker so nevarne kapitalizmu in njegovemu kraljestvu. Ker je svobodomise^o časopisje naj-močne ša opora kapitalizmu, zato se le-ta prizadeva, da ga dobi popolne na v svoo oblast. Kapitalist pravi: osvoji si tisk in vladal boš svet. Kdo podpira velik del s'ovenskega svobodomiselnega časopisja, če ne kapitalis>h'čne velebanke. ki se jim vsaka svota, vržena za tisk, stotero obrestuje? Posledice so, da kapitalizem vedno širje odpira svoje globoko žrelo in požira delo reveževo, trpljenje kmetovo, znoi de'avcev, vedno večja je njegova lakota, vedno obilnejša njegova hrana, vedno dalje in globlje meče svoje mreže ir te mreže so svobodomiselni tisk. Svobodomiselno časopisje v Sloveniji. Svobodomiselno ali protikrščansko časopisje je tisto, ki sramoti verske resnice, zakramente in obrede, ali ki taji verski nauk ali ki grdi Cerkev, papeža, škofe m duhovnike, ali ki priporoča brezverske knjige in protiverska društva, ali zagovar- ja brezversko vzgojo v Soli ali civilni zakon, ali zagovarja prof i verske odredbe (n. pr. kancelparagraf). . Taki časopisi v Sloveniji so: a) v Ljubljani: »JUTRO , dnevnik, s SLOVENSKI NAHOD«, dnevnik, »JUGOSLAVIJA«, dnevnik »NAPREJ«, dnevnik, »DOMOVINA«, tednik. »PONDELJEKc, tednik, > KMETIJSKI LIST«, tednik, »LJUDSKI GLAS«, tednik, : DELAVEC«, tednik — b) V Mariboru: »TABOR«, dnevnik: — c) v Celju: »NOVA DOBA«, tednik. Izhaja se nekaj manjših in nekaj nepolitičnih, ki niso nič manj svobodomiselni, le da pišejo bolj prikrito. Noben teh listov ne more in ne sme več imeti prostora v krščanski družini, ki hoče ohraniti svojo vero in otroke pošteno vzgojiti. Velika večina teh listov tudi podpira kapitalizem, ki nas izsesava in gospodarsko uničuje. Zalo jih kmet in delavec, ki nosita najhujše breme krvosesa kapitalizma, ue bosla podpirala. Krščansko časopisje. /»SLOVENEC«, dnevnik, izhaja na štirih, oziroma šestih velikih straneh. Stane vsak mesec 80 K, pol leta 180 K. Naroča se v Ljubljani. NOVI ČAS o, dnevnik, izhaja na dveh velikih straneh. Slane vsak mesec 20 K, pol leta 120 K. Naroča se v Ljubljani. ? STRAŽA«, izhaja trikrat na teden na štirih velikih straneh. Stane vsak mesec 12 K, pol leta 72 K, celo leto 140 K. Naroča se v Mariboru, Ciril, tiskarna. SLOVENSKI GOSPODAR«, izhaja vsak četrtek na osmih velikih straneh (izjemoma na štirih). Stane pol, leta 28 K, celo leto 48 K. Naroča se v Mariboru, Čiri lova tiskarna. »DOMOLJUB«, izhaja vsako srede na 12 manjših straneh. Stane cclo leto 40 K, pol ieta 22 K. Naroča se v Ljubljani. »MURSKA STRAŽA«, izhaja vsak teden na štirih velikih straneh. Naroča se v Gornji Radgoni. .SEDANJOST«, izhaja vsak teden v Novem mestu, stane 60 K. ■NOVINE«, izhajajo vsak teden za Prek-murce. Naročajo se v Dolnji Lendavi. BOGOLJUB«, največji slovenski nabožni list. Izhaja mesečno. Slane letno 20 K. Naroča se v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. /GLASNIK NAJSVETEJŠIH SRC , izhaja mesečno. Slane lelno 10 K. Naroča se v Mariboru, Cirilova tiskarna. //MLADOST«, mesečnik za mladeniče, zlasti Orle. Naroča sc v Ljubljani. VRTEC ; in »ANGELČEK«, lista za otroke. Naročata se v Ljubljani, šentpeter-sko župnišče. 'PEVEC«, mesečnik z glasbeno prilogo. Zn pevske zbore. Naroča se v Ljubljani, Ljudski dom. Naša neodložljiva dolžnost. Mi labko pomoreimo krščanskemu tisku do moči in ugleda. Mi mu, moramo pripomoči, zato kar mu moremo. Če smo kupovanjem in čitanjera pripomogli do moči svobodomiselnemu tisku, potem moremo isto storiti s krščanskimi časopisi s tem, da jih naročamo, kupujemo, zahtevamo, beremo. To moremo in moramo. Svobodomiselno časopisje nas vklepa v suženjske verige, krščanski tisk nas bo osvobodil. Močno protikrščansko časopisje se trudi vse katoliško ljudstvo odtrgati od večnih resnic, le z močnim krščanskim tiskam moremo pobijati vsa obrekovanja in voditi tiste, ki so zašli, zopet k resnici. Potrebujemo močnega kal. tiska kot obrambno trdnjavo za vse, kar nam jc sveto in potrebno, zato da ohranimo krščansko javno mnenje in kjer tega ni več, da ga zevpet vzbudimo, Brez močnega krščanskega tiska in krščanskega javnega mnenja, brez javnega krščanskega mnenja ne bo izpremembe v našem javenm življenju, ki je tako nujno potrebna. Zato vsi v boj za razvoj krščanskega časopisja. Kadar bo krščansko časopisje v naši državi močno, ne bo z nas katoličane delala postav svobodomiselna loža, temveč se bodo za nas delale taKe postave, kakršne bomo mi hoteli. Potem se v naše šole ne bo več vrivala proti verska s okoliška vzgoja in našim otrokom se ne bo več prepovedovalo pozdravljati s Hvaljen Je z u,s. Potem naši zavodi in naše cerkve ne bodo postale kakor na Francoskem plen svobodomiselcev, temveč krščanskim svetovnim nazorom bo zavladala krščanska kultura, s krščansko kulturo bo zavladala zadovoljnost med narodi, s krščanskimi zapovedmi pa poštenje, red, varnost in pravica. Zato v boj za krščansko časopisje! »Domoljub". 34 let vrši »Domoljub« svoje veliko misijonsko delo med slovenskim ljudstvom. Skozi vsa leta je ostal zvest svoji prvotni nalogi: ljudstvo poučuje v važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, neomajno se bori za obstoj in veljavo krščanskih načel v naših družinah in v javnosti, krepko brani kmetske koristi proti kapitalizmu in liberalizmu, poleg tega pa prinaša točna poročila o dogodkih v tujih in domačih krajih. V resnici krščanska družina na deželi si niti misliti ne more, da bi bila brez »Domoljuba . Kakšen bo Domoljub: prihodnje leto? Predvsem bo kakor do zdaj krepko sini nu braniku kmetskega in sploh delovnega ljudstva, branil bo krščansko vzgojo in krščansko šolo, ki jo hočejo nadomestiti z brezversko ozir. sokolsko, poudarjal zahtevo po krščanski šoli, utrjeval državno misel, dajal bo varne smernice v političnem in gospodarskem delovanju, odločno toda dostojno bo pobijal zmote in loži svobodomiselnih strank, najostreje se bo boril proti centralizmu, korupciji in kapitalizmu, prinašal bo točna poročila o dogodkih v drugih državah, poleg tega novice iz vseh krajev naše domovine, zlasti pa bo kakor dozdaj prinašal važne gospodarske članke in poročila ter točno poročal o raznih naredbah, ki zadenejo kmet« in Icmetsko ljudstvo, V zabavnem delu so bo nekaj časa še nadaljeval listek: Prstan kraljice iz Sabe, potem pa pride na vrsto nad vse zanimivi izvirni zgodovinski roman pokojnega pisatelja Petra Bohinjca: Pod krivo jelko. Roman silno napeto in zantn ivo opisuje življenje rokovnjačev v letih 1836—1844." Roman se godi v vaseh in gozdih med Kranjem, Tržičem in Kamnikom in sloni nu resničnih zgodovinskih dogodkih. 40 kron stane Domoljub za drugo leto. Marsikdo reče: predrago. Kako nepremišljen je ta izgovor, naj sledi par primer. Pred vojsko jc stal Domoljub 3 K. Za tri krone si dobil skoro 4 litre vina, danes velja Domoljub samo dober liter vina. Pred vojsko si dal za Domoljuba 50—60 jajc, danes 6—10. Pa računajmo drugače! Od začetka vojske do danes se je Domoljub podražil približno trinajstkrat Vino se je podražilo približno 40—50 krat, moka približno 37 krat, sladkor 70 krat, jajca blizu, 100 krat itd., Domoljub samo 13 krat. Ali je torej predrag? In Domoljubove potrebščine? Naštejemo; samio nekatere! Papir je bil pred vojsko po 25 v 1 kg, danes s carino in vožnjo po 17 kron, torej se j3 podražil 68 krat, barva je bila pred vo;sko oo 90 v, danes po 30 K, torej se je podražila 33 krat, surovo olje za pogon motorjev je bil pred vojsko po 7 v, danes je po 10 K, torej se je podraži'o 143 krat, plače stavcem so bile pred vojsko 40 K na teden, danes povprečno 800 kron, torej so sc dvignile 20 krat. Domoljub se bo z novim letom od predvojne cene podražil samo trinajstkrat, In za pokritje letošnjega primanjkljaja bomo morali prositi dobre ljudi, ki se zavedajo važnosti krščanskega tiska in ki si morejo kako kronico pritrgati. Zato ni ču.da, da je Domoljub najcenejši list list na Slovenskem in to zato, da si ga morejo naročiti tudi revnejši sloji. Dobro delo bi bilo, ko bi oni, ki jih je Bog obdaril z večjo zemeljsko srečo, svojemu revnemu sosedu ali soobčanu,, ki si Domoljuba kljujb nizki ceni ne more naročiti poslali obenem s svojo naročnino tudi naročnino za svojega revnega soseda, Nič več ni treba kot dober liter vina! Navodilo nabiralcem naročnikov. Agitacija za pošteno katoliško časopisje je pravo misijonsko delo. Treba je pa za to delo mnogo dobre volje, vztrajnosti, poguma in po vrhu trohico razuma. Marsikje je treba potrkati večkrat, presli-šati nmrsikako zabavljico, koncem se pa_ le omeči trdovratno srce in odpre zadrgnjen mošnjiček. Prav posebne zgovornosti je treba tam, kjer so že dalj časa brali nasprotni časopis in delovanje katoliških mož ter pisavo naših poštenih časnikov presojali le z nasprotnega stališča. Kdor pridobi za naš list tako hišo, ali pa hišo, kjer še sploh niso ime® naroč®- nega nobenega časopisa, ta je dobil novega naročnika za »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« ali kak drug katoliški časopis. Dobro in razločno naj se zapiše na nabiralno polo najprej ime časopisa, ki so nanovo naroča, nato ime in priimek, vas in hišno številko novega naročnika in pa pošto, na katero naj hodi časopis. Če je pri roki položnica za dotični časopis, naj se takoj izpolni po predpisu na zgornjem delu srednjega dela pa zapiše poleg tiskanega imena dotičnega časopisa beseda »n o v«. Uprava lista bo po prejemu plačila takoj vedela, da je treba temu novemu naročniku začeti pošiljati naročeni časopis. Pri slarih, dosedanjih naročnikih bo treba seveda mnogo manj triula, da so iz-nova naroče na naš list, ki so ga morda prejemali že doigo vrsto let. Vendar treba tudi tu nekaj previdnosti in je najbolje, da se takoj izpolni položnica, ki jo je našel naročnik v svojem listu, na zgornjem robu srednjega dola pa zapise beseda star«. To pa le v tem slučaju, če je naročnik prejemal časopis v 1. 1921 naravnost po pošti iih svojj naslov in ne v župnišču, kaplaniji ali v društvu. Naslov na položnici naj se zapiše natančno iako, kakor je natisnjen na naslovni palici, pod katero je naročnik doslej prejemal svoj časopis, če je v naslovu potrebna kaka prememba, naj se to sporoči na zadnji strani položnice, kamor se pa mora zato pritisniti znamka za 25 par. To je potrebno zaradi tega, da upravnik takoj lahko najde stari naslov in ^a popravi, če je treba. Denar za take naročnike naj se vse-ej odda na isti pošti, katera je doslej dobavljata naročeni časopis. Ako pa je naročnik prejemal doslej Časopis pri kakem poverjeniku (v župni-šču, kaplaniji ali društvu), pa bi ga rad prejemal naravnost na svoj naslov, je tretja napisati na vrhu položnice besedo nov, ker ga uprava časopisa doslej še ni imela zapisanega ampak samo njegov dotedanji poverjenik, ki sporoča upravi vsako leto samo število naročenih izvodov, in je za upravništvo res nov naročnik, akoravno jo bil na list že doslej naročen. Nasprotno se bo pa morda dobil kak naročnik, ki je v letu 1921 prejemal časopis po pošti naravnost na svoj naslov, pa bi ga rad prejemal pri domačem poverjeniku, ker ga dobi en dan ali dva poprej. Tak naročnik mora sporočiti upravi časopisa, da ga ne bo več naravnost naročil ali pa, kar je še krajše in cenejše, vme naj prvo številko novega letnika z opazko: >Nazaj, ne sprejmem.« To naj se ponovi tudi pri drugi ali tretji številki, dokler pošiljate v ne izostane. Mogoče je namreč, da se kje izgubi prva vrnjena številka in uprava ne more takoj ustaviti nadaljnega pošiljanja. Pri onih naročnikih, ki so že doslej prejemali časopis pri farnem poverjeništvu in žele, da tudi nadalje tako ostane, se pa pobere samo naročnina in zapiše ime in znesek v naribalno polo. Končno nabrana vsota se z nabiralno polo vred odda poverjeništvu, ki naznani upravništvu časopisa, koliko izvodov naj se v novem letu pošilja na njegov naslov in obenem odpošlje ves nabrani denar. — Položnice naj se porabijo samo za oni časopis, za katerega so določene. (Nabiralne pole morajo biti ločene za vsak časopis posebej). Do teh navodilih naj se ravna nabiralec naročnikov in ustregel bo naročnikom in upravi. Vzorec izpolnjene položnice, vssk zapiši svoj naslov. Kr*!jes:vo Srbov, Hrvatov in Clovencev. Prejemnica „DomoIjubu. Star. Položnica. Vpisnica. zn vlog din. din. • io -deset -I »> t.j. 10 P Mihael vplačan na čekovni račun pri poStm-m Čekovnem urarlu V Ljubljeni St. 10.652 Lastnik računa: Uprava časopisa .DOMOLJUB" Ljubljana. Vlog din. je vplačal Smrečnik v Stranjah />. Kamnik na račun štev. 10,652 •dne 20• novembra | y 2! 10 || j Vlog din. - p 1»! Ime vložnika: Mi,'ael . Smrečnik v Stranjah, p. Kamnik Račun št. 10.652 Podpis postnega uradnik«: Iz Kmetskih Zvez. OBi NI ZBOR JUG08L0V. KMFT8KE ZVEZE. V četrtek, 10. nov., so je vršil v Unionu v Ljubljani ob veliki udeležbi občni zbor Jugoslov. Kmetske zveze. Na shodu j« govoril tudi dr. Korošec. Po poročilu referentov so je razvnela obširna debata o političnem položaju, o gospodarskih la zadružnih vpraša i jih. Občni zbor je sprejel več [4* važnih sklepov, ki gotovo posegajo v naše gospodarsko življenje. O občnem zboru bomo prinesli obširnejše poročilo. KMETSKA ZVEZA NA VINICI. KZ na Vinici se je v svoji zadnji seji 23. okt. izrokla za železniško progo KIodič-Hro*at, to jo iz Kočevja ozir. Črnomlja skozi Severin na Volosko. Obenem je sklenila tudi oster protest proti odtr-ganju Belokrajine od Slovenije. | Razgled po svetu. ITALIJA, Italijani naznanjajo širnemu »velu, da hočejo dali Slovanom avtonomijo. To križe zato, da bi ves svet mislil, kako pravični so Italijani napram drugim narodom. Kako pa ta avtonomija izgleda? lin«, novana jo začasno nekaka najvišja oblast za Julijsko lieiicčijo. V tej oblasti sedi v raznih odborih po 15—20 Italijanov in po J Slovenec ozir. Hrvat. Fašisti in socialei so se v Rimu zopet stepli. En fešist je bil ustreljen. Socilisti so proglasili generalni štrajfr. Fašiti žugajo socialistom, naj takoj nehajo s štrajkom, sicer da ga bodo drago plačali, GRČIJA. (Irčija je biia od Turkov temeljito lepena. Ponižani pa je vedno precej krotak. Tako je po*la'a tudi Grška, ki .je povečini pravoslavne vere, precej piijazna do katoliške (Je.'k ve iu je poslala svojega zastopnika do papeža, da stopi z njim v stik. Seveda so njeni nameni tudi tu koristolovski. Dobro se zaveda, da ima papež ogromen vpliv v Aziji, čeprav nima nobenega vojaka in nobenega kanona. In ker se Grčiji v Aziji slabo godi, bi si rada zagotovila papeževo pomoč. Takoj pa sta so pri l<>m razburili Francija in Italija, ki se tudi skušati čim globljo usidrati v Mali Aziji in Palestini, da bi tako njuna trgovina tam dobavljala zlatih novcev. Po svojem časopisju skušata prepričati papeža, da jo grška pravoslavna cerkev nevarna za katoličanstvo, dosl nista francoska ju itaijanska nič manj nevarna za katoliško Cerkev kakor dokazuje zgodovina zadnjih 50 let. Z Grško pa drži Anglija, ki postrani gleda vsiljevanje Fran ji jo in Italije v Azijo iu ji je 'irska veliko manj nevarna. No, kar sc tiče papeža, vemo, ila bo ukrenil to, kar je za lleti v treh dejanim, — Igra je tako polna zdravega humorja. da se bo vsakdo neprisiljeno srneiai nasto-; du vsakega igralen. MORAVČE. Videli smo jih, v dubu smo jih videli, kako so koraKaii » z uma svetiinn meti« in tubtati. kai nai uomem »stojnica za človešite meso«. In oglasil se ie prvi tolmač, pa njegova razlaga i.ra ni bila iio voi. Janez Avbeli posestnik in tukajšnji cerkvenik ključar fon fe im*l f truda, potov ia sitnosti. Prav lepa se mu zahvalimo za ves trud. Zahvalimo se luai gou. uč.teliu Iglic u od Sv, Troiice. ki nem h rf i strokovnjak oomzgal izbrati zvonove, in »a ž, g. župniku iz Peč, ki so imeli cerkveni slovesnost in krasen govor v cerkvi. Zahva'iajo se tudi vsem, ki so ir oomotfli k slavnosti in vsem darovalcem siaših zvenov, in jim kličemo: Bog nai povrne vsem skupaj st.itero. k.-;t.OOOmiOi»OOOOOOOOOOQOOOO£»i Gospodarski oi>25<©rr&filc. lOofloaaooooGccaooccoocoooc ooaoootKiGcoooooou&fuooooooooooodooocoocuOGOOti 1 Mnogo se govori in piše danes o valutah in deviznh. Ljudje, ki prej niso vedeli, kaj je valuta, špekulirajo danes z valutami in si delajo mastne dobičke. O valuti govorijo branjevke na trgu, o valuti razpravljajo delavci pri delu. Trgovec, ki vam rebo dobro zasoli. se bo vedno izgovarjal, da je naša "aluta slaba, do je padla. Le kmet se danes ep tc vprašanja premalo -meni In zato marsikaj ne razume, kar bi razumel, ako bi vedel, kaj je valuta in zakaj valuta raste ali pada. Kaj je valuta? Valuta pomeni ravno toliko kot denar: naša valuta je naš denar in tuja valuta je tuji denar. Na borzah trgujejo pa z valutami in devizami. Kakšna io razlika med valuto in devizo? Dočim je valuta gotov denar (naš alt tuji), je de- viza nakazilo, naj se izplača gotova vsota denarja in sicer v inozemstvu, Deviza na Milan je papir, v katerem n. pr. kaka naša banka naroči banki v Milanu, da izplača v papirju navedeni osebi 10.000 lir. In sicer so devize taka nakazila na inozemska mesta, ki so napravljena v gotovi obliki, kakor jo predpisuje zakon, in se imenujejo menice. Pravijo, da je ženska tem boljša, čim manj ljudje govorijo o njej. To velja tudi za valuto. Pred vojno so bile valute dobro in ljudstvo se takrat spfoh ni brigalo zanje. •, Razmerje ene valute do drude je bilo takrat stalno, se ni spreminjalo in zato ni bilo špekulantov z valutami. Kot valuta, kot d jnar je tedaj veljalo v vseh državah zlato, v nekaterih še srebro in cena zlata in srebra je bila primerno v vseh državah enaka, le zlata jednica je bila v različnih ( državah različna kot n. pr. krona, frank; marka itd. Papir je tedaj predstavljal samo gotovo množino zlata ali srebra. Drugačna pa jo stvar danes. Danes sa o valutah mnogo govori, ker so valute sia-be. Slabo so valute, ker so papirnate. Papirnati denar ali papirnata valuta danes vetja in ima kupno moč zato, ker država tako ukazuje, ker ga država pri plačilih sprejema in ker ga po ukazu države morajo sprejemati vsi državljani pri plačilih kot plačilno sredstvo. Ne predstavlja pa danea desetdinarski bankovec deset ziatih dinarjev in Narodna banka, ki izdaja pri nas bankovce, vam danes za papir ne izplača zlata, kakor je to delala pred vojno. Pred vojno smo torej imeli zlato valuto in papirnati bankovec je predstavljal tedaj samo gotov vsoto zlatega denarja^ ki ga vam je banka na zahtevo takoj izplačala. Sedaj pa imamo papirnato valuto, ki je od zlata zelo i ocena in ima toliko vrednost, kolkor zaupanja ima država, na katero se valuta opira. Amerika ima zlato valuto in papir ia zlato sta tam popolnoma enakovredna, ker tam lahko vsakčas dobite za papir suho zlato. V prometu imajo tam rajši papir nego zlato, ker je papir mnogo bolj pripraven za prenašanje, pošiljanje, štetje itd'. Ista je bilo pri nas pred vojno, ko so so mnogi branili cekinov. Tudi Švica, Hokuid« ska, Švedska in druge imajo še zlato va« luto. Skoro vse države, ki so bile zapletena v svetovno vojsko, pred vsem pa vse sred« nje-ovropske države pa imajo več ali manj vredno papirnato valuto. Naša valuta je od zlata precej daleč in 20 zlatih dinarjev (napoleondor) stane danes na borzi 250 do 30 papirnatih dinarjev. (Avstrijski ce« kin za 20 kron stane danes 1100 do 1200 naših kron.) Od fc.sa zavisi vrednost papirnate va< hite? Pekli smo zgoraj, da v splošnem odi zaupanja v tisto državo, na katero so valuta opira. Nemško-avstrijska valuta je dahneš najslabša valuta (poleg Poljske) in že na robu prepada, zato ker je Nemška Avstrija slabo gospodarila, ker je država ime-' lu vsako leto velikanske izdatke in roaihno dohodke, to se pravi deficit, in ker jo ta i/.mbo enostavno pokrivala s tem, da jei tiskala vedno nove mil jarde bankovcev* Tudi njena politična moč jo brezpomembna in o možnosti njenega obstanka prav; upravičeno dvomimo. Danes ima Nemška Avstrija žo 78 milijard kron (78.000.000.000 kron) papirnatega denarja in ta množina rasto vedno hitreje, podobno kakor plaz. Kakor smo rekli, da vrednost va^ute^ zavisi od zaupanja v državo, tako lahko narobe rečemo, da je vrednost valute nekako merilo za zaupanje v državo. In ako( je vrednost našo valute danes le majhna, ako je naša valuta tako slaba, je to zna-meuje, da naša država ne vživa zaupanja ni znotraj ni zunaj. Najpoglavitnejši vzrok za nizko stanj© valute je preobilica papirnatega denarja. Čim več je kake stvari, tem manj je vredna ,to velja za vsako blago, velja pa posebno za papirnati denar. Papirnati denar daja sicer pri nas Narodna banka, ki pa ima napram državi veliko premalo samostojnosti, da bi Izdajala res samo tolik« bankovcev, kolikor jih je treba za denarni promet. Ako država rabi denar in nima dovolj dohodkov iz davkov, pa se obrne na Narodno banko za posojilo in ta ga ji seveda mora dovoliti. Država bi morala zato gledati, da se dohodki in stroški krijejo, da državno gospodarstvo ne kaže deficita. Ves čas od prevrata pa je državno gospodarstvo delalo z velikim deficitom in ta deficit se je seveda pokrival z novimi bankovci, ki jih državi daje Narodna banka. Tako imamo danes v prometu že za štiri in pol miljarde dinarjev ali za 18 milijard kron papirnatega denarja. In brez dvoma se bo ta vsota še pomnožila, če se bo gospodarilo tako kot sedaj; stroški za mobilizacijo tudi niso bili v proračunu in bo za pokritje zopet treba novega posojila od Narodne banke, nove milijarde kron bankovcev v promet. Koliko je pa še bolj nepotrebnih izdatkov, ki so pomagali ubijati našo valuto. — Papirnati valuti določimo njeno ceno, ako jo primerjamo z drugimi valutami bolj ali manj stalnimi, najboljše pa z zlato valuto, ki je najbolj stalna. Zato je za vrednost naše vaiuae najbolj merodajno to, koliko je vredna na borzi v Curihu v švicarskih frankih. Danes je tam 100 naših kron 1 frank in 80 centimov ali okroglo 2 franka (švicarska). Dva franka pa sta približno 2 predvojni kroni. Prav imajo torej tisti, ki pravijo, da je danes krona vredna samo še krajcar. Poleg množine bankovcev pa je za vrednost papirnatega denarja važna tudi trgovina. Trgovina je notranja v državi , sami in je zunanja s sosednimi državami, ln zunanja trgovina lahko naši valuti mnogo škoduje, lahko pa tudi mnogo koristi. Kakor se gopodar, ki kupuje vse mogoče stvari za se, za gospodinjstvo in za družino, dočim za prodati nima nič, mora zadolžili, in ako tako zapravljivost nadaljuje, prej ali slej priti na bohen, podobno je tudi z državo. Čim več država uvaža in čim manj svojega blaga, svojih pridelkov izvaža v tuje države, tem slabše je njeno gospodarstvo ,tem bolj se zadolžuje tujim državam. In ker se dolgovi med državami ne plačujejo s papirjem, bomo morali vse take dolgove napram tujim državam poplačati z zlatom ali z blagom ali z delom. Da zboljšamo valuto, moramo delati na to, da kar najmanj uvažamo tujega blaga in uvažamo samo najpotrebnejše blago, n. pr. stroje, jeklo in druge stvari, ki nam lahko služijo za pridobivanje. Ne smemo pa uvažati stvari, ki jih doma lahko pridelamo ali izdelujemo ali ki jih sicer pri nas ni, pa se vendar da brez njih tudi živeti, na primer pomaranče, citrone, fige, svila, kava, čaj, dragoceni kinč itd. Z druge strani pa moramo delati na to, da čim več izvozimo lastnih pridelkov in to čim bolj dragih, finih pridelkov. S tem dobimo potreben tuji denar, s katerim moremo naročati to, česar ne izdelujemo doma v zadostni množini, zlasti stroje in obleko. Ker pa imamo pri nas za izvoz le najbolj priproste pridelke: žito, živino in les, za katerih izvoz je potreba mnogo vagonov in dobrih železnic, zato je tudi promet, zlasti železniški, za našo valuto velikega por. 6} mena. Da ni bilo toliko ovir za izvoz vsled slabega prometa, zlasti zaradi pomanjkanja vagonov, bi bili veliko več izvozili kot smo, bi naša valuta stala boljše in bi ne imeli take draginje kot jo imamo, čeprav je pri nas vsega dosti. Vzrok naše draginje je naša slaba valuta. Seveda bi tudi izvoz moral biti ure jen,da bi imela od tega korist država in kmet, ne pa da izvozničarji služijo milijone, kmet in država sta pa v bedi. Joža Gorenje. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 7. nov. 11. nov. 11. nov. Denar K v K v K v ameriški dolar 380 - 270 - 250 — avstrijsiia krona --— 6 — — Češkoslovaška krona--3 25 3 10 angleški funt — — — —-- francoski frank ------ italijanska lira --11 — 9 60 bolgarski lev — — — —-- carski rubel --— — — — grška drahma ------ nemška marka --1 20 1 05 rumunski lej 1 60 — — 2 — švicarski frank ----— ^ poljska marka ------— — niožarska krona --------— —-- g Ponarejeni tisočaki. Poslanec škulj je posredoval pri finančnem ministrstvu, da se izplačajo oni tisočaki, ki so jih ob zameni avstrijskih bankovcev pridržali kot ponarejene. g V dinarjih nameravajo pričeti računati z novim letom po drž. uradih in denarnih zavodih. g Srebrne krone. Pri nas plačajo razni kupci za srebrno krono že 18 papir-nalih kron; ker pa plačajo v Italiji za srebrno krono 2 do 2 liri in pol, torej po današnje vrednosti 24 do 25 kron, so pričeli iztihotapl.ati v Italijo kar na debelo srebrne krone, g 100 zlatih dinarjev se pri plačevanju carine računa kot 500 papirnatih. g Posojilo v znesku 2 milijonov funtov sterlingov nam ponujajo Belgijci. Nadalje poročajo, da nam ponujajo posojilo tudi v Parizu. Pod kakimi pogoji naj bi se izvršilo, nam navadnim ljudem ni znano. Naši .»preljubi zavezniki« bodo žc poskrbeli, da nas pošteno oskubijo. g Razmetavanje denarja. Bivši ministri dobe pokojnino in sicer tisti, ki so bili najmanj 6 mesecev ministri, 6.000 dinarjev na leto, tisti pa, ki so bili najmanj eno leto, pa 10 tisoč dinarjev. g Naš državni proračun za 1. 1922 po najnovejših poročilih v ravnotežju, to se pravi, da izkazuje ravno toliko izdatkov kot dohodkov. Da krijejo izdatke, nameravajo upeljati 1 do 3 odstotni premoženjski davek. Na papirju je naš državni proračun v ravnotežju, če bo pa V resnici, pa zelo dvomimo. DAVKI. g Davkoplačevalci, natančno zapisujte vplačane davkel Neki obrtnik nam piše: Jaz sem mali obrtnik in kmet in sem plačal letos že trikrat davek na obrt v skupni vsoti 252 kron, za kar imam tudi vse odrezke od vplačanih položnic; na zad- nji položnici je pa pisana vsota celega lav. ka in jc bilo pisano, koliko je že plačano in koliko je še dolga. Ko pa pogledam pr. va dva odrezka položnic, vidim, da sera plačal 20 K in par vinarjev več, nego je na zadnje došli položnici potrjeno. Zato stopim v davčni urad v Novem mestu, da se informiram. Uradnik vzame davčno knjigo v roke in mi pove, da je samo toliko vplačanega kot je na zadnji položnici pi. sano, torej 20 K manj kot v resnici. Nato mu pokažem vse tri odrezke od celega le. ta, naj sešteje. Najprvo reče neprijazno; kaj to meni mar, kolikor tam stoji, kar ;e v knjigi, to je plačano. Ko pa le zahtevam in rečem: saj je vendar od pošte potrjeno in od davčnega urada izdane položnice so vendar v redu, potem končno vzame v roke in sešteje ter najde, da ;e res 20 K več plačanih, da pa ne dobim nazaj, pač pa se bo ob sklepu za drugo leto meni v dobro zapisalo. Ako sc mi ne bi, mi pravi uradnik, naj prihodnje leto pridem. (Op. ured.: Čuden red v davkariji. Ko bi imel kmet plačati le 20 vin,, bi prišel k njemu ekse-kutor, če pa človek več plača kot pa mora, ga pa nahrulijo.) g Mazilo za davčni vijak. Da se bo davčni vijak lažje in trdneje navijal, je za* konodajni odbor potrdil ministrsko odred-, bo, da dobivajo davkarji procente od pobranih davkov in sicer tem več, čim več davkov kdo iztirja. g Pameten davek. Ljubljanski občinski svet je sklenil uvesti davek na pozno pivce po gostilnah in kavarnah. Kdorkoli bo pil čez 10. uro, v kavarni pa čez 11. uro, bo plačal za vsako uro 4 K davka. Tako se bo na veselicah, ki trajajo pozno v noč, nabralo precej kronic. Prepričani pa smo, da po ljubljanskih gostilnah ob 10. uri n« bo nič manj pivcev kot dozdaj. — Dalje jo občinski svet sklenil, da se uvedejo naklade na dohodninski davek od 60.000 K letnih dohodkov naprej. — Podjetja, ki morajo polagati javne račune (banke itd.) morajo plačati občinske doklade v 100%. drugi davkoplačevalci 65%. Najemnina v ljubljanskih mestnih palačah sc dvigne. — Vojašnice se prodajo. —' Barja-nom, ki spadajo v ljubljansko občino, ne bo treba več šrange plačevati. — Tz tega se vidi, da je večina v ljubljanskem občinskem svetu na pravem potu: Pritisni pri kapitalistih. Zato liberalci tako divjajo. ŽIVINA. g Na zadnjem živinskem semnju y Mariboru so bile cene za 1 kg žive leže. Debeli voli 15 do 18 K, poldebeli 11 do 14 K, plemenski 11 do 14 K, biki 9 do 11 kron, krave za klanje 12 do 14 K, pomenske 12 do 14 K, mlada živina 7 do H kron, g Na zadnjem svinjskem semnju v Mariboru so bile nastopne cene: Mladi prašiči, stari 4 tedne, 80 do 100 kron; prašiči 5 do 6 mesecev stari 800 do 900 kron; 8 do 10 mesecev stari 1000 do 1200 komad; 1! leto stari 1.800 do 2000 K; poldrugo leto stari 2800 do 3000 kron. g Priglasitev zasebnih žrebcev k h« cencovanju. Na podlagi zakonitih predpisov o liceneovanju, žrebcev se razglaša« da morajo lastnjiki žrebcev, kj nameravaj«? v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15, decembra t, 1. pri onem okrajnem glavarstvu, v čigar okolišu, je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem navesti: a) ime in priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dovolilo za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). g Izvoz žive goveje živine v Italijo jc zopet dovoljen. Živo živino smejo voziti samo v Trst in Jakin (Ankono), kjer jo za-koljejo in potem prevažajo meso v notranjost države, g Uvoz živine na Francosko je prepovedan. Dovoljen je le uvoz mesnatih izdelkov. g Uporaba starih živinskih potnih listov je dovoljena še do novega leta, pod pogojem, da se kolkujejo po novih troša-rinskih naredbah (glej Uradni list št. 100) in da oblasitvo kolke uniči ter pristavi predpisano klavzulo. CENE. g, Jugoslovanski žitni trg. Sub o-l i c a. Pšenica 1240 do 1250 K, stara koruza 970 do 975 K, oves 808 to 880 K, moka št. 0 1725 do 1740. — Si mbor. Nova koruza 860 do 875, stara koruza 960 do 975 K, moka št, 0 1760 do 1780. — Sarajevo. Moka št. 0 1770 do 1780 kron, mekinjc 560 do 600 K, stara koruza 990 Io 1000 K za 100 kg. Cene še vedno rastejo. Povpraševanje po našem žitu, posebno iz inozemstva je zelo veliko, g Žitni trg na Mažarskem. Pšenica 2000 do 2600 K, rž 1,500 do 1525 K, oves 1500 do 1530 K, koruza v storžih 1350 do 1380 K, nova koruza 1850, ječmen 1700 do 1780 K, proso 1890 K, Cene r-> navedene v mažarskih kronah. g Cene vi»a v Banatu, Letošnja vinska letina je v Banatu izvrstna. Mošt ima 15 do 20 odstotkov sladkorja. Cene so mu od 9 do 16 kron liter. g Cene v Gradcu. 1 jajce 40 K, 1 kg zelja 4 K, čebula 1 kg 120 K, bela čebula 1 kg 350 K, krompir 1 kg 42 K, olje 1 liter 800 K, vino 1 liter 160 do 200 K, 1 zemlja 10 K, 1 kg jabolk ali hrušk 90 do 100 K, pšenična moka 1 kg 196 K, koruzna moka 1 kg 100 K, maslo 1 kg 900 K, mast 1 kg 1000 K, goveje meso 1 kg 320 K, telečje meso 400 K, svinjsko meso 500 K. Cene so navedene v avstrijskih kronah, g Na Dunaju so se podražili posamezni predmeti za 100 odstot. življenjskim potrebščinam pa za 300 odstotkov. Kilogram masti stane 1000 do 1200 kron, kg krompirja 40 do 45 K, obleka ki je stala pred šestimi tedni 20 do 25 tisoč kron, stane sedaj 50 do 60 tisoč kron. — Čevlji, ki so stali 3 do 4 tisoč kron, stanejo sedaj 7 do 8 tisoč kron. g Kg neprane volne stane v Bratislavi na Slovaškem 34 češkoslov. kron. g V Italiji stane liter vina povprečno 1 liro in pol. g Jabolčnik stane v Nemški Avstriji 45 do 55 kron. PROMET. g Za čakalnico Žlebic..je posl. Škulj zopet krepko pritisnil. Za silo se postavi še za to zimo, da bo vsaj streha, magari lesena 1 Pozneje se še izpopolni, dokler se ne reši vprašanje postaje v Žlebiču! g Železnica Murska Sobota—Ljutomer—Ormož je že trasirana. Kolodvori bodo v Murski Soboti, Dekležovju, Ver-žeju in Krapju, V Ljutomeru zgrade nov kolodvor. PODJETJA. g Mestna občina Radgona namerava zgraditi na Muri elektrarno, ki bo imela do 1800 konjskih sil. g Elektrarno na Dobrovi pri Ljubljani nameravajo zgraditi. V to svrho so si ustanovili zadrugo. Posnemanja vredno! g Veliko tovarno poljedelskih strojev v Žalcu namerava zgraditi angleški kapital. Pravijo, da bodo stroji najboljši izdelek in tudi cene primerne. Bomo videli! g Premogovnik v Zabukovci na bivšem Štajerskem kupujejo Angleži. RAZNO. d Olnjene pogače in tropine, ki se dobivajo pri proizvajanju olja, se smatrajo za živalsko hrano, radi tega je njih izvoz v zmislu opombe k št. 2 in 3 zakona o izvozu, in izvoznih carinah) prepovedan. g Prepovedan ribolov. Pokrajinska vlada je prepovedala ribolov od 16. oktobra do 15. januarja radi drstenja. V tem času, je tudi prepovedano goniti domače živaJi, posebno race in gosi na vodo, v ka/teri so ribe, g Upniki propadle »Glavne posojilnice« imajo 20, t . m. ob 10. uri pri deželnem sodišču (soba št. 140) zborovanje. g Petrolejski vrelci na Hrvatskem oz. petrolejsko ozemlje je prišlo v roke Angležev. Za botra pri tej kupčiji je bil liberalni minister dr. Krizman. g Osrednjo vinarsko zadrugo za Jugoslavijo so ustanovili v Ljubljani. Namen zadruge je posredovati direktne kupčije med člani-vinogradniki in odjemalci. Pametno! g Vloge obrtnih zadrug kolka proste. Vse vloge in priloge v obrtno-zadružnih zadevah so kolka proste. g Čez en in pol milijona hI vina ima Dalmacija na prodaj. Prodati ga pa ne more, ker jc izgubila najvažnejša tržišča. g Rumunsko žito za češkoslovaško. Češkoslovaški minister za prehrano se pogaja z Romunijo za nakup 5,000 vagonov raznega žita. g Nemčija je pred denarnim polomom, tako poročajo razni listi, Antanto, posebno pa Francoze zelo skrbi, kako bodo dobili od Nemčije vojno odškodnino, ki jim jo dolguje. g Osemurno delo poljedelskih delavcev. Na mednarodni konferenci dela v Švici je bil stavljen predlog, da morajo vse države vpeljati osemurno delo poljskih delavčev. Predlog je propadel. Za predlog so. glasovali, tpdi zastopniki Jug^lavije., g Zavarovanje poljskih delavcev. Na mednarodni konferenci v Švici je bil sprejet predlog, naj vse države sklenejo zakon o zavarovanju poljskih delavcev za starost, onemoglost in bolezen. KOLEDARČEK JUGOSLOV. KMETSKE ZVEZE. Člane Jugoslov. Kmetske Zveze opozarjamo, da je izšel te dni Koledarček JKZ. Naroča se v tajništvu JKZ, Jugoslov. tiskarna II. nadstr. Koledarček je mnoga obširnejši kakor lanski. Stane s poštnino vred 18 K. Kdor ga vzame osebno v tajništvu, ga dobi za 16 K. BOOOQOOocOGoex>aanngQgyMvyy^ Tedenske novice. ..................................mm Politične. p Shod SLS. V Mostah in v Kranju sta se vršila zaupna shoda, na katerih je govoril tudi dr. Korošec. p Kdo je za državo? Liberalci na vsa usta vpijejo, da so klerikalci zoper državo, Ogromna večina jugoslovanskega pre» bivalstva pa je prepričana, da ni nihč« toliiko škodoval naši državi na zunaj in na znotraj kot ravno sedaj vladajoč« stranke, liberalci, radikalci, samostojneži, Zgledi: Koroška, Istra, Baranja, Albanija« hrvatsko vprašanje, valuta, kapitalizem, korupcija, kulturni boj itd. itd. Svobodomis«lci si mislijo — kakor nam kažejo zgoraj našteti zgledi — drža-, vo kot molzno kravo. Mi pa hvala Bogub nekoliko drugače. Država je za nas družina pridnih čebelic, ki vse delajo za dri žavo in s tem tudi zase. Čebelice pa morajo izvrševati tudi to žalostno dolžnost, da trote ven mečejo in to dolžnost izvršujemo tudi mi v Jugoslaviji. Zavedamo se pa, da smo za državo klerikalci neprimerno več storili kot svobodomiselni troti. p Protiča bi se radi znebili. Imunitetni odbor v narodni skupščini je sklenil, da se izroči Protič sodišču menda radi nekega govora, ki demokratom ni bil všeč. p Nova kmetska stranka. Slovenski samostojneži so jo zaigrali na vse strani. Ljudstvo jih vsesplošno zapušča, ker so prodali slovenskega kmeta centralizmu samo zato, da so se sami vsedli k belgraj-ski bogato pogrnjeni mizi, zdaj pa, ko jih tudi v Belgradu nič več ne potrebujejo, jih tudi tam odrivajo in zdaj vise med dvema stoloma. Usoda izdajalcev! Žalostna toda zaslužena. Slovenski liberalizem, M mu je glavni namen kmetski stan cepiti, da ga potem more kapitalistično izrabljati, pa je vendar za par let dosegel svoj namen. Sedaj, ko je samostojna stranka propadla doma in v Belgradu, pa liberalizem že zopet misli, kako bi pod drugo firmo držal slovenskega kmeta v razcepu. Zato je naročil bivSemu osebnemu tajniku ministra Puclja, nekemu Navačanu, da naj osnuje takozv* no zemljeradniško. Začel je izdajati list >Naža vas«, Id naj kmete zopet lovi na nove limanice, ki so seveda liberalne, pa na novo namazane. p Mobilizacija in samostojneži. Samo-»tojneže strašno boli odločen nastop naših poslancev proti mobilizaciji in velik njihov uspeh. Zato se tolažijo v Kmetijskem listu, da so klerikalci zahevali, pri skupnem shodu vseh strank v Ljubljani — mobilizacijo, Mi smo zastonj iskali tako zahtevo v resoluciji, potem smo se pa spomnili, da je bil prvotno koncem resolucije stavek, ki ga je zahteval dr. Kramar in ki e zna-čil poziv na mobilizacijo. Ta dodatek se pa na shodu ni predlagal, ker je Slov, ljud-ska stranka izjavila, da sc ne udeleži sno-da, če se bo predlagal ta dodatek. In tako je padel v vodo. Samostojneži seveda so bili zadovoljni s tem dodatkom. p Protidržavm samostojneži V zadnjem »Kmetijskem listu« izjavlja poslanec Urek, da ustava ni taka, kakršna hi morala biti, in da bodi koncem vseh koncev ma-gari tudi .klic samostojnežev: Na dan z revizijo ustave! — Pripominjamo, da je načelnik samostojnežev, posestnik Pit»an izjavil pri občinski se i v Št. Vidu nad Ljubljano ob priliki sklepanja resolucije za revizijo, da e taka zahteva protidržavno dejanje. Gospodje, dajte se no preje pomeniti med sabo, da ne boste javno kazali velikanske zmede, ki vlada v vaši stranki, kolikor jo še jc. p Minister Pneeij grozi, da bo odstopil, ker ga v vladi nihče več ne pogleda, kaj šele upošteva. Z izdajicami in nezna-čajneži se jo vedno tako godilo, to bi samostojni lahko preje vedeli. p »K vraga s takšno nstavok se ren-tači — Slovenski Narod od 11. novembra. Mi smo že davno tako mislili, pa pisati si pa nismo upali. Domače novice. d Jz;'ava. Tem potoni izjavljamo, da se v letnem poročilu za leto i922 pod poglavjem »S'ovenija« v drugem odstavku navedena kritika bivše deželne vlade za Slovenijo pod predsedstvom vseučil. procesor,a dr. Leoneda Pitamic nikakor ne tiče osebe gospoda profesorja, kat- -»emu osebno ne moremo očitati nobene prislranosti. — Založništvo »Družinske Pratike«, d Danes so priložene Domoljubu položnice. Naj se izpolnijo, kakor prinašamo v vzorcu, seveda sc napiše namesto Miha Smrečnik ime dotičnega, ki se naroči. Če je letos že hodil Domoljub na tvoje ime, napiši na srednjem delu položnice zgoraj star, če pa ni hodil letošnje leto na tvoie ime, ali si ga prejema! v župnišču oz. v društvu, potem napiši — če ga namreč hočeš dobivati na dom — na položnico: nov. Če pa ga hočeš še dobiva .i v žup-aiiču a'i v društvu, se oglasi tamkaj, d Krščanska mati. Ali je v tvoji hiši krščanski časopis? Ali se morda ne šopiri na vaši mizi svobodomiselni Ust? Stori svojo krščansko dolžnost! d Vestnik »županske zveze za Slovenijo-. Poprarek, — V članku »Občinske doklade in samostojne občinske naklade« fe bil v tretji koloni na str. 582 zadnjega, »Domolj.« izpuščen stavek, ki moti, in kar bi utegnilo koga zapeljati, da bi napačno računil naklado na žganje. Tam se mora glasiti pravilno: Krčmar prijavi za konsum (porabo—potofrsnjc) hektoliter žganja z 40 odstotki (40 odstotna vsebina alkohola). Občina pobira na to žganje naklado v izmeri 10 K od hektoliterske stopnje, kar znese 400 K od htktolitra. — če pobira občina na to (40 odstotno) žgane po 7 K od hektoliterske stopnje, znese to 6X 40=240 K. — I. t. d. — Upamo sicer, da je vsak, kdor ima posla z občinskimi davščinami, to tiskovno pomoto že sam popravil. d Kaj smo Slovenci? Najuglednejši ameriški list, newyorški »Times«, pravi v svojem uvodniku: >Slovenci niso Balkan-ci, pač pa Srednje-evropejci te d Iz seje »Županske zvezen dne 10. novembra t. 1. Podrobno poročilo priobčimo v prihodnji številki. Zaradi nujnosti objavljamo danes le navodilo okrajnim županskim zvezani (podružnicam) z ozirom na neko odločbo političnega oblastva, ki jo je izdalo pač le vsled napačne domneve in napačnega tolmačenja zvezinih pravil, da o k r a j čn i odbori Ž u p a n-s k e z v e z e (podružnice) niso ni-k a k a s a m o .s t o j n a d r u § t v a. — Vsled tega ti podružnični odbori niso dolžni v nobenih slučajih obračati eo na okrajna gluvarstva, in ne predlagati jim (kakor se je v konkretnem slučaju zahtevalo) pravil v potrjenje ali jim sploh kaj javljati o delovanju. Okrajni odbori (podružnice) naj se v vsakem slučaju obračajo le na centralo, t. j. glavni odbor Županske zveze v Ljubljani. d Za demobilizacijo. Dr. Korošec jo poslal na ministrskega predsednika nujno interpelacijo, v kateri zahteva, naj z ozirom na velike žrtve, ki jih ima država in ljudstvo, mobilizacija takoj ustavi in se ukrene derr.obilizacija. d Mobilizacija odpovedana. Ministrski svet je na pritisk poslancev Ljudsko stranke sklonil, da se vsi vpoklici na orožne vaje od 24. t. m. prekličejo. Vpoklicanci se bodo polagoma odpuščali. d Žrtve centralizma. Bco^radski Dnevnike piše v številki od torka: »Vla-a rodu ie bilo še v niih žilah, Nai se ie Jud še tako oddaHi'1 od takega opravila, je bil prvotno vendar noliedeliec. in tu. kier je marsikaka značilna lastnost izhlapela pod pritiskom razmer — pomemben je bil dlvii pogum, ki ga ie spoznal Tit* — mu ie to nagnjenje ostalo, dasi le no izročilu od rodu do rodu- Ker brige Abatov niso imele nobenega drugega duška za niih moč in ni bilo nikogar, da bi ž njim končevali. so se osredotočili v domači deželi. Za zemljo in po niei so živeli 5n umirali. In ker ie bila uporabna množina omejena z gorovjem, je bil ta, ki ie imel naj-,več zemlje, velik med njimi, kdor ie ie imel ' Rimski cesar Tit ie 1, 70. po Kristusu Razdejal Jeruzalem, ki so ga Judje z obupnim eogumom dolgo branili, 3« malo, majhen, kdorr pa nič zemlie ni imel. ic bil dejanski suženj. Niih postave so bile v svojem bistvu zemljiške postave: niih hrepeme-nje, njih hudodelstva, vse kar sc iih ie tikalo se je vrstilo okrog zemlie, o pridelkih, ki so od njih živeli, se ž njimi bogatili, nekateri z neke vrste menjavanjem. Kovanega denaria niso imeli, niih denar so bile mere žita ali drugih pridelkov, konj, velblodov, orali ali njim odgovarjajoči deli zemlie in tako dalie. In vendar ie — čudno dovoli — niih zemlja najbogatejša zlata in drugih kovin, kar sem kdaj slišal celo v Afriki — tako bogata, da so — po Higgsu — stari Egipčani iz nie vsako leto dobivali kepe v vrednosti veliko milijonov funtov. To prav lahko veriamem. zakai videl sem stare jame, kjer so kopali; po večini so bili odprti kamnolomi, ki še zdai očitno kažejo vse polno zlata na gorskih obronkih. Vendar i ie bilo za te Jude to zlato brez oonicna. Predstavimo si to: to na glavo postavljeno klanje l;i kakor ie Kvik deial. zadostovalo, da bi poštenega kristjana mraz sprelelel uo hrbtu in bi šel spat meneč, da mora uriti konec s veta. Vrnimo sc k princu Jozvu. ki ie bil očividno vrhovni poveljnik vojske, v čemer ie kar ie vse eno: iaz nisem pogrešal tega, Česar, si nisem tudi nikoli želel, in če drugi imajo ljudje kapitana Ormeia tu-le radi. ki jc toliko več storil, zakai nai !>i se meni slabše godilo? Toda, gospod, tile Abati so ogabna druhal želim, da bi iih bili rešeni. Stari Barung, t(, je' dečko za me- Šli sino po glavni cesti tega čarobnega mesta, spremljali^so nas ti.radostni .slavilci, in biki samo lepa beseda: vzoodbuiul ie stražo wi zadnjih vratih, nai bo junaška. iu če bi bilo treba, naj postopa z uejeverniki, kot so nekateri drugi postopali z Ogoui. kraliem Ba-šana in drugimi nesrečnimi ljudmi druge vere. Kot plačilo ie prejel niih kar nairesnobneiše čestitke, da ic ušel strahotnim nevarnostnim našerfa popolovania. Ko so bile te zunanioili končane, smo —-vesela drha'. — železni voiskini red odvrgli, razjahali, ali vsaj Abati so, da se naužijejo radosti miru. Zmagovalcev, k! orihaiaio s kakega obupnega pohoda bi resnično ne bilo moči 1'orkeje sprejeti. Ko smo stopili v predmestja, so ženske — uekatere med nitmi prav zale — pritekle in obielc svoie može ali zaročence, dvigale k njim otroke, da iih ooliubiio. malo dalje so se prikazali otroci, ki so trosili rože in cvetie granatnih jabolk" pred niih zmagoslavne noge. In vse zalo. ker so ti dvorliivi možie jezdili v podnožie soteske in zopet nazai! Sveta nebesa! gospod doktor . je vzidi- j kal posmehljivi Kvik. ko ie opazil lo izkazo- t vanie, -sveta nebesa! Kakšnega silnega iunaka sc čutim. Zdai ua človek na lo Misli, kako stni se iaz vrnil iz liste voiske z Buri: pustili so me za mrtvega na Vrhu ogleduhovK s kroglo skoz. pljuča in me omenili v telegramu, da o meni, naredniku Kviku so sporočili v telegramu z. nekim največjim oslovskim generalom vre;1, kar so iih kdaj uzjJ.e moie oči. zavoljo neke. malenkosti, ki ni, da bi o njej raz-pravlial; in nihče v nioii rojstni vasi me še pogledal ni. dasi sera pisal cerkveniku, ki je slučaino moj svak, in mu naznanil vlak. s katerim se pripeljem. Pravim vam, gospod doktor. niti toliko nobeden, da bi mi ponudil vrček pjva, vino kar pustimo , in pokazal neko žensko, ki ie ponui?la ' > pijačo nekomu, ki ga je ljubila. In vse kar ie reklamoia °tara mali — bila ic tedaj še živa — ko mi ic »vila roke okrog vt atu in me noliubila:, — in pokazal ie drug prizor — »ie bil to, da upa da bom knnčal ta neumni posel, ki mu iaz pravim vojaški stan, piišel domov in oošleno živel, bolie pozno kot nikoli. Toda. gospod doktor, okončine iz-preminjaio slučaje aH pa iih kri ir dnebie, ' Gran«iir iabluna ie 5 do 8 m visoko drevo, ki odganja škrlalastordeč cvet: sad (granatno jabolko) ie rdeč ali rumenkast; zunaj ima debelo kožo, znotraj pa ima sladko meso z vinskim okusom. Granatna jabolka ljubijo posebno v južnih krajih, ker niih sad žeio hladi, naši predniki :;o iih morali tudi zelo čislati, zakai spominjam se še, da ie moia stara mati večkrrat o niih govorila kot neki posebni ime-nitnosti. Tudi narodne vezenine iih večkrat kažeio zlasti pa cerkvena oblačila. V srednjem veku ie bila granatna iablana simbol (znak, podobal Device Mariie, ki nam ie rodila, najdi agoceneiši sad, Jezusa: še danes pomeni granatno iabolko obilen blagoslov, škrlatni Granatni cvet pa gorečo liubezen. Drevo rast« tudi v Jugoslaviji (v Srbiji, Dalmaclii itd,). prišli nazadnje do osrednjega trga, velikega odprtega prostora. Tu v leni vlažnem in oživ. liajočem podnebju, zakai visoko obrobno gorovje je privlačevalo množico dežja, je raz-kotno rasilo drcvic in cvetie. V dnu trga je stalo nizko poslopje z belo pobeljenimi atena-jjii in pozlačenimi kupolami: za_ niim so se dvigale nebotične pečine: prav blizu ga ie obdajalo dvojno obzidje, vmes pa ie bil za bram. b > skopan iarek za v odo. To ic bil prostor, kamor sem stopil i»ri svojem prejšnjem obisku samo enkrat ali dvakrat, ko me ie Hči kralieva soreiela v vljudnostnem zaslišanju. Okoli ostalega trga so stalo hiše visokih plemičev in častnikov, vsaka na svojem posebnem vrtu. na vzhodnem koncu med ostalimi javnimi poslopji sinagoga ali tempelj. ki je bil kot vzorec onefSa. ki ga ie sezidal Salomon v Jeruzalemu, ki so (Sa po njegovem popisu zares dobro pogodili, dasi seveda v maniši obliki. Pri palačinih vratih smo obstali in Jozva ie raziahavši čemerno orašal Makedo ali naj neievernike«, to ie bil namreč vliuden naš opis, pelie v stanovanje za romane v zahodnem stolpu. »Ne, stric,« je odgovorila Makeda; te tuje gospode moramo nastaniti v krilu palač«, ki ic za goste.« »V krilu palače za gosle? To ni navada , je Jozva ropotal in sc napihoval kot velik puran. »Pomni, o nečakinja, da nisi omožena Jaz še ne prebivam v palači, da bi te varoval.- »Tako sem si doli na ravnini domislila-, je odvrnila; »doslei sem se imela navado sama braniti. Zdai, prosim, nobene besede več. Meni se zdi potrebno, da so ti moji gosti tam, kjer ie že njih blago, to ie v najtrdnejšem prostoru v Muru. Ti moi stric, si se. kot si nam pravil, zelo potolkel, ta neprilika fci ie ore-orcčila sprejeti dvoboi s funškim sultanom, Pojdi torej in počivaj; dvornega zdravnika ti takoj pošljem. Lahko noč stric: ko se pozdraviš, sc bova zevoet videla, vikai mnogo se imava pomeniti. Ne, ne, preveč si liubezniiv, toda uočcni te niti dalie zadrževati Poidi v posteljo, striček moi. in ne pozabi se zahvaliti Bogu, da si ušel iz tako mnogih nevarnosti-> Na to vljudno zasmehovanje se ie Joža ves bled in besen obrnil kot puran, ko inu nodbradek iz.preni barvo iz Skrlataste v belo Preden jc mogel kaj odgovoriti, je pa Makeda izginila pod obokom; tako ie bila njegova edina uteha ta, da nas ie klel. posebno Kvika. ki ie bil vzrok, da ie s konia nadel. Na nesrečo ic Kvik razumel dovoli arabski, da ie opazil zmisel njegovih pripomb, ki iih ie zamen! in vrnil: Jezik za zobmi, ti morski orešiček,« ie dejal, »in obdrži svoie oči tam, kamor jih ie narava dala. sicer ti vun popadajo.« •Kaj pravi neievernik?« ie vzrojil JoM, na kar ie Orme, ki sc ie zbudil iz svoie omotice, odgovoril po arabsko: »Pravi, da te prosi, o princ vseh princ«v, da zapreš svoja plemenita usta, spraviš svoie visokorodne oči v niih udrtine, sicer jih boš izgubil;« na te besede ie one, ki so stali in poslušali, prevzela dobra volia, da so sc kro-liolali; izrazit znak Abatov ie bil ta. da s« imeli čut za šalo. Polem ne vem prav, kai se ie z.godilo, zakai Orme je kazal znake zmedenosti in jaz sem moral nani paziti. Ko sem se zopet ozrl- so sc vrata zaprla, nas pa ie proti palačinemu krilu za goste peljalo nekai zalo oblečenih strežnikov. Peliali so nas v naše sobe — hladne, zračne prostore, okrašene s posteklenienimi opekami .starinske barve in lepimi risbami m* nekoliko pičlo opravo opremljene, ki ic b}}8 izdelana iz. bogato pobarvanega lesa. To krilo za goste v palači, kjer so bile naše sobe- ie tvorilo, kot smo opazili, posebno hišo, kj '.e i»ela »voi vhod, toda kakor smo mogla vtdett« nobenega prehoda ali drutfe zveze, k bi tfa družila z tflavnim Doslooiem. Pred nio ie bil majhen vrt, zadai pa dvorišče s Poslooii. v katera, kot so nam povedali, so soravili naše , velblode, ledai nismo več opazili. zakai noč se ie delala, oa tudi če bi se ne bila. sai smo • bili preveč zdelani, da bi preiskovali. i f Dalie.) i ja čevlje. Priporočam od lastnega izdelka iz najbolj trpežne konoomne, vreče za stiskanje imdu in veska, tka i o sa ii-te*. je pSe-nice (kooan e), gurta sa pogon strojev in struna Is ircv. — V delo vznmem vs ko množino pieaiva /.a izdelovcn e vsakovrstnega vrvar- r. Šinkovec starejši, KRAJŠI*, Suhe hruške in brinje nudi po najnižji ceni PRAN POGAČNIK r Ljubljani, Dunajska cesta Ste7. 36. 4177 Dmttačo semensko deteljo knpuje po najviSji ceni FRAN POGAČNIK r Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36. 4178 čevljarski vaJenec^^Vi^ krščanskih staršev in ki bi imel tudi veselje do tvonenja, se takoi sprejme. — CIRIL TOMAZIV, fovljar, Strohlnj • Ksklo. 4129 PREDIVO trto ne prodajte popr< 1, dokler ne vprašate tvrdko IVAN N ADAMIH, Ljubljana, 8v. Pe/M eesta it 31, — katera plačuje najvišje. 8453 Denar ja ni, draginja je velika, zaslužek pa majhen. Ako ho-lete z malim trudom — doma v svojem kraju gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov iu znamko u odgovor. - JOSIP BATIC, Litija. 41« Lanišče tii predivo zamenja v plrtno tneh»n!Cna vrvarna, tetin, o it vredtom ANTON ŠINKOVEC. KM) iinSHPlje. C S K 3 POGOH= 0 K 1 o 3 immivi vv«>9 . T: najboljše sredstvo proti izoadan u :as in orade o g razpošilja j{ « BALOH In ROSIKA, Maribor \ O Steklen. 80 K, poštnina se zaruCuna posebej. £ «iste«e, osvelujoče, ošlvljajol!« In WJ del«io lekarn. Pellerja prijetno dišeči >Cil8alluid<. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc. f8??1,* drSnenJe rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in uct. priljubljen že 25 let. Tri dvojn. stekl. ali ena špecij. z zamotom in poštnino pošlje za iS K: Eugen V. Peiler, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Varčne gospodinja rabi edino 'e L ki je najboljše in najceneje. Zahtevajte povsod samo | Skatola K 36'- Nafboliša hrana za dojenčke! 2eSo ojakujole sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-tescente in osobito m pre* malo hranjene ter v obte sJabtf osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. t Tove.ns ku/ni&lh areditietoi n-ftmm „SAt UBftA" D. O. ZAtfftčft. SoSkoviteva uL 13. tetcton fKJ.mcj: NOVA OBAOISKM dP&i VftfŠI - p&tig£»8ie stcnlce - Sč»rfc* in vsa golazen mora poginiti ako porabim.t xio|a najbolje preizkuš. in splošno hvaljenj si»Jatva kot: proti poliskim in biinim misiui 16 K, .a podgane 20 K, za ščurke, posebne moča-: v.v.d >r> po.ebno močna tinktura za itenice 15 K, luičevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom .0 in al>>aa" ' liazsirja te .DOMOLJUBA" i Lesna družba Ilirija. Ljubljana. Krni j* I'etr» trR|(( vsakovrstnega le*a. CšNiK tez konfekcijo, čevl e, Uo. I uke, p. rilo, preproge patfumer. |o, torbarsko, no-žaisko, galanterijsko in kratko blago |e ravnokar izšel. P.s. e se danes poni. Pošlje se vsakomu dastonf. Izbera ogromno, ceee čudovito nizke. Ve etrgova a in rnzpoSiljalnica B. STEbMECKi, CEL E St 3f 5, Slovenija. UAPTIU v l:rmo' an9leSki krmilni prašek za mM \ F IN živino, po poŠti 5 zamotkov po 1, kg I inUIIII za fO kron. Glasom ukaza deželne vlade v L ubliani smejo prodajati Mastiu lekarnarji, trgovci, kiamani, kmetijske m konsuaine zidrugc. — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, da'e bolnikom kri, meč, zdrav e. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazu e ni tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po ' 4 kg 100 kron. kraste, lišijc odstranjuje pri človeku aT iu živalih Naftol-mazilo, ki je brez *» duha in ne maže peiila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 Kron pri mm, letoma, UMm. SM I. miiiiiiuNiiiiHimmiimmiimiiinmiiimtiimiimmtn; mium:iiiini::'.r:;ii;ii!Hiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiii::niiHi:ii;!:iM«:i!!iiiiiii:iKiiiiHiiiiiiimiiinmiiiii!:m EajjSjj® koš© kupuj® tovariifiklt-bnkoT SlSSliiK £i> d, Šk.Lokji. Kiimiimmiiiuiie.iimnimiiimi.mHmmiiHiiHMiHiHHiimmiiiMMiiMMi^^ ^mfitv ibl 81