TRGOVSKI UST
6« in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-
Številka 11.
Urednifitvo in upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
vsak ponedeljek, ■»“O*** sredo in petek
Ljubljana, sreda 27. januarja 1937
Cena posame™1 1*50
^Cf,d številki din ■
Nekaj naših nalog
kraji. A vendar že samo te naloge kažejo, da bomo morali vsi
Pred kratkim smo poročali o anketi, ki so jo priredili naši me-dicinci o nujni potrebi zgraditve moderne bolnišnice v Ljubljani. Včeraj smo zopet slišali od naših akademikov, kako nezadostno je opremljena slovenska univerza. Jutri bomo morda slišali, kako malo se skrbi za našo mladino, kako ostajajo absolventi univerz in drugih šol leta in leta brez službe in zaslužka. Ze samo rešitev teh vprašanj bo silno težka in treba bo v repnici napora vsega naroda, da jih bomo rešili ugodno.
A kje so še vse druge naloge, ki bi jih morali izvesti. Kdaj bomo n. pr. doživeli zopet oni srečni čas, da bodo naši denarni zavodi poslovali tako, kakor nekdaj. Kdaj bomo mogli zopet govoriti o svojem cvetočem kreditnem zadružništvu? Kdaj bodo naši denarni zavodi mogli zopet, prispevati za naše kulturno življenje? ^amo ureditev našega denarnica je tako težka naloga, ki jo niore izvesti le absolutno enoten ln složno delujoč narod?
A kje so še vse druge naše naloge? Kdaj bomo rešili naše prometno vprašanje? Kdaj bodo zopet v redu naše ceste in kdaj dobimo nujno potrebne avtomobilske ceste, brez .katerih je povečanje tujskega prometa skoraj nemogoče? Kdaj dobi Slovenija svojo železniško zvezo z morjem? Zopet sama vprašanja, ki so za nas vse elementarne važnosti, ker so pogoji naše gospodarske eksistence, na katera pa vendarle ne moremo odgovoriti pozitivno.
A kje so še vse druge naloge, ki nas čakajo? Kdaj bo zopet zacvetelo naše lesno gospodarstvo? Kdaj se začne zopet dobičkanosen izvoz lesa iz Slovenije, kje so tisti časi, ko bomo zopet prejemali četrt milijarde dinarjev za v tujino prodani les? In kdaj bo tudi naša premogovna industrija delala zo pet v starem obsegu? Zopet vprašanja, ki so največje važnosti za nas in ki jih moremo rešiti le z organizacijo vseh narodnih sil.
A še vedno nove naloge vstajajo pred nami in tudi te so enako važne. Kdaj bo zopet naše kmetijstvo na oni stopnji, na kateri bi moralo biti, da bi v večji meri zadostilo domačim potrebam. — Kdaj bo naš izvoz agrarnih proizvodov organiziran tako, da bomo res dobili to, kar bi morali dobiti? Kdaj bodo naše vasi urejene vsaj približno tako, kakor so urejene v modernih državah? Kdaj bo tudi naše delavstvo doseglo višji socialni standard? Kdaj bo rešeno vprašanje delavskih stanovanj itd.? In kdaj bo tudi naš obrt rešen iz sedanje krize, kdaj bo konec krize doživela tudi naša trgovina?
In še nismo izčrpali vseh nalog, ki jih vsebuje naš minimalni program! Kdaj bo n. pr. Ljubljana imela kot slovenska prestolnica vse to, kar je samo po sebi umevni atribut vsake narodne prestolnice? In kdaj bo imel tudi Mari bor vse to, kar potrebuje kot naša severna trdnjava in kot gospo darsko središče ob naši severni meji? Kdaj bodo tudi vsa druga naša mesta, vsi naši letoviški in zdraviliški kraji imeli vse to, kar potrebujejo?
Pa še dolgo nismo izčrpali vseh nalog, ki jih moramo izvršiti, da
brez izjeme silno mnogo in zelo složno delati, da bomo vsaj manjši del teh na minimum reduciranih nalog tudi izvedli. In ne samo složni, tudi silno pametni bomo morali biti, da se nam bo posrečila le delna realizacija tega minimalnega programa.
Ali pa se tudi le najmanj pripravljamo za rešitev vseh teh nalog? Ali imamo sploh korporacije, ki bi gledale na to, da bi se te
naloge začele izvajati? Ali pa smo danes sploh sposobni, da takšno organizacijo ustvarimo?
Bojimo se, da ne moremo na to vprašanje odgovoriti pozitivno, ker vse kaže, da na vse te naloge zelo malo mislimo, ker smo čisto prevzeti od drugih programov in drugih misli. Vse se nam zdi važnejše kakor tisto, kar je v resnici najvažnejše.
Trgovinski register Vpisale so se izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Medič-Zankl, tovarne olja, lakov in barv, Ljubljana. Izbriše se pro-kura Josipa Permeta, vpiše pa se prokura Joška Zemljiča, uradnika tvrdke.
Izbrisala se je naslednja tvrdka:
Dolenc & Tonnies, avtoprodaj-
na družba z o. z., Ljubljana — zaradi končane likvidacije.
Kako treba sestaviti davčne
prijave
Iz predavanla	predsednikaItaneta
sestanku Društva industriieev in veletrgovcev
bomo mogli tekmovati z drugimi
V ponedeljek zvečer je predaval na prijateljskem sestanku Društva industrijcev in veletrgovcev njegov predsednik Stane Vidmar o davčnih vprašanjih. Za svoja jasna, v formalno dovršeni obliki podana izvajanja je žel splošno in toplo odobravanje. Ker nam iz raznih, ne le od nas odvisnih razlogov, ni mogoče podati njegovo predavanje v celoti, podajamo vsaj njegova glavna navodila, kako se naj sestavijo davčne napovedi.
Uvodoma je predavatelj omenil, da je treba davčno napoved za odmero pridobnine podati do konca jiuiuarja in da je zato postalo davčno vprašanje, ki je zlasti za vse gospodarske ljudi vedno najbolj priljubljeno vprašanje, zelo aktualno. Posebno pa je to vprašanje aktualno za Slovenijo, ki uživa pri plačevanju davkov nesporen privilegij pred vsemi drugimi pokrajinami. Saj je odpadlo od skupnega dohodka od neposrednih davkov v višini 1861 milijonov din na enega prebivalca Slovenije 233 dinarjev, na enega prebivalca bogate Vojvodine le 200 din, na druge banovine pa še manij. Srečnemu prebivalcu Vrbaske banovine ni bilo treba plačati niti 50 din neposrednih davkov.
Delež Slovenije pri plačevanju neposrednih davkov raste stalno ter je znašal 1. 1933 9'37%, 1. 1934 že nad 12%, 1. 1935 pa že 14%. Za 1936 pa še ni podatkov.
Finančni minister je napovedal, da bo novi proračun za 650 milijonov din višji. Od tega poviška odpade na neposredne davke 180 milijonov din, in sicer na zemlja-rino 10, pridobnino 10, uslužben-ski davek 12, splošne neposredne davke 62, na poslovni promet 100 in na izredni davek 18 milijonov dinarjev.
Finančni minister ije tudi utemeljil, zakaj da se morejo pričakovati višji dohodki. Pravi, da se je naš narodni dohodek dvignil. Dočim je znašal 1. 1926 še 69 milijard, je znašal 1. 1931 le 42, leta 1935 pa 35 milijard, za 1. 1936. pa ga ceni na 39 milijard. Narodni dohodek se (je torej zvišal za 11%, davki pa se bodo po novem proračunu povečali le za 6%, kar je po mnenju finančnega ministra ugodno. Po mnenju fin. ministra se je narodni dohodek povečal v kmetijstvu za 3700 milijonov, od gozdov in rudnikov za 300 in v trgovini za 200 milijonov din. Davčna obremenitev je znašala na glavo prebivalca v državi dosedaj din 540, po novem proračunu pa din 570, kar je po mnenju finančnega ministra znosno.
Kar se tiče nas v Sloveniji, moramo pač izjaviti, da mi tega zboljšanja, o katerem govori fin. minister, prav nič ne čutitno. V slovenskem kmetijstvu sploh ni nobenega zboljšanja, temveč so radi sla
kako se ugotavlja davčni dohodek.
Cisti dohodek se ugotavlja na štiri načine.
1. Če predloži davčni zavezanec
be- letine razmere še slabše. Zato začetni in končni inventar ali bi-se zboljšanje v nekaterih pokrajinah ter strokah (kakor trenutno zboljšanje v tekstilni stroki) ne sme generalizirali!
Finančni minister je tudi nadrobno navedel, zakaj pričakuje povečanje donosa posameznih davščin.	...
Povišanje zemljaruie naj bo utemeljeno v gojitvi novih in renta-bilnejših rastlin. Uslužbenski davek da bo dal večje dohodke, ker se je število nameščencev povečalo in tudi njih mezde. Zgradorina naj da večje dohodke, ker se je več zidalo in ker se bo tudi nehala za mnoge hiše davčna prostost. Tu treba pripomniti, da se še vedno ni moglo doseči, da bi se zgrada-rina pobirala od dokazane najemnine, temveč se določa še vedno komparativno po svobodni presoji davčne uprave.
Večja pridobnina naj sledi iz številnih novih trgovinskih obratov. V resnici pa so ti nastali le v Vojvodini in v Beogradu. Toda zato pa je preje število obratov padlo in zato se še ne more govoriti o resničnem zboljšanju. Tako je tudi s kmetskimi dohodki. Tudi če je letos dala žetev več, vendar pa je zaradi izgub v prejšnjih letih stanje kmetijstva še vedno takšno, da potrebuje oddiha. Tekstilna industrija je zaradi uvedbe uvozne kontrole, ko je padel uvoz iz tujine, v resnici več prodala.
Toda to je le prehodno in se še ne more govoriti, da bi nastopila že tudi konjunktura. Tudi če bi se razmere v resnici zboljšale, potrebujemo še nekaj let, da se popravimo od krize v prejšnjih letih.
Ker moramo nadalje računati s tem, da bo pri davkih Slovenija še naprej protežirana, ne moremo brez skrbi gledati v bodočnost.
Prav zato pa so tudi največje važnosti
davčne napovedi.
Te je treba prijaviti do konca januarja. Vsi davkoplačevalci naj se zavedajo, da letos ni računati s podaljšanjem terminov in da bodo morale biti do 15. februarja davčne napovedi vložene.
Še vedno se dogaja, da davko plačcvalci ne napovedujejo pravilno svojih dohodkov. Davkoplačevalci imajo zaradi tega dostikrat veliko škodo. Predavatelj je nato podrobno navedel,
lanco in račun izgube ter dobička se ugotovi, čisti dohodek na tej podstavi, če se davčni odbor prepriča, da so vsi navedeni podatki davkoplačevalca verodostojni.
2. Drugi način se uporablja, če po mnenju davčnega oblastva predloženi podatki niso verodostojni. Potem oceni davčni odbor čisti dohodek na podlagi primerjave s podobnimi obrati, za katere je čisti dohodek že ugotovljen. Ta način določitve čistega dohodka pa se uporablja zelo redko.
3. Ce davčni odbor ne more ugotoviti čistega dohodka po drugem načinu, potem preizkusi davčno prijavo davkoplačevalca na podlagi vseh podatkov, ki jih zbere davčna uprava. Ti podatki davčne uprave so dostikrat neverjetno točni, saj pa tudi dobe vse podatke o prejemu blaga, o prejetih plačilih pri posti in železnici. Davčna upra va ima nadalje podatke o prispevkih podjetja za OUZD itd. Dosti krat pa dobi davčna uprava tudi podatke od umazane konkurence in tudi od denunciantov.
Na podlagi vseh teh podatkov oceni čisti dohodek davčni odbor. Ce mu pa vsi ti podatki še ne zadostujejo, pa jih zbere še od tretjih oseb in končno more zahtevati še pregled trgovskih knjig. Ta tretji način se uporablja tudi največkrat.
Končno se oceni čisti dohodek še s primerjanjem, kadar nima davčni odbor zadostnih podatkov.
Davčna napoved se izvrši na predpisanih obrazcih, ki pa so sestavljeni nepopolno.
Da se pravilno napove davčni dohodek je treba razlikovati štiri reči: promet, kosmati dohodek, režijski stroški in čisti dohodek. Davkoplačevalci žal v svojih napovedih te reči dostikrat čisto mešajo, kar jim je v občutno škodo.
Čisti dohodek, ki se obdači, je kosmati dohodek podjetja, zmanjšan za one izdatke, ki so odbitni, ki ge smejo odbiti.
Kosmati dohodek pa se dobi, če se odbije od prometa, ki ga je dosegel davčni zavezanec, to je od vseh prejemkov za prodano blago to, kar je dal za nakup blaga.
Če je torej kdo imel prometa za 500.000 din in je dal za blago 450.000 din, potem znaša njegov kosmati dohodek 50.000 din.
Združenje trgovcev v Ljubljani
ima 56. redno letno skupščino v
petek, dne 29. januarja 1937 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računski zaključek za 1. 1936.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1937.
6. Volitev: a) predsednika, b) podpredsednika, c) uprave in namestnikov, č) nadzornega odbora, u) častnega odbora, e) delegatov v Zvezo trgovskih združenj.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Ce ob 7. uri zvečer ne bo na-vzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 8. uri zvečer.
Ker ob 7. uri ni pričakovati zadostne udeležbe, ge otvori skupščina točno ob 8. uri zvečer.
Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino.
Sklepni račun za leto 1936 in proračun za leto 1937 sta med uradnimi urami vsakemu članu v Času od 15. do 29, t. m. v pisarni Združenja na vpogled.
Uprava.
Kaj se odbije in kaj se ne odbije
Od kosmatega dohodka pa se odbijejo režijski stroški. Kot takšni odbitni stroški se smatrajo: najemnina za lokale, plače in mezde osebja, obresti dolgov, ki obremenjujejo posel (ne torej obresti od osnovne glavnice), odpisi za amortizacijo strojev in mrtvega inventarja, prispevki delodajalca za socialno zavarovanje (toda le za one prispevke, ki jih mora po zakonu plačati delodajalec, ne pa one, ki jih mora plačati nameščenec), davek na poslovni promet, faktično plačani državni in samoupravni davki, doklada za zbornico.
Ne odbijejo pa se:
zneski, ki se uporabljajo za povečanje podjetja ali za poravnavo dolgov: pridobnina,
nadomestek delovne moči (plače) rodbinskih članov v podjetju ali obratu,
darila (vsi poskusi, da bi se darila oprostila od davčne osnove, so bili zaman),
stroški za hišno gospodarstvo davkoplačevalca, obresti od lastne ali tuje glavnice ter izgube v prejšnjih letih. Predavatelj Stane Vidmar je nato navedel celo vrsto praktičnih primerov, kako nekateri še vedno napačno prijavljajo svoje dohodke ter podal pri tem tudi nekaj splošnih smernic za pravilno napoved.
Tako se mora gledati na to, da je čisti dohodek v nekem sorazmerju s kosmatim.
Davkoplačevalec mora biti pripravljen, da vsak svoj podatek tudi logično utemelji. Prazne la-mentacije nimajo prav nobenega učinka.
Vsak davkoplačevalec naj se tudi zaveda, da razpolaga davčna
uprava z zelo točnimi podatki. Saj dobiva sedaj celo podatke od mitnic, koliko je prejel ta ali oni trgovec blaga.
Silno nerada verjame davčna uprava v izgubo.
Davčni odbori
Davčne osnove določajo davčni odbori, ki se postavljajo za območje vsakega davčnega oblastva I. stopnje. Davčni odbor šteje 4 člane, od katerih imenuje davčna uprava dva, dva pa zbornica. Preje so imeli v davčnem, odboru večino davčni zavezanci, sedaj torej ne več. Pač pa je sedaj dopustil fin. minister, da se je en zastopnik davčne uprave imenoval iz vrst davčnih zavezancev. Le od njega je odvisno, če bo ta ugodnost ostala tudi v bodoče.
Davčni zavezanec more tudi osebno pred davčnim odborom braniti svojo davčno napoved. Ni pa svetovati davčnim zavezancem, ki niso v davčnih predpisih zelo trdno podkovani, da to store, ker bodo najbrže sebi le škodovali. — Takšnih primerov je tudi v resnici vedno veliko.
Pač pa naj vsak davčni zavezanec člane davčnih odborov pravilno o svojih zadevah informira. Največja nesmiselnost je, članom davčnih odborov dajati napačne ali netočne informacije. Nikdar naj davčni zavezanci ne pozabijo, da je treba vsak podatek tudi utemeljiti.
Če misli davčni zavezanec, da se mu je storila krivica, potem se more pritožiti. Nikdar pa naj ne pozabi, da je treba pred pritožbo pogledati odmerni spis pri davčni upravi. Po čl. 133. zakona o neposrednih davkih ima davčni zavezanec pravico vpogleda v od-merne spise davčne uprave ter tudi v izjave prič in davčnih zaupnikov. Imena prič in zaupnikov pa se ne sinejo izdati. Za vpogled v odmerni spis se plača taksa 5 din, za prepis vsake pole pa po din 2'—.
Končno je predavatelj še omenil, da je računati s poostreno davčno prakso.
Jasno, zelo zanimivo in živahno podano predavanje so sprejeli poslušalci z izrednim odobravanjem.
izdatkov na 60 milijard. L. 1933. pa je znašal nar. dohodek samo še 33 milijard in so se v tem času dohodki kmetijstva zmanjšali za 57'40 odstotkov.
V času krize pa se je naš drž. proračun povečal od 10‘5 na čez 13 milijard din v letih 1930/31 in
1931/32. Če se temu dodajo še banovinski in občinski davki, kakor tudi izdatki izven proračuna, vidimo, da so javni izdatki pobrali nad 40 odstotkov našega skupnega narodnega dohodka, kar je nedvomno prevelika obremenitev, ki vodi k izčrpanju narodnega
gospodarstva. Tako velika obremenitev z javnimi izdatki ne sme se naprej ostati, ker bodo sicer pretirana davčna bremena v bodoče načela tudi sam nar. kapital, narodno premoženje in vodila k težkemu obubožanju vsega naroda.
Zimski šport v Sioveniii
Po referatu dr. Pavlina na I. seii banovinskega turističnega sveta v Liubliani
Beseda številk
Na občnem zboru Zveze medi-cincev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je spregovoril tudi zastopnik ljubljanske medicinske fa kultete. V svojem govoru je omenil, da je dobila v zadnjih 15 letih medicinska fakulteta v Beogradu 80,000.000 din, medicinska fakulteta v Zagrebu 40,000.000 din in medicinska fakulteta v Ljubljani 370.000 din.
Dr. Nedeljkovič o našem proračunu
Gen. direktor Poštne hranilnice in upravni svetnik Priv. agrarne banke dr. Milorad Nedeljkovič je imel v ljubljanskem Rokodelskem domu govor, v katerem je zlasti poudarjal potrebo, da se več stori za napredek vasi in kmeta. Pre več se je dosedaj posvečalo po zornosti samo mestom, dočim se je vas zanemarjala. Zato je kmetsko prebivalstvo danes v Jugoslaviji zelo slabo preskrbljeno. Več ko polovica našega kmetskega prebivalstva mora kupovati žito za svojo prebrano, ki je zato večinoma preslaba in nezadostna. Izčrpanost zaradi dela, slaba pre hrana, pomanjkljiva obleka in slaba higiena v hiši, vse to je povzročilo poslabšanje zdravstvene ga stanja kmeta. Okoli 400.000 ljudi je bolnih za tuberkulozo, za katero umre na leto 40 do 50 tisoč ljudi.
Dr. Nedeljkovič je govoril pred tem tudi o našem proračunu ter po »Ponedeljskem Slovencu« dejal naslednje:
Dohodek našega narodnega gospodarstva je bil cenjen leta 1925 na 80 milijard din, oziroma po odbitku uradniških plač in drugih
Zimski šport v Sloveniji je po svojem razvoju še mlad, po svojem postanku pa prastar, kar velja zlasti za smučarstvo. V srednjem veku so bile namreč smuči poznane samo pri Rusih in severnih narodih. Zgodovinski viri pa dokazujejo, da so udomačene smuči na Blokah že okoli 700 let. Zato o bile naše stare bloške smuči uvrščene v muzeje v Oslu, Stockholmu, Hamburgu, Dunaju, Tront-heimu, Miinchenu, kjer tvorijo posebno znamenitost tamošnjih zbirk. Slovenci smo tudi edini narod v Evropi (poleg Rusov in Skandinavcev), ki imamo svoje izraze za smuči in za vse, kar je z njimi v zvezi. Slovenec Žiga Herberstein je bil tudi prvi, ki je napisal prvo knjižno poročilo o smučeh. Pa tudi prvo časopisno poročilo o smučanju, kar jih pozna Evropa, je izšlo v Bleiweisovih »Novicah«. Žalibog pa nismo skoraj nič storili, da se nam ta zanimivi zgodovinski material ohrani in da tudi bloško smuško zgodovino uporabimo za tujsko-prometno propagando.
Razen drsanja in sankanja se je začela pri nas gojitev zimskih športov razvijati šele tik pred vojno. V povojni dobi pa je dobilo zlasti smučanje širši razmah ter so je v naših alpskih krajih z njim razvila nova gospodarska panoga. Šele razvoju zimskih športov je sledil zimski turizem, ki ima pri nas še veliko bodočnost. Neraz-družljivo pa je zvezan z zimskim športom, ker brez njega tudi ni zimskega turizma.
Pripomniti je treba tu, da ima v naši državi skoraj vse, kar spada v področje ministrstva za telesno vzgojo, svoj izvor in postanek v Sloveniji. Kakor vse gasilske in telovadne organizacije, tako tudi zimski šport! To prednja-čenje Slovenije moramo tudi ohraniti!
Zasebna iniciativa je v ta namen tudi že mnogo storila in treba izreči vse priznanje tej nesebični požrtvovalnosti, ki je omogočila, da se je v naših krajih že toliko storilo za zimski šport. Do danes je v naših planinah zgrajenih 41 smuških domov, v katere je investiranih 10 in pol milijona din. Skakalnic je zgrajenih 25 ter se je za nje izdal 1 milijon din. Poleg tega je še 12 drsališč, v katere je vloženih najmanj 200 tisoč din. Naše zimsko športne in turistične organizacije so storile svojo dolžnost. Vzbuditi za ta že več ko 15 let trajajoči gradbeni program tudi večje zanimanje oblastev, naj bo tudi ena nalog našega turističnega sveta. To tem bolj, ker se vse v ta namen izdane investicije tudi dobro obrestujejo.
Kot važen faktor za razvoj našega domačega zimskega turizma je omeniti še našo Planico, ki si je tudi že sama utrla pot v svet. Treba izkoristiti to, da so na Planici že trikrat zaporedoma padli svetovni rekordi v skokih. Že iz čisto tujsko-prometnih vidikov moramo z vsem^ sredstvi podpirati delovanje zimsko-sportne zveze, naših štirih podsavezov ter lokalnih zimsko športnih klubov in društev.
Predvsem treba doseči bolj ugodne železniške zveze. Vendar ne gre, da bi vožnje iz Ljubljane do Kranjske gore ali do Bohinja trajale skoro štiri ure. Pospeševati nadalje treba vse obrti, ki izdelujejo zimsko športno opremo in
katerih je v Sloveniji že precej in zelo odlično kvalificiranih. Gostu treba nadalje nuditi dobro in ceneno preskrbo. Čeprav moramo tudi v tem pogledu konstatirati napredek, nas čaka vendar še mnogo dela.
Zadnji čas je, da tudi naša država zakonito uredi in zaščiti smuške in druge zimsko športne učitelje ter smuške vodnike in krmarje. Naša Jugoslovanska zimskošportna zveza ima sicer ta vprašanja že urejena, toda manjka še državna avtorizacija in zaščita za vse, i:i se s tem poklicno bavijo.
Več je treba storiti tudi za smuške markacije in za iztrebljenje novih smuških prog skozi gozdne terene.
Sem spada tudi čim največje propagiranje za zgradnjo smuških m zimsko turističnih domov, športnih naprav, pri čemer bi poleg skakalnic, sankališč, prog za bob, zlasti še opozarjal na zimske hokeja prostore, ki so nam potrebni tudi v Sloveniji, ako naj letno tujsko prometno sezono uspešno podaljšamo v zimsko.
Potrebujemo nadalje nove ori-jentacijske table in pregledne karte, dobro treba organizirati zdravniško in reševalno službo in naposled poduk naših slojev, predvsem mladine o vedenju na-pram gostom in končno čini izdatnejšo reklamb potom revij, brošur, prospektov, filmov in lepakov. Svet jih zahteva in zato mu jih moramo dati tudi mi.
Za pospeševanje tujskega prometa so neprecenljivega pomena tudi prireditve naših zimskošportnih edinic.
Krajevnim zimsko-sportnim edi-nicam je treba zagotoviti potrebna sredstva za ostvaritev njih idealnega športnega programa.
V imenu vseli zimsko-sportnih organizacij Slovenije zagotavljam, da smo pripravljeni z vsemi silami podpirati visoki zbor in naše krajevne tujsko prometne organi-
zacije v njihovem delovanju in stremljenju.
Kaj se naj stori za zimski šport
Dr. Pavlin je nato slavit naslednje predloge:
t. Banovinski tujsko - prometni svet naj priskrbi sredstva za razvoj zimskega turizma.
2. Opozori naj državna centralna oblastva, samoupravna telesa in vse tujsko prometne krajevne edinice in turistične odbore na izredno važnost razvoja zimskega športa in delovanja zimsko športnih organizacij, katere naj čim bolj podpirajo.
3. Tujsko prometna društva in krajevni turistični odseki naj tudi sami skrbe za zgraditev zimskošportnih domov in naprav, skakalnic, sankališč, bob prog, prog za smuk in slalom ter za napravo zimsko turističnih markacij, smuških poti in za oddajo vremenskih poročil.
4. V interesu tujskega prometa in njegove varnosti naj se čim prej reši vprašanje avtorizacije smuških učiteljev, vodnikov in krmarjev ter določi njih delokrog. Ev. naj banska uprava izvede to v lastnem področju.
5. Opozori se naj železniška uprava na nujnost zboljšanja železniškega prometa in na uvedbo pospešenih zimsko-sportnih vlakov, oziroma brzovlakov.
6. Skrbi se naj za znanstveno raziskovanje naše domače slovenske nad 600 let stare smuške zgodovine iz Blok.
7. Za oddajo vremenskih poročil in pozivov za reševanje naj se dovoli brezplačna uporaba brzoja-va ali javnih in zasebnih telefonov. Oddaja vremenskih poročil naj se organizira sistematično.
8. Banovinski tujsko-prometni svet naj končno ukrene potrebno,da se bodo rezervirala našim tujsko-prometniin edinicam primerna sredstva za izvedbo propagande naših zimsko-turističnih ‘ krajev doma in v tujini.
Sladkor	bo	—
na Češkoslovaškem
Sladkorni odsek odbora za prehrano v čsl. parlamentu je sklenil, da se mora cena sladkorja brez škode za proizvajalca sladkorne repe in trgovce-detajliste znižati za 1‘40 Kč pri kilogramu. (K temu je treba pripomniti, da velja sedaj na Češkem v nadrobni trgovini kg sladkorja od 6'20 do 6'40 Kč, da bi torej v bodoče veljal le od 4‘80 do 5'— Kč ali približno 7'50 din.)
Znižanje sladkorne cene pa bi se moglo doseči na naslednji način:
1. Z revizijo produkcijske kalkulacije sladkornih tvornic in pregledom njih izvozne izgube.
2. Z revizijo sladkornega kartela.
3. S podrobnim pregledom poslovnih računov vseh sladkornih tvornic v zadnjih 10 letih ter sploh vsega gospodarstva sladkornega kartela.
4. Z omejitvijo udeležbe bank pri vmesni trgovini s sladkorjem.
5. Sladkorni davek se mora prilagoditi domači potrebi. Manjši donos davka bo izravnan z večjim konzumom.
6. Vsi presežki zalog na slad-
korju se morajo razdeliti med brezposelne ter bedno prebivalstvo, in sicer po ceni denaturira-nega sladkorja za krmo. S tem bi se zatrlo tudi tihotapstvo s saharinom.
7. Pri event. boljšem donosu žetve je treba ceno sladkorni repi zvišati, ker je ta sedaj nerentabilna.
8. Proučiti je vprašanje, da se oddaja sladkor za izdelavo sadnih konzerv po znižani ceni.
Objavljamo ta predlog iz čsl. parlamenta s prošnjo na naše poslance in senatorje, da ga event ponove tudi v naši skupščini.
Za naš revni narod je pač današnja cena sladkorja malo previsoka, uredba o pobijanju tihotapstva z umetnimi sladili pa res premajhna pomoč, kljub nagradi ovajalcem!
Ves rečni promet ustavljen
Direkcija »Rečne plovbe kraljevine Jugoslavije« v Beogradu obvešča, da je ves promet na plov nih rekah ustavljen z dnem 16. januarja 1937.
Folitične vesli
Ratifikacijske listine o paktu prijateljstva med Bolgarsko in Jugoslavijo so bile včeraj že izmenjane in je s tem stopil pakt v veljavo.
Sklenitev bolgarsko-jugoslovanskega prijateljskega pakta komentira žeto ugoano tudi ves svetovni tisk. Vsi listi priznavajo, da pomeni pakt za Jugoslavijo velik uspeh in da sta oba naroda, bolgarski in jugoslovanski, odločno za pakt.
Italijanski tisk samo na kratko registrira j ugoslovansko - bolgarski pakt ter pravi, da je zelo kratek in da bo zato tudi hitro stopil v veljavo. Listi naglašajo, da ne vsebuje pakt nobenih vojaških niti političnih dodatkov.
Fo nekih vesteh se bo Titulescu v kratkem vrnil v Bukarešto in ponovno prevzel zunanje ministrstvo. Vest pa še ni potrjena.
Nemška vlada je odgovorila na angleške predloge glede nadzorstva o nevmešavanju v španske zadeve. Nemška vlada pravi, da pozdravlja ukrepe vlad, s katerimi naj se prepreči pošiljanje prostovoljcev v Bpanijo. Nemška vlada je tudi že sama pripravila zakon, s katerim naj se onemogoči odhajanje prostovoljcev v Španijo. Nemška vlada želi, da izdela londonski nevtralni odbor čim prej smernice za kontrolni sistem, s katerim se bo preprečilo vmešavanje v španske zadeve. Predloge, ki jih je ze prejela od londonskega odbora, bo nemška vlada proučila. Končno vprašuje nemška vlada, zakaj še ni dobila odgovora na svoje predloge z dne 7. januarja.
Tudi italijanska vlada je odgovorila na angleško noto, in sicer precej podobno ko nemška vlada. Vrhu tega pa se italijanska vlada v svojem odgovoru izreka tudi proti naturalizaciji prostovoljcev. Vsi prostovoljci, ki niso španski državljani, naj se brezpogojno s španskega bojišča odstranijo.
Splošno se sodi, da je po ugodnem nemškem in italijanskem odgovoru na angleško noto, splošna vojna nevarnost v Evropi odpravljena.
»Narodi hočejo odkritosrčno
mir,« je dejal predsednik franc, parlamenta Herriot te dni pri sve-čanostnem kosilu republikanskega krožka. »Če bi bilo mogoče, da bi govorila srca narodov, bi bila vojna na večne čase obsojena. Posredovalci med narodom in razsodnikom pa vnašajo v konflikte svoje doktrine, interese in sisteme, ki vso zadevo komplicirajo, mesto da bi jo uravnali, še vedno je Zveza narodov najboljše, kar se je doslej ustvarilo za organizacijo miru.«
»Volkischer Beobachter« zelo neugodno komentira Blumov lyon-ski govor. Pravi, da je govoril Blum tako ko Eden. Tudi on da je uporabljal fraze, ki da so za Nemčijo žaljive. V Parizu in Londonu menda še vedno mislijo, da je mogoče dobiti od Nemčije z gospodarskimi koncesijami politične. Blum da je govoril sicer lepše kakor Eden, a tudi on je manj mislil na Francijo, ko pa na svoje zaveznike v srednji Evropi. Največja ovira zbližanja med Nemčijo in Francijo pa je v tem, ker francoska vlada konsekventno zagovarja zvezo s sovjetsko Ttusijo.
Po prizadevanju Vatikana se je posrečilo, da se bodo med nemško vlado in nemškimi škofi obnovila pogajanja glede izvajanja konkordata. Nameravana odredba, s katero bi se prepovedale vse katoliške šole, se ne bo izdala.
Na madridski fronti vlada zatišje. Poročila govore le o letalskih bojih, ki pa so pokazali premoč republikancev.
Med Francijo in Turčijo je prišlo v aleksandretskem vprašanju že do popolnega soglasja, v zadnjem hipu pa je povzročilo vprašanje uradnega jezika v sandžaku Aleksandreti spet nesoglasja. Turčija zahteva, da bodi uradni jezik turški, čemur pa se upira Francija. Upati pa je, da bo tudi to nesoglasje premagano.
Na Stalina je oddal njegov tajnik dva strela, ki sta ga le lahko ranila v desno ramo. Tajnik je bil aretiran in zaslišan ter je podal tudi obsežno izjavo o svojih soudeležencih. Drž. policija je takoj nato aretirala celo vrsto ljudi, baje samo v Moskvi okoli 8000.
Novo japonsko vlado je sestavil general Ugaki, guverner Koreje. Skoraj vsi člani bivše Hirotove vlade so ostali tudi v novi vladi. Glavna naloga nove vlade je, da spravi proračun, ki je zlasti obremenjen z vojnimi krediti, skozi skupščino. Veliko vprašanje pa je, če se ji bo to tudi posrečilo, ker je ostalo nasprotje med parlamentom in vojsko enako močno.
Preiskava o bombnih atentatih v Lisaboni je bila dosedaj popolnoma brezuspešna.
Denarstvo
Naše klirinške terjatve proti Italiji
»Jugoslovanski Kurir« poroča: Naše klirinške terjatve proti Italiji znašajo po zadnjem izkazu Narodne banke 49 milijonov lir. Večina teh terjatev pa je že davno odkupljena od Narodne banke, ki tudi še danes, čeprav le v manjših količinah, odkupuje od gospodarsko slabotnejših naših izvoznikov lire ter jih plačuje po 270 din za 100 lir, čeprav je njih svobodni tečaj na borzi samo 250 dinarjev.
Za turiste iz naše države, ki potujejo v Italijo je določen kot Prvi obrok znesek 10 milijonov dinarjev. Lire za naše turiste se Prodajajo v Italiji po 250 din ter se od turistov tudi ne more več zahtevati, čeprav te lire, ki se odstopajo turistom, dostikrat ve-*j&jo po 300 do 315 lir. Lire se Prodajajo največ pri >Putniku«. No prodajajo pa se samo lire, temveč tudi hotelski boni ter kreditna pisma na lire.
Od naših izvoznikov v Italijo se slišijo pogosto pritožbe. Na odločilnem mestu pa se beograjski agenciji sporoča, da vse terjatve naših izvoznikov v Italijo (in med njimi so tudi velika podjetja) ne znašajo več ko približno 6 milijonov lir. Ostanek je že odkupljen °d Narodne banke, deloma pa je določen za naše državne nabave, ki bodo najbrže v kratkem naročene.
Tako oficialno poročilo, kateremu ne moremo nič dostaviti.
Vojvodinski kmetje ne izkoriščajo uredbe
»Naplo« javlja, da se je le neznatno število kmetov v Vojvodini obrnilo na sodišče zaradi izvedbe razdolžitve. List pravi, da se kmetje ne poslužujejo uredbe, ker je preveč komplicirana in ker je treba priložiti prošnji preveliko število dokumentov. Sicer pa je treba priznati, da je za uredbo, ki je namenjena edinole kmetskim dolžnikom, dolga vrsta pravilnikov v resnici nekoliko mnogo.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. januarja navaja te izpremembe (vse v milijonih din):
Kovinska podloga se je povečala za 0'9 na 1.631,4.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so narasle za 26,0 na 630,2, vsota kovancev pa za 16,8 na 378,4.
Skupna vsota posojil se je dvignila za 13,3 na 1.700,6; in sicer so se menična posojila povečala za 13,4 na 1.448,1, lombardna pa so padla za 0,1 na 252,4.
Razna aktiva so se povečala za 2,8 na 834,6.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 73,3 na 5.140,7, zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 131,8 na 1.987,9.
Razna pasiva so se zmanjšala za 17 na 315,9.
Skupno kritje se je znižalo na 29,40%, samo zlato pa na 28.72%.
Čekovne vloge pri Poštni hranilnici so lani narasle od 1179 na 1466 milijonov din, samo v Sloveniji pa od 196,4 na 210,8 milijona. Od leta 1931, ko se je začela kriza, so narasle čekovne vloge pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani od 142,5 na 210,8, torej za skoraj 70 milijonov din. Vsiljuje se
v	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS.REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
k tej konstataciji komentar, ki ga pa raje opuščamo. Vseeno pa moramo pripomniti, da je le malo prevelik luksus, da ima Slovenija nad 200 milijonov din naloženega denarja brezobrestno. Ali še vedno ne bodo nekateri spoznali potrebo ustanovitve slovenskega klirinškega zavoda?
O novem begu kapitala iz Evrope v Ameriko poročajo listi. Glavni razlog bega je v napeti evropski zunanje-politični situaciji, ker se kapitalisti boje, da bi mogla v Evropi izbruhniti vojna.
Češkoslovaške banke so začele lani zopet v večjem obsegu dovoljevati hipotekarne kredite. Tako
je dovolila Praška mestna hranilnica V 1. 1935 33,6, v 1. 1936 75,05, češka hipotekarna banka v 1. 1935 58,9, v 1. 1936 pa 126,2 milijona Kč hipotekarnih kreditov.
Vse vloge v 11 londonskih klirinških bankah so dosegle koncem
1.	1936. višino 2.315 milijonov funtov, lmkršne višine še niso dosegle nikoli. V enem letu so narasle vloge za 224 milijonov funtov.
Potrjuje se vest, da bo dobila Francija v Angliji posojilo 50 milijonov funtov.
Obresti za državne dolgove so v Franciji narasle že na 18 milijard frankov, kakor trdi pariški »Ma-tint.
financiranje gradnje
automobiiskih
Velike avtomobilske ceste niso le največje gospodarske važnosti, ker se z njimi pospešuje promet, lemveč morejo biti tudi dobička-nosne, če se stvar prav zagrabi.
Tako se Italijanom velika avtomobilska cesta Mestre—Padova rentira. V zvezi s tem pišejo češki listi, da bi se rentirala tudi velika avtomobilska cesta iz Heba v Vel-ky Bečkov. Po tej cesti bi se moglo priti iz najbolj zapadnega kraja v 10 urah na vzhod republike. Ta avtomobilska cesta, ki bi bila ena glavnih prometnih žil republike, bi veljala okoli 1 milijarde Kč. Dohodki iz oddaje najemnin za bencinska napajališča, hotele, gostilne in garaže ob cesti ter za cestne takse in oddajo reklame bi znašali na leto 150 milijonov Kč, da bi se v cesto investirani kapital obrestoval po 15%. Za gradnjo potrebni kapital bi se mogel dobiti iz prispevkov za brezposelne, ker bi gradnja ceste zaposlila številne brezposelne in bi se zato tudi podpore za brezposelne zmanjšale. Pri gradnji bi se mogla finančno udeležiti tudi vojaška uprava, ker bi se s cesto silno povečala obrambna sposobnost države. Končno bi se mogla ustanoviti delniška družba in bi postale delnice te družbe, če bi država jamčila za njih obre-stovanje, postale v kratkem zelo iskan papir. Pri količkaj dobri volji bi mogla imeti Češkoslovaška v dveh letih takšno cesto.
Pri nas razmere niso tako ugodne ko na Češkoslovaškem in pri nas tudi avtomobilski promet ni tako velik, da bi smeli računati s 15odstotnim obrestovanjem. Toda
vseeno pa je tudi pri nas mogoče, da bi si po opisanem vzoru zgradili veliko avtomobilsko cesto iz Ljubljane do Beograda in še naprej do Sofije. Za tujca bi bila ta cesta največja privlačnost, poleg tega pa tudi za nas največje važnosti, gospodarske ,	..	. Ti
interesi so tako veliki, da bi morali zgraditi to cesto, tudi če bi se samo stroški krili, ne pa da bi se obrestovala s 15%. In pri količkaj dobri volji bi se takšna cesta tudi mogla zgraditi.
Niti najmanj ne dvomimo, da je tudi v Beogradu takšna dobra volja, kakor je sploh znano, da je Beograd vedno navdušen za vse lepo in požrtvovalno, če se torej ta cesta ne bo začela graditi, potem pač to ne bo krivda Beograda, temveč onih, . ...
Z vso resnostjo pa bi pripomnili naslednje: Menda res ne bo druge rešitve, da se zgradita avtomobilski cesti z Jesenic skozi Ljubljano do morja ter iz Maribora do Ljubljane na uvodoma omenjeni način. Ustanovila naj bi se delniška družba, banovina pa naj bi jamčila za skromno obrestovanje delniškega kapitala. Banovina naj bi tudi s pobiranjem posebnega cestnega davka od uporabe te ceste zagotovila redne dohodke družbi in s tem tudi krila svoje jamstvo. Delnice pa naj bi podpisale občine ter podjetja, ki bi ležala ob tej cesti in ki bi imela glavni dobiček od nove ceste. Seveda bi se vsa zadeva mogla mnogo laže urediti, če bi samouprave že delovale. Pa morda bi se dala stvar izvesti tudi v sedanjih razmerah.
Upravno sodišče ie iamstvo države
Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o najvišjem upravnem sodišču. Načrt naj na eni strani razbremeni upravno sodišče, na drugi strani pa pospeši njegovo poslovanje. Posebne važnosti pa je določba, da so splošno veljavna pravna načela, ki jih proglasi deveteročlanski senat in ki se morajo zato tudi objaviti v uradnem listu.
O tem pravi vladni načrt, da so vse upravne oblasti brez izjeme zavezane ravnati se po sklepih najvišjega upravnega sodišča. Če izda upravno sodišče ponovno v določenem pravnem vprašanju razsodbo, ki se razlikuje od pravnega naziranja toženega oblastva, more prvi predsednik sodišča to vprašanje predložiti deveteročlan-skemu senatu. Če pa to zahteva katero ministrstvo s soglasjem vlade, potem se mora sporno vprašanje predložiti senatu devetorice v razsojo, če vztraja senat devetorice na razsodbi upravnega sodišča, potem sporoči to predsednik sodišča ministrskemu predsedniku in vsem ministrom in razglasi to razsodbo v uradnem listu. Vlada mora potem takoj ukreniti vse potrebno, da se upravna oblastva po tem načelu ravnajo. Če se razveljavi odločba upravnega oblastva, ker ni upoštevalo tako razglašenih načel, more sodišče odrediti, da mora upravna oblast povrniti pri-
tožitelju stroške za postopanje pred najvišjim upravnim sodiščem.
Na predlog vlade mora predsednik upravnega sodišča ponovno sklicati senat devetorice o razsodbi, ki je bila že objavljena v uradnem listu. Ta razsodba pa se more spremeniti le z dvetretjinsko večino senata.
Ta določba je načelno najvažnejša in z njo je dana podlaga, da more biti upravno sodišče v resnici jamstvo, da gre državi značaj pravne države.
Druga določila vladnega načrta pa imajo samo ta namen, da pospešijo poslovanje upravnega sodišča. Tako so redno pritožbe v bagatelkah na najvišje upravno sodišče nedopustne. V manj važnih zadevah morejo razsojati tudi tričlanski senati, dočim običajno razsojajo le peteročlanski. Javne razprave bodo v bodoče le na zahtevo strank. Pristojbine se povečajo ter uvedejo se tudi kazni, če kdo zlonamerno zaposluje najvišje upravno sodišče s kverulantskimi ali neresnimi zadevami.
Upamo, da bomo v kratkem mogli poročati tudi pri nas o načrtu za reformo državnega sveta in upravnih sodišč.
Velesejem v Poznanju
V Poznanju (Poljska) bo letošnja velesejmska prireditev od 2. do 9. maja.
Rooseveltova socialna poslanica
Na kratko smo sicer že poročali o Rooseveltovi socialni poslanici, vendar pa ne bo odveč, če zapišemo tudi naslednje njegove besede:
»Vidim velik narod, ki je na prostranem prostoru obdarjen z naravnimi zakladi.
Istočasno pa vidim mnogo milijonov Amcrikancev, ki nimajo niti najpotrebnejšega za življenje. Vidim milijone, ki nimajo niti vzgoje, niti odpočitka, niti možnosti, da zboljšajo svojo in svojih otrok usodo. Vidim milijone brez vsake kupne sile za proizvode farm in tvornic, ki zopet baš zaradi tega ne morejo dati drugim nobenega posla. Vidim tretjino prebivalstva našega naroda v slabih stanovanjih, slabo oblečenega in slabo prehranjenega.
Te slike, kakor sem jo orisal, ne slikam iz obupa, temveč v upanju, da jo bo narod izbrisal in po-
stavil lepšo na njeno mesto. Hočemo skrbeti za vsakega ameriškega državljana in nikdar ne bomo smatrali niti ene skupine, ki lojalno izpolnjuje zakone, v mejah naše države za odvišno!«
Tako je govoril predsednik ene najmogočnejših državih na svetu, tako je govoril ministrski predsednik vlade Roosevelt, ki je na čelu svetovne sile. In ni se svet podrl, ko je priznal, da so milijoni in milijoni državljanov te svetovne sile v največji bedi.
Vsak dan
Trgovec nam piše:
Tako bo treba kmalu krstiti takšne novice. Komaj izide nova nelogična naredba, za katero se še ne ve, kako se bo v praksi obnesla in kako jo bodo različne in-štance razumele, že čitamo zopet novost, ki zadeva to pot tekstilno stroko. Tako čitamo v listih, da vsebujejo nemške tkanine vsaj v notranjem prometu najmanj 16% umetne bombaževe preje. Ali vsebuje tako prejo tudi blago, ki je namenjeno za eksport, nam ni znano. Ker so se pa že opozorile carinarnice, naj tako blago, ki vsebuje več kakor 10% te umetne preje, enostavno carinijo kot pol-svilo (!!!), bodo nastale zapet nove zmede in eventualno tudi novi prepiri. Kako pa naj trgovec, ki naroči nekaj blaga, vč, kakšen bombaž vsebuje tkanina, ki jo je naročil, če mu tega dotični potnik ne pove. Kako naj trgovec, ki inora blago naročiti že 4—6 mesecev pred sezono, že naprej sluti, da bo naša carina tak umetni bombaž smatrala za polsvilo.
V Italiji izdelujejo poleg ogromne količine umetne svile tudi umetno volno. Najbrž tudi umetno volno in vse take produkte kupuje tudi Nemčija. Toda kako naj mi to
vse naprej vemo? Če bo torej prišlo blago in bo carinarnica eventualno smatrala, da vsebuje nad 10% umetne preje, bo to carinila kot umetno svilo. Ta carina pa bo v tem primeru tako horendno visoka, da je čisto izključeno, da bi le en trgovec mogel tako blago uvažati. .	,	,	, _
umetne svile, ampak je zanjo vse le animalska svila ali polsvila. Na ta način se že nekaj let ne morejo uvažati izdelki iz umetne svile, ker ne prenesejo previsoke carine, ki znaša tudi nad 100% vrednosti blaga. Uvaža se samo umetna svilena preja.
Trgovcem bi bilo torej treba naprej povedati, da se bo tako blago carinilo kot polsvileno, potem mi prav gotovo ne bi naročali takega blaga. Toda pomisliti je treba, da se v tekstilni stroki naroča blago že v septembru ali še prej za dobavo v februarju ali marcu. Tu ne gre kakor pri drugih strokah, da se kupuje šele, kadar kaj zmanjka.
Kako se bo vse to uredilo, je seveda zopet vprašanje, na katero bomo najbrž zopet dobili od-govor	~	'	n
Ureditev plačilnega prometa s Švico
Ker je Švica odpovedala klirinški sporazum z našo državo, je izdal finančni minister odločbo, s katero se nreja plačilni promet s švico takole:
1. od 1. januarja 1937 dalje sc razširi uvozna kontrola tudi na Švico.
2. Trgovinske obveznosti domačih tvrdk proti upnikom v Švici se poravnavajo ob potrebni izpričbi samo s položitvijo dinarjev pri Narodni banki po pooblaščenih zavodih.
3. Ti dinarji se smejo uporabljati samo za plačilo izvoza v Švico s pritrditvijo Narodne banke. Izvzeta so od tega plačila za pšenico, koruzo in vse drugo blago, za katero izdaja potrdila o zavarovanju valute zgolj Nar. banka.
4. Po izravnavi klirinškega salda se sme plačevati blago, izvoženo v Švico, samo v prostih devizah, od katerih pa se mora ena tretjina ponuditi Narodni banki, dve tretjini na borzi za potrebe domačih uvoznikov.
Iz zadružnega registra
Vpisale so se nastopne zadruge:
Poljedelska sadjarska in vinarska zadruga z o. z. v Leskovcu, okraj Krško; »Splošna vnovčevalnica klavne živine«, r. z. z o. z. v Mariboru; Posojilno in kreditno društvo v Medvodah; Sokolska kredit-
na zadruga v Radovljici in Stavi na zadruga »Šišenski dom« Šiški.
Razdružila sc je in prešla v 1 kvidacijo Zadruga za rejo topk krvnih konj v Brežicah. Nadalje s je razdružila in prešla v likvidc cijo Zadružna elektrarna Brstje Brstju.
Gospodarska zadruga na Korc ški Beli pa si je spremenila prs vila, da sme v bodoče oskrboval po ugodnih pogojih hrano in p: jačo in vzdrževati v ta namen pc sebne kuhinjske in gostilnišk prostore. Zadružna misel res lep napreduje.
Pri I. del. konzumnem društvi v Ljubljani se izbriše član načel stva Alojzij Kocmur. Izpremenil so se nadalje tudi pravila zadruge
Razdružila se je in prešla v li kvidacijo Živinorejska selekcijsk zadruga v Novi vasi. Likvidator! so sedanji člani načelstva.
Drobne vesti iz Bolgarij
Uvoz Bolgarske se je lani pove c&l za 172 na 3181, izvoz pa za 65 na 3910 milijonov levov Trg bi lanca Bolgarske je bila torej lan aktivna za 679 milijonov levov z 435 milijonov levov več kakor v 1935.
Bolgarska je znova prodala če
škoslovaškemu tobačnemu mono polu 1,2 milijona kg tobaka z ceno 35 milijonov Kč. Nadalje j sklenila Bolgarska s Češkoslovašk nove kompenzacijske kupčije, h sioer bo dobavila čreva za jeklc grozdje in jabolka za steklene iz delke in drugo sadje za filme.
Zunanja trgovina
Pred novimi trgovinskimi pogajanji
Iz Beograda poročajo, da se bo spomladi začela cela vrsta trgovinskih pogajanj. Ze koncem februarja ali v začetku marca se začno trgovinska pogajanja s skandinavskimi državami. Nato bodo sledila pogajanja z Egiptom in z Združ. državami Sev. Amerike. Pogajanja se bodo začela predvsem na željo washingtonske vlade, ker je zaradi naše uvozne kontrole uvoz mnogih ameriških predmetov otežkočen.
Kdaj se bodo začela tudi trgovinska pogajanja z Argentino, ki bi bila posebno potrebna, se še ne ve. Tudi pogajanja z raznimi levantskiini državami, bi bila naši trgovini zelo v korist.
Uvoz lesa v Turčijo prost
Turška vlada je s 1. januarjem bistveno izpremenila svoja uvozna določila. Najbolj značilna izpre-memba je, da uvoz blaga ni več kontingentiran. Po novih določilih je uvoz nekaterega blaga popolnoma svoboden, nekatero blago pa se sme uvažati le iz držav, ki imajo s Turčijo sklenjene klirinške pogodbe.
Popolnoma prost je uvoz: drv, oglja, gradbenega lesa, dog, obročev, lesenih sodov, krtač in metel.
Samo iz klirinških držav ali pa iz držav, s katerimi ima Turčija aktivno trgovinsko bilanco, se smejo uvažati naslednji predmeti: nekatere vrste gradbenega lesa, furnirji, parketi, tesarski proizvodi, okviri, lesene igrače, razne vrste papirja in lepenke ter razne smole.
Jugoslovanska jadranska tarifa za Trst in Reko
Italijanske železnice so izdale novo tarifo za prevoz vagonskih pošiljk v prometu od železnice do železnice med Trstom in Reko na eni strani ter postajami jugoslovanskih državnih železnic (ter postajami tudi preko Jugoslavije) na drugi strani. Za 105 predmetov, ki so tudi navedeni, dovoljujejo italijanske železnice na progi Postojna—Trst 25 do 30% popust, na progi Postojna—Reka pa celo 50 odstotni.
Zaradi tega znižanja bo precej trpel Sušak, ker se bo zlasti iz Slovenije moglo pošiljati blago skozi Trst in Reko na morje ceneje ko pa skozi Sušak. Tako n. pr. velja sedaj vozarina za
10.000 kg mineralnega olja za mažo od Sušaka do Ljubljane 2620 din, dočim iz Trsta v Ljubljano samo 1720 din, iz Reke v Ljubljano pa celo samo 1510 din.
»Jugoslovenski Lloyd< zato zahteva, da se že enkrat začne z gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem. Kakor smo bili nekoč veseli, če so se tudi neslovenski listi zavzemali za to nad vse pravično zahtevo Slovenije, tako moramo danes reči, da nam bo kmalu že vseeno, če se ta železnica zgradi ali ne. Če mislijo nekateri, da je vseeno, če zasluži Trst ali Sušak, če zaslužijo naše ali italijanske paroplovne družbe, bo enkrat tudi nam to vseeno. Saj kmalu itak ne bomo smeli niti reči, kako bi se mogle kakšne reči zboljšati.
Iz Dmiša je bilo lani izvoženih
250.000 ton boksita, za 100.000 ton več kakor 1. 1935.
Grčija je sklenila, da naroči iz Argentine 200.000 ton pšenice, ki jo bo plačala z devizami. Prvotno je bilo določeno, da bo nabavila Grčija to pšenico iz Madjarske in Jugoslavije, a so se pogajanja razbila.
Avstrijski uvoz se je v 1. 1936. povečal za 39,6 na 1245,8, izvoz pa za 57,6 na 952,6 milijona šilingov. Pasiva trgovinske bilance so se znižala za 18 milijonov šilingov.
Italija je kupila dosedaj po sodbi londonskih strokovnih krogov
55 milijonov bušljev pšenice, a jo bo morala nakupiti še' 31 do 33 milijonov bušljev, ker si hoče ustvariti tudi železno rezervo pšenice v višini 9 do 11 milijonov bušljev.
Bencin se bo na Češkoslovaškem zaradi devalvacije in dviga cene bencina na svetovnem trgu podražil s 1. februarjem za 5, s 1. marcem pa zopet za 5 stotink.
Royal Dutch Shell koncern je prvič po 1. 1930 zopet izplačal in-
Ad št. 303/6.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/111, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. oktobra 1936 do 31. decembra 1936 naslednje nove legitimacije:
327. Valentin Izidor, Moste pri Ljubljani — Prometni zavod za premog d. d., veletrgovina s premogom, Ljubljana.
328. Skrabar Vladimir, Ljubljana
— Prometni zavod za premog d. d., veletrgovina s premogom, Ljubljana.
329. Vrenk Franc, Ljubljana — Ant. Krisper Coloniale lastnik Josip Verlič, trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki, Ljubljana.
330. Mikuš Anton, Vrhovci — Cilenšek Apolonija, strojno pletilstvo, Ljubljana,
331. Januš Viktor, Ljubljana — Eber Eligij, krznarstvo, Ljubljana.
332. Beer Adolf, Tuzla — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava.
333. Lenarčič Vinko, Zagreb — »Peka te te« tovarna testenin družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
334. Jost Karl, Celje — Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje.
335. Goltes Adolf, Ljubljana — Savnik Ivan, tvomica rokavic, trikotaže, naramnic in kravat, trgovina z mešanim blagom, Kranj.
336. Kern Ivan, Ljubljana — Šušteršič Peter, trgovina z vinom na debelo, Seničica.
337. Kanjak Dragotin, Čuprija — Medmeš Ivan, čevljarstvo, Nevlje.
338. Kocmut Janez, Št. Vid nad Ljubljano — Jul. Weinerja nasl. D. & ing. W. Rakusch, trgovina s steklom, porcelanom, plastiko, kipi, slikami in okvirji na drobno in debelo, Celje.
339. Krois Ivan, Maribor — Lipo-šek Gustav, trgovska agentura in komisija, Maribor.
340. Bebič Anton, Zagreb — Hribar Mihael, tovarna slamnikov, Mengeš.
341. Javkov Čira, Vršac — Lazar M., mehanično izdelovanje pletenin, Ljubljana.
342. Willenpart Marjan, Ljubljana
— Čeme Anton, graverstvo, Ljubljana.
343. Lenard Josip, Vel. Kikinda — Čeme Anton, graverstvo, Ljubljana.
344. Hahn Bela, Ljubljana — Lavrič Josip, trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana.
345. čerič Alojz, Maribor — Tovarna blagajn družba z o. z., tovarna železnih blagajn, Ljubljana.
346. KJeinlerchner Josip, Domžale
— Tovarna klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Oberwalder družba z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale.
347. Schwab Egon, Maribor. — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
348. Andfenšek Martin, Križevci — Ed. Suppanz družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki, Pristava.
349. Štokan Milena, Dravograd — Primožič A., trgovina z mešanim blagom, Žiri.
350. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič.
351. Pihler Josip, Maribor — Urbanc Feliks, trgovina z manu-faktumlm blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
352. Berdais Ludvik, Maribor — Dolenc Josip, trgovina z avtomobili, nadomestnimi deli in potrebščinami za avtomobile, Ljubljana.
temo dividendo svojim delničar-, jem, in sicer v višini 5 do 7'5"/o.	|
V izvozu gospodinjskih predmetov je na prvem mestu Nemčija s 30Vo, Anglija s 15, USA s 13 in češkoslovaška z 12"/o.
Sovjetska unija se je osamosvojila od uvoza bombaža. Letošnja žetev je dala 2,29 milijona ton surovega bombaža. S tem je dosegla Rusija v proizvodnji bombaža 3. mesto na svetu in ji ne bo več treba uvažati bombaž.
353. Trebeč Franjo, Ljubljana — tremelč Gvido, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj.
354. Premelč	Ivan,	Trbovlje	—
Benko Jos., tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota.
355. Scherag Franc, Ruse — »Aga-Ruše« d. d-, tovarne acetilena in oksigena, Ruse.
356. Cedilnik	Ivan,	Domžale	—
»Universale« tovarna klobukov in slamnikov d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale.
357. Kumer	Franc,	Trbovlje	—
Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
358. Poznič Anton, zalec — Tvor-nica za dušik d. d., tvorniško izdelovanje elektrotehničnih in kemičnih produktov, Ruše.
359. Simon Oskar, Ljubljana — Narodni : magacin splošna tekstilna d. d. podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana.
360. Žbogar Martin, Ljubljana — ista.
361. Pirc Alojz, Ljubljana — ista.
362. Koritnik Jernej, Ljubljana — ista.
363. Fatur Frane, Ljubljana — ista.
364. Zupanc Jernej, Radeče — »Peta« družba z o. z., tvornica lesenih pet, Radeče pri Zid. mostu
365. Mlinar Josip, Nova vas — Bogataj Lovrenc, čevljarstvo, Nova vas.
366. Halbensteiner Erich, Ljubljana — Zeschko A., tovarna papirnatih vrečic in zavitkov in trgovina s papirjem, Ljubljana. <,
367. Brandt Stevan, Sombor — Še-šir d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka.
308. Kovač Franc, Ljubljana — Manufaktura Groznik Mirko k. d„ trgovina s tekstilnimi in agrarnimi proizvodi na drobno, Ljubljana.
369. Zupan Gotthard, Vir — Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju.
370. Pečelin Matevž ml., Žiri — Pečelin Matevž, čevljarstvo, Žiri.
371. Maier Julij, Maribor — Bauman Josip, veležganjarna, iz-delovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov, št. lij pri Mariboru.
372. Peternelj Franc, Žiri — Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju.
373. Možina Franc, Ljubljana — Zcrn Franc družba z o. z., tvornica kovčkov, aktovk, šol. map, nogometnih žog, nahrbtnikov itd., Ljubljana.
374. Gaspari Karol, Maribor — Mariborska tekstilna tvornica družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor.
375. Peruzzi Emil, Ljubljana — Ign. Vok, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
376. Griinbaum Šandor, Zagreb — »Pax« Kopač & Stele, družba z o. z., tvornica sveč, Ljubljana.
377. Rajič Vladimir J., Sarajevo — Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža Hrovat & Komp., tovarna lanenega olja in firneža, Ljubljana.
378. Polgar Josip, Ljubljana — Prelog Karl, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
379. Beganovič Mohamed, Ljubljana — Jakovac Jure, izdelovanje kipcev iz mavca, Ljubljana.
380. Praprotnik Rudolf, Ponova vas
— »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana.
381. Markovič Ilija, čuntič — Bač-nar Anton, čevljarstvo, Žiri.
382. Markovič Peter, Jabukovac — Bačnar Anton, čevljarstvo, Žiri.
383. Rač Peter, Skorenovac — Schauer Friderik, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje.
384. Pavlovič Žarko, Beograd —
»šešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka.
385. Ing. Zemanck Gustav, Maribor
— »Motoroil« družba z o. z., trgovina z mineralnimi olji in špecijalnimi avtopredmeti, Maribor.
386. Waldingcr Vili, Zagreb — Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje.
387. Reich David, Varaždin — Remec - Oo., tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija, Duplica-Kamnik.
388. živič Franc, Ljubljana — Božič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj.
389. Pammer Julij, Celje — Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje.
390. VVallner Hugo,. Maribor — Maj Anton, trgovina z oljem in izdelovanje olja, firneža in ma-zilnih masti, Maribor.
391. Jakolič Fani, Maribor — Go-vedič Josip, trgovina z lesom in premogom, Maribor.
392. Lavrič Karol, Slov. Konjice — Laurich L., tovarna usnja, Sl. Konjice.
393. Romih Ivan, Kraljevo — Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čižmar-ski obrt, Žiri.
394. Ocepek Ivan, Stražišče — Urbanci Ignacij, pilosek, Prevalje.
395. Filipič Franc, Stražišče — Božič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1937.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:
Ivan Jelačin s. r.
Tajnik:
Ivan Mohorič s. r.
Doma in po svetu
Nadškof dr. Ujčič je bil sprejet od papeža v posebni avdienci.
Grški kralj Jurij V. je odlikoval predsednika ljubljanskega velesejma g. Frana Bonača s komander-skim križem Feniksa, ravnatelja velesejma dr. Dularja pa z oficirskim redom Jurija I. Obenem je odlikoval upravnika ljubljanske carinarnice Pirca z oficirskim redom Feniksa. — Iskreno čestitamo!
V Zagrebu je umrla Marija Jambrišak, ustanoviteljica prve hrvatske ženske gimnazije ter ena prvih hrvatskih feministk. Slava njenemu spominu!
Prosvetni minister je izjavil, da se bodo v vseh banovinskih mestih ustanovile vzorne ljudske šole. Beograd ima že takšno šolo.
Nov pravilnik o zasebnih loterijah in tombolah ter drugih igrah na srečo je predpisal kmetijski minister. Prirejanje zasebnih loterij in tombol bo sedaj še bolj omejeno. Dvomimo, da bi se zaradi teh omejitev dvignila prodaja srečk razredne loterije.
Beograjski velesejem bo od 11. do 21. septembra, kakor se sedaj poroča. Pravijo, da ta termin ne bo izpremenjen.
Banska uprava Donavske banovine je zaprosila finančnega ministra za dovoljenje, da sme najeti pri Drž. hip. banki posojilo v višini sto milijonov din, ki bi ga uporabila za zgraditev novih cest in popravilo starih.
Romunski prestolonaslednik Mi-hail je bil operiran na slepem črevesu. Operacija se je popolnoma posrečila.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je izjavil, da se gospodarski odnošaji med državami Male antante in onimi rimskega bloka ugodno razvijajo. V kratkem bo Češkoslovaška tudi poglobila svoje gospodarske odnošaje z Nemčijo in Italijo.
Donos davkov se je v Franciji v 1. 1936. povečal za 604 milijone frankov. Samo prometni davek je dal za 73,9 milijonov frankov več ko v 1. 1935.
Francoska vlada je sklenila, da uvede na francoskih železnicah 40umi tednik. Zaradi tega bo treba povišati število železniških nameščencev za 60.000.
Italijanski minister za propagando Alfieri je po odhodu iz Pariza izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z vodilnimi francoskimi državniki.
Na drugem velikem moskovskem procesu je vzbudila posebno senzacijo izpoved Radeka. Izjavil je, da je bil vodja trockistov, ki so hoteli z nasiljem vreči Stalinov režim in se polastiti oblasti. Nato je navedel več imen najuglednejših komunističnih voditeljev, ki so bili vpleteni v zaroto. Iz njegove ter izjav drugih obtožencev sledi, da je delal Trocki na to, da bi bila Rusija v vojni z Nemčijo premagana, ker bi na ta način režim baje padel. Tudi drugi obtoženci priznavajo svojo krivdo. Nekateri obtoženci so dejali, da so bili prepričani, da Rusija kot edina socialistična država ne bi mogla vzdržati pritiska kapitalističnih držav.
Ruski publicist Navasin je bil v
Parizu ustreljen. Bil je znan pri-
staš Trockega ter spravljajo zato tudi njegov umor v zvezo z moskovskim procesom. Baje naj bi umor preprečil odkritja, ki jih je pripravljal Navašin.
Iz vseh krajev Evrope poročajo o velikih snežnih zametih. V Italiji sneži že dva dni, v Nemčiji in na Madjarskem pritiska hud mraz ter je temperatura padla že na — 20". Skandinavske države so zaradi silnih viharjev od Evrope čisto odrezane. Tudi na črnem morju je divjal silen vihar.
Povodnji v Ameriki zavzemajo vedno bolj katastrofalen obseg. Reka Ohio še vedno narašča, a tudi druge reke. Od 1. 1884. še ni doživela Amerika podobne povodnji. Nekaj mest in celo vrsto naselbin so morali izprazniti. Dosedaj je postalo že 150 ljudi žrtev povodnji. Nad 700.000 ljudi je brez strehe. Zaradi pomanjkanja vode in živil je začela razsajati hripa. Vlada je poslala v ogrožene kraje vojake, živila in zdravila ter organizirala velikopotezno reševalno akcijo.
Povečana gradbena delavnost v letu 1937.
Tako iz Beograda ko iz Zagreba poročajo, da bo letos gradbena delavnost živahnejša. V središču Beograda, t. j. od hotela »Londona« do Kalemegdana bo zgrajenih nad 20 velikih hiš. Uprava trgovskega fonda zgradi na mestu, kjer je bila znana gostilna »Albanija« osemnadstropno palačo. Na Tera-zijah se' zgradita dve šesteronad-slropni palači. Poleg tega so zasebniki zaprosili še za 15 gradbenih dovoljenj v sredini Beograda.
Tudi iz Zagreba poročajo, da se razvija gradbena delavnost zelo ugodno.
Davčne napovedi treba vložiti do konca januarja
Združenje trgovcev v Ljubljani
ponovno opozarja članstvo, da pravočasno vloži napovedi za pridob-nino in poslovni davek. Rok poteče 31. t. m., vendar se prijave sprejemajo tudi še do 15. februarja, če se zakasnitev utemelji.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 23. januarja 1937 objavlja: Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Odločbo glede prispevka v kartelni sklad
— Odločbo glede uvozne kontrole (s katero se razširja uvozna kontrola še na 6 predmetov, kar smo v »Trgovskem listu« že objavili)
— Podaljšanje roka za prijavo kozmetičnih preparatov (do konca leta 1937.) — Odločbo o ureditvi plačilnega prometa s Švico — Pojasnilo o ocarinjanju mlinskih teles iz kovnega železa — Potovanja z legitimacijami brez kontrolnega kupona — Razglasa o razpisu volitev za občine Metlika-okolica in Semič, Golnik in Križe, Hajdina in Motnik ter Zibika in Trebelno
— Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 28. jan. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: Zabavni prizorček — 20.00: Akademski pevski kvintet — 20.45: Koncert na wurllških orglah (plošče) — 21.00: Francoska ura (radijski orkester)
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek, dne 29. jan. 11.00: Naš mladinski pisatelj Emil Adamič (Drago Supančič) — 12.00: Plošče
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Kmečki trio in g. Svetozar Banovec — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Družina in šola (gdč. Srečka Labomik) — 18.20: Orkester balalajk (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila —• 19.30: Sveti Sava — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.30: Rezervirano za prenos — 21.30: Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče)
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Nekaj naših pesmic (plošče)
— 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.