Poštnina plačana ▼ gotovini.
fl—w jtrrflka atam IH Pk
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 00; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sadež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 20.
Glasilo Socialistične Stranke Jugotlavlje
V Ljubljani, dne 12. junija 1925.
III. Leto.
Ob prvi obletnici Matteottijeve smrti.
10. junija jo poteklo leto dni odkar je naš sodrug Giacomo Matteotti padel .pod zločinskimi bodali Mussolinijevih emisarjev. Leto dni je že poteklo, in vendar živi v nas spomin na njegovo junaško in mu-čeniško .smrt še danes prav tako živ, svet in neizbrisen, kakor takrat, k,o nas je nepričakovano presunila vest o njegovi tragični a nesmrtni poti v večnost.
Ker Giacomo Matteotti je le fizično umrl. Duh njegov pa živi še danes, živi in žari v Gloriji nikoli pojemajoče, vedno silnejše in vedno svetlejše luči.
Ko smo lansko leto pisali v tem listu ,o njegovi smrti, smo rekli, da je z njegovo smrtjo zapečatena usoda fašizma. Če vidimo, da se fašizem v Italiji še vedno drži, bi mogli misliti, da je fašizem slavno ali neslavno prebolel tudi posledice tega umora, ki ni 'bil ne prvi ne zadnji v dolgi vrsti zločinov in nasilja, ki ga izvršuje že nekaj let nad pridnim italijanskim ljudstvom. Pa ni tako. Fašistično gibanje je kon-t,rarev,olucijonarno gibanje, ki je otvorilo dobo reakcije v Italiji in drugod. 'iSledilo je revolucionarnemu gibanju povojnih let, ko je prolefarijat kazal veliko revoluci-jonarne volje in navdušenja in sko-ro nič revolucionarne politične sposobnosti.
Da je italijanski fašizem, ki ima isicer .svojega še vse hujšega, še vse bolj1 živinskega predhodnika v Hortijevi strahovladi na Ogrskem in belem terorju na Finskem in je dobil sedaj v Cankovijevi vladi na Bolgarskem neprekosljivega tekmeca, še vedno na vladi, je tudi pripisovati dejstvu, da se proces pre-grupacije, zjedinjenja in usmerjenja mednarodnega razrednega gibanja vrši počasneje nego srno mislili, a vrši se vendar sigurno in ■stalno. Z ojačenjem mednarodne razredne proletarske fronte pride tudi neizbežno dan, ko ibodo pod pritiskom združene delavske sile padle vse poslednje postojanke ev-jropske kapitalistične in imperija-listične reakcije.
Živimo še vedno v dobi revolucij in kontrarevolucij, pregrupaeije
•buržuazije na eni strani in proletarijata na drugi. Taki dalekosežni, ves sve't objemajoči politični, socialni in duševni procesi, ki se morajo vsekakor dovršiti vsaj s popolnim porazom reakcije, ne morejo privesti do odločitve v kratki dobi enega kratkega leta.
Zato pravimo, čeprav vlada še vedno v Italiji fašizem in čeprav se poleg drugih fašistiranih držav nagiba k reakciji še sama Nemčija, ta borba med reakcijo in proletari-jatom se bo nadaljevala vse dotlej, dokler bo na eni strani stala revolucionarna Rusija, na drugi pa reakcijoname kapitalistične države. Da .bo zmagal proletarijat, to je napredek in bodočnost, nad naziad-mjaštvom in preteklostjo, ni dvoma.
Nismo se torej motili, ko smo rekli, da je Ibila s smrtjo Matteotti-ja zapečatena ustoda fašizma, to se pravi usoda mednarodne reakcije, ker je bil ta grozni umor blazni poizkus, da se s smrtjo najodličnejšega predstavnika prerajajočega in pregrupirajočega se socialističnega razrednega gibanja odpravi s sveta to, kar se odpraviti ne da: prole-tarijat in njegovo sveto odrešujoče in osvobojajoče gibanje.
Matteotti je s tem postal le sveti simbol tega gibanja. Z njegovo smrtjo je bila. zapisana prva slavna stran pove zmagovite zgodovine proletarijata v poreakcijonarni dolbi.
Italijansko ljudstvo, ono plemenito, slavno ljudstvo, ki je rodilo ■Mazzinija in Garibaldija, Ferrari-ja in Pisacane, ki je dalo svetu prve socialne filozofe, ki se je vedno rado žrtvovalo za najvišje člo-. veške žrtve in ki je vzrastlo v svobodi in demokraciji in ki je za svobodo pripravljeno umreti po vzgledu svojih slavnih prednikov:	to
plemenito in požrtvovalno ljudstvo je 10. junija, ob obletnici Matteottijeve smrti, imelo na svoji strani solidarnost in sočustvovanje proletarijata vsega sveta. Tn imelo je s tem jamlstVo njegove in naše zmage.
Naša je bodočnost!
Slava Matteotti ju!
lzviševalni odbor naše interna-cijonale je zboroval pretekli teden v Parizu in sklenil naslednje:
Glede ženevskega protokola.
Spoznavajoč 'nedoistatike ženevskega protokola, izjavlja konferenca obeh internacional, da pomeni kljub visemu ženevski protokol upoštevanja vreden napredek v stvari miru. Ce me bi bil protokol uresničen in ne bi bila sklicana razoro-žitvena konferenca, potem bi nujno iskali 'narodi jaipstvo za varnost v posameznih pogodbah in se s tem vrnili k sistemu borečih se alijanc, s čimer bi narasti a nevarnost za nove vojne. Je zato dolžnost socialističnih delavskih pokretov vseli dežel, da uporabijo največji trud za ratifikacijo ženevskega protokola in da delajo za tem, da bo po protokolu predvidena razioročitvena konferenca čim preje sklicana. — izvrševaln! odbor je dalje sklenil, da pošlje k prihodnji plenarni seji Zveze narodov delegacijo, ki bo nastopila v zrni slu te resolucije.
Ošeauumik.
Glede te zahteve socialističnih strank je sprejel izvršilni odbor .sledečo resolucijo: Socialistična internacionala pozivlje zlasti francosko, angleško In nemško delavstvo, da podvzame takoj čim najbolj energično aklcijo V tsvrho ratifikacije washingtomsikega dogovora glede osemumika. To vprašanje mora biti predmet največjih naporov vseh delavskih krogov in zato je umestno, da se glede tega vprašanja doseže enoten nastop s strokovnimi zvezami.
Socialistične stranke im sodelovanje v meščanskih vladah.
To vprašanje so sprožili fram-posiki zastopniki in po dolgotrajni ter vsestransko izčrpni debati je bila sprejeta sledeča resolucija:
Izvrševalni odbor spominja na to, da je socialistična internacionala na kongresu v .Hamburgu konstituirana, nova medlnarodna orga-
nizacija, ki more vslod tega priznati samo sklepe, katere jo sestavila sama. Iz tega izvira potreba, da je treba znova določiti ponašanje so-ciaEsfov z ozirom na fundam en talne programe delavskega razreda in spričo cesto kolebajočih zunanjih okoliščin zavzeti, stališče do njih. Ta velika in težka naloga moro biti izvršena samo polagoma. Da se štori v tej stvari nov korak, sklene izvrševalni odbor, da pozove še njemu pripadajoče stranke, da mu pismeno predlože svoje nazore o vprašanju izvrševanja vladne moči « strani Socialističnih strank v deželah kapitalističnega režima. Kjer se to še ni zgodilo, naj stranke na lastnih strankarskih kongresih razpravljajo o tem vprašanju in se pri tem ozirajo na izkušnje v deželah, kjer so bile socialistične stranke že ■v vladi. Ta poročila naj bodo potem podlaga socialistični internacionali za razmotri vanje predloženega vprašanja.
Govor dr. A. Korošca.
Soc. internacionala o mednarodnih in taktičnih vprašanjih našega gibanja.
Ženska konferenca.
Dalje sklenil izvršilni odbor, da se ima dne 21. avgusta na kongresnem kraju internacionale sestati tudi socialistična ženska konferenca. Dnevni red te konference bo veljal splošnim ženlskim vprašanjem.
Agr|airno vprašanje.
Socialistične stranke posvečajo v zadnjem času največjo paž/njo agrarnemu vprašanju. Prodrlo je spoznanje, da je zmaga socializma nemogoča, če ga ne podpre tudi kmet. Tudi izvršilni odbor socialistične internacionale je zato posVe-til agrarnemu vprašanju svojo paž-'njo in (sklenil, da se mora za časa socialističnega kongresa vršiti posebna socialistična konferenca o agrarnem vprašanju.
. Omeniti treba, da j;e socialistični izvršilni odbor imenoval tudi poseben odsek, ki ise ima baviti z manjšinskim vprašanjem, ki postaja'večino 'bolj važho vprašanje evropske politike.
Preteklo nedeljo je imelo vodstvo SLS v Ljubljani svojo sejo, na kateri je referiral dr. Korošec o političnem položaju. Njegov govor je lepo opiljen in gladek, vendar je pa nekaj mest, ki kažejo, pravo razpoloženje parlamentarnega kluba iSLS.
Glede centralizma pravi Korošec:
»iS centralizmom se os ob j to mi Slovenci in Hrvati ne bomo nikdar sprijaznili in politični razvoj po celem svetu ne govori za bodočnost centralizma, ampak za široke samouprave posameznih narodnih enot, ker se more samo .v njih izživeti demokratičen nagon našega časa. Ne smemo Pidi prezreti, da živimo v bližini federativne Kusi je in da federativne ureditve Rusije nihče ne šteje med slabe pridobitve ruske revolucije. Md Slovenci smo se po načelu samoodločbe odločili za skupno življenje v eni državi s Hrvati in Srbi, a smo od vsega početka zahtevali, da se nam v skupni ustavi zasigura za našo slovensko individualnost potrebna samostojnost. Na tej zahtevi vztrajamo naprej. Isto samostojnost, podprto ne samo po prirod-nem pravu, ampak tudi po zgodovinskem državnem pravu, zahtevajo tudi Hrvati. Državno edinstvo torej sprejemamo, narodno edinstvo pa, če se pod tem razume, da moramo prenehati biti Slovenci, kratkomalo odklanjamo. Ako pa kljub temu kdo hoče z nami narodno edinstvo v tem smislu, dobro, naj se posloveni, ako ga je volja.«
Priznati je treba dr. Korošcu, da zna svoj umik lepo zamaskirati. Površen čitalec komaj opazi, da se je umaknil dr. Korošec od zahteve po federativni ureditvi države, od zakonodajne autonomije k — široki 'samoupravi!
Spominjamo se prd tej priliki,' kako so robantili klerikalni agitatorji nad našo stranko, ker je že od' vsega začetka zastopala stališče široke samouprave. Slabo spričevalo je to za tako veliko stranko kakor je iSLS, da se prikoplje do pravega programa šele potem, ko je na nepravilni poti že popolnoma sk ra hi rala.
Značilen je tudi pasus v katerem pravi dr. Korošec, da je samouprava potrebna, »ker se more samo v
nji izživeti demokratičen nagon našega časa).«
Lepe so te besede, a tudi nevarne za metode, ki se jih poslužuje iSLS pri vodenju svojih mas. Čudno, da se ne najde v celi SLS človek, ki bi zahteval, da se tudi v njihovi stranki ustvari možnost, da se izživi demokratičen nagon našega časa.
Naj bi povedal g. Korošec, da je vsaka stranka in vsak parlamentaren klub brez moči, če nima duhovnega spoja s svojimi volivci. SLS je imela v volivni agitaciji nekaj parol glede ureditve države, ali te parole so bile samo parole, 'ki so danes take jutri drugačne Bistva teh parol pa njihovi volivci niso nikoli razumeli in časopisje in agitatorji SLS se tudi niso potrudili, da bi razložili ljudstvu prednost bodisi autonomije, ali samouprave pred centralizmom.
Volivna agitacija SLS ni bila nikoli po vojni konstruktivna, ki bi širila politično šolo in obzorje slovenskega ljudstva. Nasprotno, njihova agitacija je računala le z efekti, gradila je svoj uspeh na že obstoječe sile v masah. V krajih, kjer je razvit, močen čut za restau-racijo Avstrije, isi klerikalni agitatorji niso vzeli truda, da bi razblinili prazne iluzije, temveč so plavali lepo z javnim mnenjem — in dosegli res — volivni uspeh. Po večini krajev je tudi verski instinkt bil odločilen 'za klerikalne kroglice. Po drugod je bila odločilna tudi od bivše Avstrije privzgojena mržnja na iSrbe. Vse te instinkte je porabila klerikalna agitacija — in dosegla res lep volivni številčni rezultat.
Žalibog je ta uspeh obenem njen poraz. Poraz v temi, ko danes' že zadnji agitator -SLS uvideva (kaj šele Pušic), da z masami, ki so nalovljene z vsemi mogočimi instinkti ni mogoče voditi dolgotrajne borbe za določen cilj. Te mase tega cilja ne poznajo, zato ne hrepene po nje-•mu, in po čemur ne hrepene, za tisto se tudi ne bojujejo.
SLS. je pokazala, da zna vešče izkoristiti negativne sile v narodu, pokazala je pa .tudi, da je to vse kar zna. Ni pa imela poguma, niti
Poravnajte naročnino!
valje, niti znanja, da bi iz teh negativnih sil ustvarila ljudsko organizacijo « pozitivnimi cilji in pozitivnim hotenjem.
Pri vsem tem je pa se na naj-hrptalnejiši. način kršila bistvena določita demo krači je. Iti v volitve z BogomTn hudičem, z lažmi in natolcevanjem ih se po volivnem uspehu sklicevati na volivce, čaš ti hočejo avtonomijo — pomeni naj brutalne jši udar na demokracijo:
Zato je apel na demokracijo iz ust dr. Korošca samo še nova pro-fanacija te visoke ideje.
Tudi pasus dr. Korošca o narodnem ediinstvu je grda mistififii-cija članov iSLS. Dr. Korošec prikazuje kakor, da je on proti narodnemu ediinstvu zato, ker noče prenehati biti 'Slovenec. Dr. Korošec pri stvari ni povedal, kaj smatra za pojem »narod« ali ravno izato, ker pušča to vprašanje nerešeno, izgloda kakor, da je iSIjS edina slovenska stranka, ki brani (Slovence pred nasilnim raznarodovanjem.
Dr. Korošec natančno ve, da se 'do danes v celi državi mi pojavil človek, ki bi si upal kaj takega zahtevati. On ve tudi, da bi 'proti taki zahtevi ustali vsi Slovenci in ne samo SDS in vsi pošteni Hrvati in ogromna večina Srbov. On vse to ve, ali uganja plehko demagogijo, da prikaže, kako se SLS edina bori za bitno st slovenskega naroda, do-čim vsi drugi komaj čakajo, da se prodajo s kožo in kostmi prvemu Srbu, ki ga srečajo.
G. dr. Korošec naj se po_ takih govoiuh ne čudi, zakaj, izgublja njegova stranka kljub številčni premoči vsako veljavo in ugled. Kajti stranka, ki se poslužuje takole plehkih in nizkih trikov kaže,_ da je votla v svoji sredini in da nima nikakršnih ciljev in želja — razen ugodnosti, ki jih dajejo ministrski stolči. Naj se potem tudi ne čudi, če se take opozicije nihče ne boji jn če tudi ljudstvo polagoma spregledava, da so jugoslovanske opo-zicijonalne stranke najmanj tako piškave kakor so vladne.
Govor dr. Korošca je pa kljub vsemu napravil to dobro delo, da je končno proglasil 'samoupravo za najsrečnejšo formo notranje ureditve države. Nas veseli, da je dobila naša zahteva po'samoupravi še enega zagovornika.
Ada Kristanova.
teri bi ona ne sodelovala. .Seznanila sem se ž njo bas ha nekem plesa. Bile sva si kmalu prav dobri prijateljici. Večkrat me je povabila na sestanke, konference itd1. Govorile sva različno o ženskem delu v stranki, o njenih razpravah in podlistkih, ki jih je priobčevala v našem tisku in v nemških delavskih listih. Delala je veliko, tudi ,svojemu možu Ethinu je pomagala s-tem, da je prepisovala njegove osnutke «a tisk. Bila je marljiva, delavna in izobražena žena. % Et-binom Kristanom ise je seznanila na Koroškem, kjer je bila učiteljica na neki tamkajšnji šoli.
Dolgo časa srno že opažali, da boleha na neozdravljivi bolezni. Pred Veliko nočjo je prišla k.meni po slovo vsa izmučena in smrtno bo lana, nato se je odpeljala na Dunaj; v sanatorij, v katerem pa ni bilo loka iza njo. Iskreno mi je stisnila roko in rekla: »Ko se vrnem zdrava, tedaj se bom znova lotila dela, opirajoč se na vas, mlajše in močnejše članice našega gibanja. Začrtati moramo ženskemu gibanju tako smer, da bo temeljilo v pravem življenju in borbi.« Še enkrat lUpj je zamahnila z roko v pozdrav in zaklicala: »Na svidenje!« »Na svidenje« sem ji odvrnila tudi jaz, pa so mi šle besede težko iz. ust, ker sem slutila, da se ne vrne več. iNaj' ji bo zemljica lažja, nego ji je bilo življenje!	U. M.
Jugoslovenska pred državljanskim zakonom.
Vsčbskem drž. zakonu iz J. 1844. se ,glasi § 398: »Kolikor moške dece, na toliko delov ,se razdeli premoženje (umrlih) staršev, in vsako moško dete dobi enak del. A ženski deci pripada v tem primeru preuži-tek, preskrba in primerno bivališče po obstoječem običaju.« — Udo-va podeduje po možu premoženje le tedaj, če ni po moževem očetu niti po moževi materi do šestega kolena nikakih potomcev, t. j. nikoli!
Razume se, da zahteva današnji čas naj temeljitejše	izprememibe.
Tudi Jugoslovenka jie tekom zadnjih 10 let odlično dokazala svoje sposobnosti in svojo samostojnost. V polni meri je zaslužila, da se jej po točno izpolnjevanih dolžnostih dovolijo tudi kake pravice.
Vse žene Jugoslavije brez razlike stanu in političnega prepriča-
nja, vere, se morajo zavedati, da je skrajni čas, ko treba staviti svoje zahteve na Narodno skupščino! Današnja generacija žen mora storiti odločilne korake za boljšo in srečnejšo bodočnost naše ženske mladine. Nujna potreba je, da se pred zakonom izenačijo ženske dedne, praviče z moškimi dednimi pravicami. Kakoršne pravne naredim se uzakonijo v bližnji bodočnosti, take ostanejo iza dolgo dobo!
.►Slovenke in Hrvatice pa še posebej ne smemo pozabiti, da nam po izenačenju zakonodaje za vso državo preti huda opasnost. Lahko izgubimo del pravic, ki smo jih po avstr, zakoniku ise imele.
Narodni ženski iSavez SHS, ki združuje v sebi okoli 250 ženskih organizacij, hoče zato opozoriti Narodno skupščino, da se dedno pravo moških in ženskih potomcev v zakonu Jugoslavije docela izenači.
Uprava NŽS poziva vse ženske organizacije, žen. šole, zavode in sploh vse žene in matere, da se nemudoma lotijo zbiranja podpisov za to pravično stvar.
Lastnoročni, čedni in čitljivi podpisf na navadnih čistih polah naj se vpošljejo najkasneje do 25. t. m. na naslov: Uprava Nar. Žen. »Saveiza, sloven. del. Ljubljana, Rimska cesta 20.
Osrednja uprava NŽS priloži vse te podpise svoji prošnji na Nar. skupščino.
*
Delavske žene in dekleta, tudi vas zadene ta krivica. Koliko je n. pr. žena, ki se trudijo mnogo let doma, v tovarnah ali dninah, ter si odrekajo najpotrebnejše, da bi mogle skupno z možem postaviti skromen dom sebi in svojim otrokom, za slučaj pa, da mož prej umrje kot žena, imajo glasom tega zakona pravico do uživanja, njenega truda le moževi moški sorodniki, žena ‘pa ostane izmučena in (izstradana brez vseh sredstev. Kakšne dobrote nudi »kot do smrti« pa itak vsi vemo. Isto bi se glasom tega zakona zgodilo hčeram, ki so s svojim trudom in stradanjem prispevale k skupnemu domu.
Protestirajte vse brez izjeme .s tem, da se razločno podpišete na polah, katere je razgrnila zveza delavskih žena in deklet v vseh prodajalnah Konzumnega društva iza Slovenijo.
iOp. uredn. Zgorajšnji dopis nam je poslala zveze delavskih žena in deklet v objavo, kar smo ra-dev.olje storili.
Te dni je preminula v dunajskem sanatoriju Sodražica. Ada Kristanova, ki je še pred leti pridno delovala v našem pokretu, saj je bila ustanoviteljica socijalistič-tnega ženskega gibanja v Sloveniji. Zavratna bolezen ji, je pretrgala nit življenja v starosti 52 let.
Mlada deklica sem bila, ko sem jo prvič videla in cula govoriti na ženskem shodu v areni Narodnega doma v Ljubljani. Vso ljubezen do zatiranih je želela združiti v svojem lepo in miselno zasnovanem govoru. Povedati nam je hotela vse, kar je težilo delavsko ženo in njenega otroka. Z enim samim mogočnim zamahom, ki bi naj bil podprt od nas vseh, bi rada strla suženjske spone, ki tlačijo 'ženo k tlom. 'Nam so šle njene besede do srca. iSaj je govorila iskreno, naravno in z nekim posebnim ognjevitim prepričanjem, ki je mogoč samo pri res zavedni 'ženi.
Bila je gotovo ena prvih predhodnic ženskega gibanja v Sloveniji. Delavskega ženskega gibanja. 'Prebujati, izobraževati in organizirati žene je pri nas še danes prav težka naloga. Toliko težje in nevarnejše je bilo to v onih letih. Da ise je sčasoma tudi slovenska žena otresla marsikaterega tradicijonal-nega predsodka, postala bolj 'dostopna za moderne ideje, ter tako. našla pot do naše organizacije, je nedvomno tudi precejšnja zasluga naše A de Kristanove.
Ni je bilo v tistih časih delavske ženske prireditve, politične, izobraževalne ali družabne, pri ka-
Sestava stanovanjskih sodišč.
Novi stanovanjski zakon ustanavlja lastna stanovanjska sodišča za odločanje in razsojanje o dodeljevanju stanovanj, o odmeri najemnine in o odpovedi stanovanj osebam, ki so zaščitene po tem zakonu.
Novi stanovanjski zakon je slab. Zaščita, ki jo nudi, niti z daleka ne odgovarja sedanjemu gospodarskemu in socialnemu istanju ter obstoječi stanovanjski stiski. 'Tudi tehnično je pomanjkljiv, ker je nejasen, nepopoln in večkrat isam s seboj v protislovju.
Nujino bi bil potreben k zakonu dober in uporaben pravilnik. Neugodne posledice izakonovih pomanjkljivosti ibi pa mogla vsaj' deloma odstraniti ali vsaj' ublažiti stanovanjska sodišča, ako bi bila sestavljena tako, da 'bi bila sposobna za primerno in nepristransko izvedbo obstoječih predpisov.
'Stanovanjska sodišča so že imenovana. Naš zanima danes sestava teh isodišč v mestih, kjer je stanovanjska beda največja, namreč v Ljubljani in v Mariboru. Predsednikom teh sodišč sta imenovana velika župana, njuna namestnika in po en član sodišča so politični uradniki, en člap je pa sodnik.
Veliki župani so že po zakonu v obči upravi politični predstavniki vlade oziroma vsakočiaisne parlamentarne večine. Z vsako izpre-mombo vladne večine .se nujno izmenjajo tudi oisebe velikih župa-
nov. Velike župane sili že njihov poklic, da skušajo tolmačiti in uporabljati zakone v duhu, ki odgovarja njihovi politični orientaciji in interesom njihove strankarske pripadnosti.
Oni člani teh sodišč, ki so politični uradniki, so velikim županom ‘.službeno podrejeni in ise morajo ravnati po direktivah, ki jih dobe.
Preostane torej edinli sodnik, ki je v svoji funkciji neodvisen, ki bo pa vedno v manjšini napram skupnemu nastopu političnih uradnikov.
Stanovanjska sodišča niso torej neodvisna sodlišča in imajo neopravičeno ta ponosni naslov.
Stanovanjske stvari v sedanji dobi občutno .zadevajo najvitalnejše interese širokih ljudlskilh slojev. Zato ni prav, da ae je odločanje o teh zadevah prepustilo organom, ki so odvisni od vsakokratne politične konstelacije v državi in ne morejo nuditi potrebnih jamstev za objektivno, nepristransko in dosledno uporabo zakona.
Azija se probuja.
V Šangaju in v Cinkiatigu so izbruhnili ponovno hudi nemiri. Kitajci so vdrli v evropske dele mesta, pregnali evropsko prebivalstvo in opustošili njegove hiše. Morale so intervenirati okupacijske čete, ki so le s težavo vzpostavile red. Vse kaže, da se bodo ti nemiri nadaljevali. Najbolj značilno je pa dejstvo, da
so pri teh nemirih sodelovali v prvi vrsti kitajski dijaki.
Azija! Ogromni, skoro nepoznani svet neskončne fizične'in duševne sile; svet, Za katerega so stoletja trenutki in največje, najhujše in najtrajnejše trpljenje le fatalna nujna potreba za zmago življenja in sreče v novih tisočletjih. Azija, zibelka svojevrstne, a nedosežne in gotovo najpopolnejše filozofije, mati vsakega najvišjega, najširšega in najpre-drznejšega človeškega stremljenja, neizčrpni vir razglabljanja in religije, ki je v temi svojih dolgih in težkih stoletij snovala nove misli, rodila nove ideje: od Konfucija in dalje do Palestinskega Nazarema in še dalje, vse do našega veka: do ruske revolucije, ki je pokazala strmeči Evropi novi obraz svojega neizmernega zaledja.
In vendar, Vzlic vsej svoji nedosežni fizični in umstveni sili, je ostala Azija politično podjarmljena, gospodarsko nerazvita. Njene kaste in dinastije, njena verska zagrizenost in imperijalistični pohlep tujih sil, so upropastili te narode politično in ekonomsko. Značilna za zgodovino azijatskih držav je okolnost, da niso mogle obstajati brez tiranije, brez diktature posameznika nad celim narodom. Močne in velike države z demokratično obliko vladavine Azija še ni imela. Ob vsem svojem prirojenem čutu državnosti in državniški sposobnosti, kakor nam Slovanom zdaleka primanjkuje, se niso mogli azijatski narodi dokopati do svobodne, demokratične državne organizacije. v kateri bi soodločeval ves narod in ne samo njegova dinastija ali pa njegove plemiške ali verske kaste. Tiranije so uničile marsikatero dobro prospevajočo azijatsko državo, zaustavile politični razvoj tega ogromnega kontinenta. Da ni bilo tega, da je mogla Azija preko svojih kast in samodržstva do demokracije, do soodločevanja ljudstev pri državnih poslih, danes bi izgledala Evropa in ves svet povsem drugače.
Bilo kakorkoli, baš v današnji dobi se dovršuje v Orijentu silni pre-rojevalni proces, ki ni več samo mistična umetnost, nego velika odrejena politična in socialna zavest — tudi problem Azije je predvsem gospodarski in socialni- — v smeri gospodarske in politične neodvisnosti, svobode in demokracije. Grdi pritisk evropskega imperializma, ki neusmiljeno tlači in eksploatira Azijo, je imel vsaj to dobro stran, da je privedel mlajšo azijatsko generacijo v stik z evropskim mišljenjem in evropskim političnim življenjem.
Azija se probuja. Borbe evropskih narodov za svojo politično, nacionalno in socialno osvoboditev so vplivale tudi na azijatske narode; tudi oni hočejo biti svobodni in samosvoji. Odtod neprestani nemiri, upori, vojne; odtod vsa ta nesigurnost in napetost v daljnem Orijentu, ki traja že nekaj desetletij in ki se bolj in bolj poostruje. Osvoboditi se hočejo evropskega imperializma, zlasti angleškega, ki igra tudi tam predo-minantno vlogo.
Da upliva tudi ruska revolucij^ politično in duševno na razvoj prilik v Aziji, ni treba poudarjati. Saj je Rusija sama le najbližja in najmogočnejša predstraža Azije v Evropi. Če bo razvoj ruske revolucije pomagal osvoboditi socialno evropski proletarijat ter obenem probuditi in osamosvojiti nolitično in socialno tudi fevdalno in avtokratično Azijo, bo pomen te revolucije še vse večji in dalekosežnejši nego je bil pomen revolucije.
Angleški imperijalizem in ž njim vsi evropski imperializmi trepetajo ob vsakem najmanjšem revolucionarnem pojavu v Aziji: saj vedo, da se tam odločuje vprašanje njihove pfemoči. Odtod tudi vedno večja napetost v odnošajih med Anglijo in Rusijo, med evropskim imoerijaliz-mom in rusko revolucijo.
Azija se dviga; nasilniki in eks-nmo+erji trepetajo. Zavedni proletarijat pa pozdravlja to probuditev kot dokaz, da se nova zavest povsod širi in utrjuje in da je s blizu njegova zrnata.	Gh.
Politične vesti.
Obletnica Matteottijevega umora.
(1. 1.) 10. junija je bil žalostni spominski dan obletnice smrti Giacoma Matteottija, tajnika italijanske socialistične stranke. Matteottija so fašistični nasilneži umorili, ker je smelo branil delavske interese. Spominjamo se še vsi dramatičnih okoliščin, pod katerimi je bilo to grozodejstvo odkrito. Po večtedenskem brezuspešnem iskanju so končno našli kraj, kamor je bilo truplo šele v zadnjem času preneseno. Iz zagovorov in izpovedi morilcev in njihovih pomagačev ter tistih, ki so za vse to znali, je sedaj znano, da so bili pri umoru udeleženi najvišji fašistovski funkcionarji. Pri stvari je igral Mussolini veliko večjo vlogo, kakor sc je to prvotno mislilo, z ozirom na njegove cinične izjave. Zadostuje, če v karakterizacijo fašistovskega režima pribijemo, da še danes, to je leto dni po groznem umoru, niso še bili poklicani na odgovor splošno znani izvrševalci tega grdega zločina. „Matteottijev proces4' visi kakor Damoklejev meč nad fašistov-sko diktaturo.
Le z najbrutalnejšimi sredstvi se more ta režim še obdržati na površju; moralni ugled fašizma na svetu, v kolikor ga je sploh kdaj imel, je pa doživel svoj smrtni udarec baš oni dan, ko je postal naš so-drug Matteotti žrtev njihovega bestialnega načrta.
Delavstvo celega sveta se spominja svojega mučenika z žalostjo in ponosom obenem. Te dni se je vršila spominska svečanost v spomin sodruga Matteottija tudi na Dunaju. Pri tej priliki je imel svečanostni govor sodr. Ellenbogen v nemškem in sodr. Angelika Balabanowa v italijanskem jeziku. Socialistična stranka Švice je pozvala vse svoje kra*-jevne organizacije, da prirede v času od 10. do 18. junija posebne svečanosti v spomin Matteottija. Tudi italijansko delavstvo bo kolikor je to v sedanjih razmerah mogoče, v slovesni obliki počastilo spomin velikega Mrtveca, ki je za njega in za svobodo in socializem žrtvoval svoje življenje.
Položaj na Ogrskem.
(1. I.) Ogrska je bila kakor znano, ravno tako kakor Avstrija, „sa-nirana“ s pomočjo Zveze narodov. Kako izgleda v tej „sanirani“ deželi je povedal v ogrskem parlamentu poslanec Johann Barosz, ki ne pripada nobeni stranki.
V prvem sanacijskem letu je padlo število zaposlenih delavcev za 33 odstotkov, v Budimpešti sami pa za 45 odstotkov. Število brezposelnih, ki so uprav brez vseh sredstev, znaša v Budimpešti okoli 250.000. Od 55.000 rudarjev je zaposlenih samo 36.000, od 50.000 kovinarjev pa •m.OOO. Število samomorov je naraslo v prvi polovici leta za 50 odstotki- Konzum kruha in mesa v Budimpešti je padel napram konsumu pred vojno za 25—30 odstotkov. Tudi umrljivost otrok je v zadnjem času narasla; prirastek prebivalstva, kateri je znašal pred vojno na 1000 ljudi 13, je padel na 6.
Še veliko večje in groznejše siromaštvo vlada med poljskimi delavci in malimi kmeti. Po veliki ogrski nižini najdeš v sedanjem spomladanskem času na tisoče brezposelnih. Pri vsem tem pa ne dobijo brezposelni na Ogrskem nikake brezposelne podpore. Pač pa pripravlja vlada zakon, na podlagi katerega bo poslala v ječo vsakega, ki bi te očitne krivice prednašal na zborili ali potom časopisje.
Temu poročilu meščanskega poslanca moramo kar se tiče političnega položaja pripomniti, da se je reakcionarni režim v toliko konsolidiral, da vsaj v mestih ne porablja skrajna sredstva krvavega terorja. 1 o pa zato, da se na ta način inozemski opazovalci zmotijo in ne vidijo resničnega položaja. Toda to stanje je doseženo samo v mestih, kjer se je kontrarevolicija dosti utrdila; po vaseh pa vlada še vedno beli teror, ki prav pogostoma zdivja, zlasti nad judovskim prebivalstvom, malim kmetom in poljskim delavstvom. Ce uvažujemo še to, da je Ogrska edina država v Evropi, v kateri se ni niti začelo izvajati agrarno refermo, potem šele razumemo obupne klice na pomoč, ki jih pošilja zlasti podeželsko ljudstvo, ki je že popolnoma onemoglo.
Prva delavska športna olimpijada.
(I. I.) Internacionalna delavska zveza za šport in telesno vzgojo priredi od 24. do 28. julija v Frankfurtu ob Meni veliko internacionalno delavsko športno prireditev — prvo delavsko Olimpijado. To je internacionalna prireditev delavskega športa, ki hoče pokazati, da so tudi delavci sposobni delati za telesno in duševno vzgojo.
V dopisu na tajništvo socialisti-čne-delavske internacionale sporoča tajnik delavske športne zveze, da je priključenih delavski športni internacionali (Luzernske internacionale) 18 državnih zvez s približno 1 milijon 500 tisoč člani, ki bodo vse poslale svoje zastopnike na to prireditev. Prireditev bo gotovo v čast delavskemu športu in delavskemu gibanju.
Volitve v Avstraliji.
(1. 1.) V avstralski zvezni državi Neu-Sued-Wales so se ravnokar vršile državnozborske volitve. Natančnih podatkov še ni, ker je po avstralskem proporcionalnem volilnem redu potrebno dalj časa za’ preračunavanje. Poleg tega se pa v nekaterih krajih vsled poplave volitve sploh niso mogle vršiti.
Po dosedaj znanih rezultatih si je priborila delavska stranka nad polovico mandatov, od 90, ki jih šteje parlament. S tem je tudi skoro gotovo, da ji bo najbrže pripadala absolutna večina Nacionalisti dobe v najboljšem slučaju 30—35 mandatov, stranka napredujočih pa okroglo 10 poslancev. S tem je odstranjena dosedanja koalicijska vlada nacional-cev in napredujočih. Neusuedwales se je s tem priključila drugim zveznim državam v Avstraliji (razen Victoric), katerim stoje na čelu delavske vlade.
O
B
C6
€>
P*
<36
cd
J4
cd
B
O
a
8)
e
L
o
a
N
N
TA ZMAK JAMČI ZA
KAKOVOST.
P
ZLAT0R0C
TERPENTIN
l
©
	N
	N
	mm
	tt
	rti
	O
	
	e
	e
	B m« i	1
1	©
	B
OB
P
*-
P
©
3.
p
©
ac
P
B
Pripravite se na zadružni dan 5. julija.
Vodstvo Konzumnega društva iza Slovenijo je sklenilo proslaviti ■zadružni dan na slovesen način. Priredili se 'bodo po vselh ‘podružnicah shodi, predavanja in po večjih krajih tudi obhodi.-Trgovine bodo na ta dan liepo okrašene z zelenjem in zastavicami.
Priporočati bi bilo, da bi s/e porabil letošnji zadružni diam tudi za m a ni fes tiči jo za zakonske olajšave od strani države, kakor’jih. uživa zadružništvo v drugih državah.
Ker jie zadružna organizacija važna »'popolnitev 'celote delavskega pokreta je upati, da se bodo manifestacij na dan proslave 'zadružnega dne udeležile tudi politične strokovne in gospodarske organizacije proletariata.
Slavnostna ©tvoritev zadružnega doma mi Vieu. Že izadnjič smo poročali, da je kupilo Konzumno društvo za (Slovenijo lepo posestvo (gotst. Slamič), ki ga 1k> pretvorilo v zadružni dom. (Pretekli torek se je v svrho previzemla zadružnega doma vršila na Viču seja zaupnikov Konz. društva za Slovenijo na kateri se jte izvolil odbor za otvoritev zadružnega doma. Ta odbor namerava izvesti otvoritev na nedeljo 12. julija in to na čim slovesnejši način. K sodelovanju bodo povabljene vse proletarske organizacije tako zadružne, strokovno, politične in kulturne. Upamo, da se .bodo vse te organizacije zavedale važnosti zavzema izopet ene postojanke in da .bodo posetile ta dan naše vrle Vičane, ki zaslužijo vse moralne opore celotnega delavskega pokreta.
Pri negovanju z ,Neosan< kremo dobi Vaša obutev lepo elegantno lice!
Iz stranke.
Občni zbotn SSJ iv Guštanju se
je o!b precejšnji udeležbi članstva, vršil preteklo nedeljo v Guštanj.u. Iz poročil funklcijionarjev je "bilo razvideti, da jie organizacija kljub težkim časom vendarle stalno skr-, ■bela za duševni spoj guštanjskega proletarijata. Vpliv organizacije je razširjen daleč preko meja guštanj-ske občine in slega pri izredlnih 'dogodkih preko cele mežiške doline. Posebej je treba omeniti, da so funkcijonarji požrtvovalno delovali, 'zlasti blagajnik je skrbel za vzoren red pri svojem poslu. Po poročilih funkoijonarjev, ki ,so bila, sprejeta z izadovoljis'tvom na izna-iiije je povzel besedo delegat pokrajinskega tajništva' s. France Svetek iz Ljubljane, ki jie v izčrpnem referatu podal pregledalo sliko, dosedanjega dela stranke in njene ■bodoče naloge. Na koncu referata, je predlagal natelednjo resolucijo’ ki je bila soglasno sprejeta:
Pršili >dlft|vklani rn(a\ mezde.
Odzivajoč se pozivu centralnim upravam GRS J in SlSJ, protestira članstvo kraj. 'pol. org. iSiSJ v Gu-štalnju, zbrano na občnem zboru dno 7. junija proti uvedbi 2% davkov na delavske mezde. Pridružuje se akciji vsega razredno organiziranega! proletarijata Jugoslavije in zahteva':
1. Odpravo vejeh IpttsmlnRh (davkov in p^eenffev življenjih po-tirebščin;
2. protgresivnlpi oMUvčenje pjr»-možei^d lin dJoholdkKVv, njaj način, (rta 'bodo pitt|azdeljen|a( davenja bremena državljanov v nttzmerju z njihotvim premoženjem lin Idojholdjci;
3. ugotoVlteV eksj^tenčnegsi mi-ntirta, ki niior>i biti dtifcku p*fnst.
V novi odbor so ibili izvoljeni n a sledil ji sodrugi: Luka Juh, predsednik, Tvan Vrečkoj nam., Maks Žagar, tajnik. Odborniki: Anton 'Steice, Luka Šaft>r, nam.: Sikora, Lešnik. Ditinger. Kontrola: Obre-tan, Widrich.
Popoldne so je vinila še skupna seja novega odbora in članov občinskega kluba 'SSJ. Diskutiralo se je o stanju občine, kjer so navedli posamezni odborniki, da jie bila občina pod'prejšnjim vodstvom silno zanemarjena in zadolžena, tako, da je bilo našemu klubu, ki tvori večino in ima županu, .naloga vrlo težavna, Uspešnemu delu našega kluba se je pa po S reči to spraviti finance v Ravnotežje in urediti že več važnih občinskih zadev. Za bodoče namerava izvesti klub obširno reorganizacijo in popravo občinske (sirotišnice tako, da bo tudi to pereče vprašanje rešeno na način, ki bo delal čast občini in naši stranki.
U. D. II. Mladinska četa UDR v Ljubljani priredi izlet na Krim. Odhocl v soboto 10. junija točno ob 7. uri zvečer izpred šole na Ledini. Kdor se želi priključiti četi, naj pride na zbirališče. Živel kapetan.
Lijtiija. V nedeljo 24. maja je razvila tukajšnja »Svoboda« svoj prapor. Precejšnje število zavednega delavstva .s*e je na ta dan 'zbralo v Litiji. Zlasti v častnem številu so posetile slavnost delavske telovadne enote iz Zagorja, Trbovelj: in Hrastnika. Raizne podružnice »Svobode« so poslale svoja zastopstva. Tudi pevska društva »Naprej« iz Celija in »Svoboda« iz Hrastnika nista izostala. Takoj po pnihodu popoldanskih vlakov s:e je pričel formirati sprevod pred kolodvorom s telovadnimi enotami in prapori na čelu. Od tu je šel sprevod po Litiji in nazaj na slavnlostni prostor. Ob 3. uri pop. se je pričela telovadba 'DTE. Nastopili so razni oddelki. Po končani izredno dobro uspeli telovadbi so bili delavci in mladina tako navdušeni za DTE, (la so zahtevali ustanovitev telovadnega odseka. Delo za ostanOvi-tev DTE je že v teku. Vsled hude nevihte se je moral slavnostni prostor tik ob Savi zamenjati s prostori v kolodvorski restavraciji pri »Pošti«, kjer se je vršila veselica naprej. 'Seveda moramo pri tej priliki omeniti, da Orjuni ni dala 'žilica miru in. hotela na vsak način napraviti incidente. Pred restavracijo se je pojavil član Orj,u-ne po imenu Vladika in zahteVal, da pride k .njemu funkcionar litijske »Svobode«. Temu je sporočil ta dičnii Orjunaš, da bo prišel z Orju-no in orožnikom,, da razibije slavnost. Jasno je, da bi lahko nastal incident, pri tem nesramnem izzivanju. Zahvaliti .seimanio prevdal'-nosti funkicijonarja litijske »Svobode« in pa treznosti delavstva, da ni na ta izzivanja oldgovorilo. Ker je primanjkovalo stolov je poslal gostilničar svojega uslužbenca, da gre k »iSokolu« po stole. Ko pride tja, mu neki član na mori samokres in reče, tla se ibo dalo tole in pokaže na samokres mesto stolov. Tudi neka dama se je potem v nekem javnem lokalu hvalila, da ne dopusti, da bi se posodilo stole in da rajši vidi, da gredo vsi preko njenega telesa. Govorice, ki so se drugi dan pojavile, da je pred go-stilno pri »Urški« čakalo 30 oboro-
MMJHAN
»enih »iSvobodašev«, so prosta in navadna laž. Pripravljeni smto, če bodo nasprotniki v svojih listih skušali 'blatiti prireditev in izvmiti krivdo na dleLavstvo, doprinesti podpisano izjavo odJ najmanj 50 prič, da je popolna resnica, kar je navedeno v tem dopisu.
Križe pri Tržiču. V tukajšnjem kraju je velika večino, prebivalstva vpiisana V katoliških organizacijah. 8 tem činom hočejo dokazati, da so to boljši verniki, kakor drugi zemljani, ki niso v teh društvih, če pa pogledamo stvari, ki se godo na tukajšnjem pokopališču, potem dobimo pa čisto drugačno sliko. To so žo hijenski ne pa knščanski oibi-čaji. A ko vsadiš na grob umrlih svojcev kako cvetlico, ki ne raste po travnikiih, ti jo ukradejo te hijene v človeški podobi. Na drugi strani pa služi pokopališče nekaterim materam z njihovimi otroci za sprehajališče. Otroci pa drve od gomile do gomile, poškodujejo grobove in trgajo cvetlice, ki so še ostale hijenam. Večkrat se dogodi, da gre šolska mladina mesto domov na pokopališče, kjer se preganja po zidovju in spomenikih. Seveda, da pri tem početju poškodujejo nasade in spomenike. Župnijski urad naprošamo, da omeni na prižnici, da to početje ni krščansko in da si naj matere abero primernejši kraj za sprehajališče in dirkališče (svojih otrok. Šolskemu vodstvu pa priporočamo, dia svojo mladež primerno poduči. Tb je naj-manji, kar smo upravičeni zahtevati odi merodajnih faktorjev, da čuvajo pieteto do umrlih in da se skrunjenje grobov preneha.
Prizadeti.
Še nekaj nam manjka na Viču. Prijazna Kožna dolina je prava privlačna sila za vise one, bi se trudijo >za svoj obstoj iz znojem v olb-razu in jih usoda1 previdno drži v oizadju tistih, ki so jim vsi 'blagri tega sveta na razpolago. Delavec, mali obrtnik, nižji uradnik in ta do precej visoke kategorije, si slikajo lepote in udobnosti letoviiškiega življenja v najbujnejlših fantazijah, ki sk) seveda za n|j|e utopične in nedosegljive. Toda to jih ne moti, saj so tudi v vojni dobi nasi-čali svoje lačne želodbe mesto s kruhom z žaganjem in opeko, pa vendar so tudi to prenesli. Zakaj bi so torej tudi sedaj ne zadbvlje-vali z suTogatom prijetnega letovišča tam doli v Toplicah ali na obali kranjlskega bisera našega Bleda v senci starega Triglava? Če maši modri in proskušeni državniki v tpotu svojega obraza in zapostavljajoč svoje najvitalnejše osebne potrebe, osredotočujejo svoje neprecenljive sile edinemu stremljenju nam krušno košaro čim višje potegniti, potem to ni za nas prav nikakoršlen razlog, da si svoje živi jenske razmere, vsaj v okviru možnosti, tako uredimo, kakor nam najbolj prija. In med živ-ljenske prijetnosti spada nedvomno, vsaj v sedanji poletni dobi, svoboden požirek svežega zraka v bližini vitkih jelk in smrek, ki naj nam zaprašena in z vso nesnago
infiscirana pljuča okrepi. Tega so se uže .davno zavedali tisti, katerim so rojenice že v zibeli mračno življenje prerokovale. Pomagaj si sam in pomagano ti bo, so nekoč dejali in iz žalbjega močvirja je nastala Roižna dolina. Toda pravi Ražnodolci niso bili nikdar sebični, nasprotno od prvega početka upo-stavitve R*Ožne dolino, so se trudili svoje, z težkimi žrtvami snovano gnezdece, čim prijetnejše izpopolniti in s tem tudj svojim manj srečnim sodrugom iz zaduhlih mestnih 'brlogov, življenjje vsaj od časa do časa nekoliko osladiti. Olepševalno društvo si jo nadelo kot skupna Organizacija Rožnodol-cev, hvalevredno nalogo, prvotno skromno naselbino izpopolniti in jo potrelbam časa prilagoditi. Toda to so uže tako znane stvari, da bi T>ilo Odveč še o tem pisati. Pač pa je nekaj druzega, kar je žalihog potrebno, da se javno obravnava, ker so bili vsi dosedanji poskusi, nedo-statke v ožjem krogu odpraviti, brezuspešni.
‘'Poleg poštenih in marljivih Rožnodolcev, pa poseča Rožnb dolino precejšnje število delomržne-žev in nepridipravov iz .bližnje okolice, katerim nikakor ne gre v glavo, da bi posečali našo vas tudi dostojnejši ljudje. Že njih zunanjost je namreč taka, da se gabijo sami sebi in v sled tega (bi bili najrajši sami med seboj v pripravljajočem se »Zigemerviertlu«. Ti temni elementi — s/eveda niso Iboljševiki — so si nadeli, njihovemu življenju odgovarjajočo nalogo, Rožno dolino naprain našim naj-bližnjim sosedom Ljubljančanom, diskreditirati, kjer in kadar je le mogoče. Večni pretepi, izzivalno kaljenje nočnega miru, hudobna poškodovanja tujo lastnine, "vse te lepe čedinosti dičijo to čedno družbo, kateri so edini primerni asil stari »Arbeitshaus« naši modemi državniki osvojili. Podiranje vrtnih plotov, poškodovanja železnih ograj, najdrznejše tatvine vrtnih nasadov, zahrbtni napadi mirnih ljudi, vse to so pojavi, ki glasno kriče po odstranitvi. Vse delo in ves trud Rožnodolcev in posebno Olep. društva bo ostal brezuspešen, če se ne strnejo Trste onih, katerim gre res za napredek in povzdi-go Rožne doline, katera mora postati vzgled-vas in okrepčevališče naših mestnih sodrugov in ostalega prebivalstva Ljubljane,
Da se tu napravi red, ni prav nobena umetnost. Treba bi bilo le nekoliko hotenja, saj imamo vendar v take svrhe poselben državni aparat, ta pa le doslej, pod svojim vzornim vodstvom na celi črti odpovedal. Briga se za stvari, ki ga nič ine brigajo, zato pa je slep za vse ono kar škoduje ne le ugledu občine, temveč še veliko bolj njegovemu ugledu.
Tega se zavedajoč je naša naloga, da iz škodljivih dejstev izvajamo pravočasno potrebne konsekvence, da očujemo dOber glas naše vasi, pred vsem sami in. da apeliramo na vse one, katerim jie res za
napredek Rožne, doline, da strnejo svoje vrste.
Rožna dolina jo proletarska vas in nič druzega nego proletarska. Proletarci v njej pa imajo sveto dolžnost, da njo čast in neomade-ževan ščit ščitijo pod vsemi pogoji. Državna oblast nima smisla za to, ker ji je položaj delavstva deveta briga, druzih inštituciji, ki Ibi se za nas zanimale ni, toraj: Pomagaj si sam in pomagano ti bo!
Če pa hočemo ta cilj doseči, potem okrepimo pred vsem naše obstoječe organizacije in snujmo nove, če jih smatramo potrebnim. Med te slednjo spada tudi detektivska služba, ki naj skrbno čuva nad našimi brezznačajnimi potepuhi im jih v danem slučaju na licu mesta dragonično kaznuje ali pa brezobzirno izroča posvetni roki takozvano pravice.
Če to taktiko osvojimo, potem bo Rožna dolina nezdrave golazni kaj kmalu osvobojena, ugled vasi Ibo narastel, delavska para pa, ki sedaj ravnodušno prenaša peklenske mukle reakcije, se bo zopet zavedlo svoje zgodovinske naloge sefbi v rešitev in celokupnosti v vzgled. Na delo toraj.
I.	P.
Razno.
Iz življenja čebele. V modernem panju se lahko rodi letno cJbr.og 200.000 čebel. Ravno toliko jih pa tudi pogine. Delavka živi v času počitka najdalje 9 mesecev, med delom pa največ 72 dni. Nobena delavka ne dočaka 1 leto starosti. In vendar je !pravillnO negovan panj vedno dovolj obljutten zaradi stalnega naraščanja. Matica živi najdalje 7 let, dočim je uisojeno trotu le največ 45 dtni življenja. Le redki so troti, 'ki izkoriščajo dalje časa medeno zalogo.
Redilne snovi v medu. Narodi že od davnine cenijo med kot izredno hranilno in zdravilno jed. O njem se je že tudi mnogo razpravljalo, vendar je najnovejši spis francoskega znanstvenika Caillasa (pod naslovom »Bogastvo v eni kaplji medu“) vzbudil še posebno pozornost. Pisec hvali posebno temni med, ki je najgostejši. Temni med vsebuje poleg sladkorja tudi obilo za telo potrebnih soli in železa, kar je izredno važno za učvrščevanje človeškega telesa. Na otroškem zdravilišču Weesenu v Švici so zdravniki lani imeli obilo srečnih uspehov pri zdravljenju z medom. Bolehni otroci so se po dnevnem uživanju inedu začeli rediti vse bolje kakor s samim mlekom. Dobivali so med dnevno dvakrat, stopljen v toplem mleku. Po šestih tednih so se povprečno zredili za 4 kg, dočim je med pokazal svojo zdravilno moč tudi proti pljučnim katarjem in slabokrvnosti. Telesa otrok so postala odpornejša, bolehnosti so naglo pojenjavale. Posebno važna snov v medu so vitamini, ki se pa žal uničijo, ako se med razgreje in prekuha. Vitamin je ena najvažnejših redilnih sestavin v naši hrani. Vrlo malo ga je; a hrana, ki
ga premore, pokaže takoj tudi dober razvoj telesa; ako pa vitamina v hrani manjka, se to maščuje s škro-fulozo, splošnimi telesnimi slabostmi, pri otrokih pa zlasti z zastaja-njem razvoja. Vitaminov je zelo mnogo tudi v sirovem sadju. Ker med vsebuje poleg vitamina tudi obilo drugih redilnih snovi, ga zdravniki priporočajo vsem, ki jim le diši in si ga morejo nabaviti.
Izreden slučaj. V BtruxeLIesu je neki klepar, ki je na novi sedemnadstropni hiši uravnaval žleb, padel na zemljo, toda prav čudežno ostal pri življenju. Ni'bdo, pa niti sam klepar ne more pojasniti, kako je to mogoče, kajti pasti 27 metrov globoko na tiradi tilak, pomeni gotovo (smrt. Ta izjemni srečnik- v nesreči pa je zunaj le malo poškodovan, pač ‘pa toži o notranjih bolečinah. Zdravniki, ki vestno proučujejo način njegovega padca, izjavljajo, da bo nezgoda ostala brez kakih posebnih posledic.
VABILO
na Občini zbor stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom«, ki se vrši v soboto, dno 20. junija t. 1. ob V28 uri v »Delavskem domu« na Glinicah.
Dnevni red:
1. Čitianjie zapisnika zadinjega občnega zbora'.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev načelstva in nadteor-»tva.
5. Nadaljno delovanje.
6. Predlogi in nasveti. Načelstv)o.	Nadzorstvu.
NAROČNIKOM LISTA V UVAŽEVANJE.
Vsem zaunudnikoin simo razposlali izpolnjene poštne položnice. Vse cen j. njirpčmke, ki so v za,-stanku imprbhiuno, da jo nemudoma poravnajo, dal ne bo nepotrebnega dela in nepotrebne prekinitve pošiljanja lista.
Opoz)arJ«m)o vse, da je list potreba pravočasno odpovedati. Ne pustiti, da prihaja še 2 do 3 mesece potem se pa enostavno ne plaža. Uprava mora plamti točno vsak izvod tiskjurni. Zato upamo, da bodo storili tudi eenj. naaločniki svojo dolžnost.
Uprava.
SODRUG1! KAM PA V NEDELJO?
Kam neki! K Petriču v Rožno
dolino! Tam nam bo naša stara znanka in mamica z dobro pijačo in raznovrstnimi jestvinami izborno postregla. Odirala nas ne bo, ker nas nikoli ni, pač pa nas bo vesela, če jo posetimo. Pravijo, da se bomo lahko tudi zavrteli, če je t? trditev resnična, bo najbolje dokazal ogled na licu mesta Cesta I, št. 36.	65/1
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
H. VIELHflBER V MARIBORU
agentura za žita in maha
Teltfan šta. 54. Brani. nasl.: lMabtr, Maribor.
Zastopnik „Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije«, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin.
Zagrebu
DFBB
Inserirajte g »Socialistu"!
c/>
O
m
e
M
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari *$• M^anninger
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
3
uo
o cn
Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6/1.
Mehanična popVavljalnica pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon-indigo ter povoščen papir vedno v zalogi.