Leto LXXn, št.16___Preig - cena C T
Uredništvo-uprava: Ljubljana,
Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31 60 lir.
Cek. raft. Ljubljana 10B50 za naročnino, in 10.394 za insernte Rokopisov ne vračamo
SLOVENEC 21
PETEK
Im Nordabschnitt der Ostfront
schwere Abwehrkampfe mit unverminderter Heftigkeit
Schweres Ringen westlich Retschiza - Fortsetzung der feindlichen Angriffe im Westteil der italienischen Front
DNB Aus dem FUlirerhauptquartier, 20. Januar. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt:
Vom s ii d I i c h e n Teil der Ostfront *vird nur ortliche Kampftatigkeit go-jneldet.
Im Raum vom S h a s r h k n f f und siidlich Polonnoje erobcrten unsere Truppen im Gegcnangrilf einigo Ort-schaften zuriick. Dabei vvurde eino vor-iibergeheud eingeschlosseno tapfer kiim-pfiindo StiKzpunktbesatzung entselzt.
Westlich Retschiza halt das schwcre Ringen an. In unsere Stellun-gen oingedriingeno feindliche Kanipf-gruppen vvurtlen in erhitterten Kiimpfen zuriickgcworfon.
Bei Witobsk, nodrwestlich und
nordlich N o vv e l handlungen von statt.
Niirdlich des 11 in e n s o e s ,
kiimpfe an. Im Zugo einer ortlirh be-grenzten Frontbegradigung >vurdo dio Stadt N o w goro d geraumt.
Im Westtcil der s ii d i t a I i e n i -s c h en Front selzto der Feind seino starken, von Artillcrie und Srhlachtflie-gern unterstlitzten Angriffe lort. Nach hartem Kanipf ging dio viillig zcrstUrte Stadt Min turno verloren. Alle iiliri-gen Angriffe, so«ie feindlichen Oher-setzversuche iibcr den G a r i g 1 i a n o vvurden abgevviescn. Im Mittelahschnitt vvurde ein feimlliches Zeltlager iiber-fallen umi atisgehoben. Der Feind erlitt dabei lioho blutige Verluste. Gefnngene vvurden eingehracht.
An der K u n a I k ii s t e besrhossen I Fernkanipfhattericn der Kriegsmarine
Minister dr. Gobbels o invaziji
fanden nur Kanipf- Zielo in Dover, I) o a I, Folkesto-ortlicher Bedeutung j n c umi R a m s g it t c.
In der Zeit vom 1. bis 20. Januar siidlirh sehossen Seestreitkriifte. Bordlbik von
Leningrad und siidlirh O r a n i c n -! llandelsschifftii und Marinellak 38 leind-b a u m dauern die sclnveren Abwehr- ličilo Flugzeuge ali.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča
trajajo težki obrambni boji z nezmanjšano silovitostjo
Težki boji zahodno od Rečice - Nadaljevanje sovražnega napada na zahodnem delu južnoitalijanskega bojišča
Fiihrerjev glavni stan, 20. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Z južnega dela vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih bojih.
Na področju pri Žaškovuin južno od Polona j a so si naše čete v protinapadu zopet osvojile nekaj krajev. Pri tem je bila mimogrede obkoljena hrabro se bereča posadka nekega oporišča rešena.
Zahodno od Rečice trajajo težki boji. Sovražne bojne skupine, ki so prodrle v naše postojanke, so bile v ogorčenih bojih vržene nazaj.
Pri Vitebsku, severnozahodno in severno od N e v 1 j a so bili zgolj boji krajevnega pomena.
Severno od Ilmenskega jezera, južno od Leningrada in južno od Oraniebauma trajajo še težki obrambni boji. V teku krajevno omejene
izravnave bojišča je bilo izpraznjeno me sto Novgorod.
Na zahodnem delu južnoitalijanskega bojišča je nadaljeval sovražnik svoje močne s topništvom in bojnimi letali podprte napade. Po hudih bojih je bilo izgubljeno popolnoma razrušeno mesto M i n t u r n o. Vsi ostali napadi ter sovražni poskus prekoračitve G a r i -g 1 i a n a so bili odbiti. Na srednejm odseku je bilo napadeno in uničeno sovražnikovo šotorišče. Pri tem je utrpel sovražnik velike krvave izgube. Dovedeni so bili ujetniki.
Na R o k a v s k i obali so obstreljevale dalekometne baterije vojne mornarice cilje v Dovru, Bealu, Folkesto-nu iu Ramsgatu.
Od 1. do 20. januarja so sestrelile pomorske vojne sile ter protiletalsko topništvo trgovskih ladij in mornarice 38 sovražnih letal.
Berlin, 20. jan. DNB. Vprašanju invazije je posvečen članek državnega ministra dr. Gobbelsa v najnovejši številki tednika Das Keichc, Naslov članka je >V (K) dnehe. Minister opozarja najprej nn dejstvo, da je sovražnik o vprašanju bodočo invazije objavil polno predvidevanj. S tem je pač očividno hotel Nemčijo zuervirati ali pa speljati na napačno pot. To pa, tako pravi dr. Gobbels, ne lio uspelo. Manjkati bi pač moral sleherni čut odgovornosti, tako piše med drugim, če bi so nemško vojno vodstvo zgolj na predvidevanje, da nas hoče sovražnik samo plašili, ne pripravljalo na invazijo. Da bo ta sledila, jemljemo mi brez nadaljnjega na znanje. Manj pa nas pri tem zanima, kje in kdaj se bo pričela. Kajti mi jo pričakujemo v slehernem samo možnem času in na vsakem prostoru Evrope, na katerem so nemške čete in kjer bi se lahlio izkrravali Angleži in Amerikanci. Na noben način lorej ne moremo biti več presenečeni.
Glavni vzrok vpitju, ki ga dvigala London in NVashington v zvezi z n;i|K>-vedano invazijo, je po ministrovem mnenju tudi v tem, da si nasprotnika hočeta sama dati pogum. Sovražnik, tako pišo, ve prav tako dobro kol mi, da velikopotezno vojaško podjetje na zahodu v razbremenitev boljševiškega bojišča predstavlja najbolj tvegano pustolovščino, ki jo nngloameriško vojno vodstvo sploh lahko prevzame in da Anglija in Zedi-njene ameriške države s tem slavita vso na eno karto in bosta vojno po najhitrejši poli zgubili, če ta invazija no ho uspela. Ni nam potrebno zato poudarjali, da nas zato ne bodo našli pri poskusu postavitve drugega bojišča nepripravljene, temveč v skrajni meri pripravljene.
Minister se nato bavi z vprašanjem, kaj lahko nasprotnik vrže v lo odločitev in s čim se mu Nemčija lahko zoper-stavl. Sovražnik mora, tako izjavlja, kar je odločilno, zapustiti svojo rezervo in se spustiti v življenjsko nevarno tveganje. On sicer ve, kaj sloji njemu, ne pa
Boji na vzhodnem bojišču
Berlin, 19. jan. DNB. Nn vsem južnem odseku vzhodnega bojišča se je začasno ustavila boljševiška ziimska ofenziva, ki je terjala od sovražnika poleg 4000 oklepnikov, 1600 topov, kakih 500 letal in neštetih divizij mrtvih in ranjenih. Ker so tudi nn srednjem odseku napadi tako po obsegu kot po jakosti občutno popustili, izgleda, da je prišlo sovjetsko vodstvo do prepričanja, da tu ne more doseči svojih daljnosežnih ofenzivnih ciljev ter da bo treba zaradi tega popolnoma spremeniti ofenzivna težišča. V kolikor je mogoče i>o prvih dneh podati sodbo o bojih na severnem krilu, vidimo, da se boljševiki trudijo n;i treh težiščih, pri Oranienbauinu, južno od Leningrada in severno od Ilmenskega jezera, da bi porinili naprej svojo ofenzivo, ki ji neprestano dovažajo iz globin ali pa z ostalih odsekov bojišča sveže sile, da bi si tudi za ceno najtežjih žrtev utrli pot v baltski prostor. Severno od Ilmenskega jezera je prišlo do izredno težkih bojev, enako kot se-
verno od Novograda, kjer je bilo treba zaradi nadmočnega pritiska sovjetskega napadalnega orožja za nekaj kilometrov umakniti nemške čete. Na bojišču pri Leningradu in Oranicnbaumu pa so bile sovjetske izgube že sedaj tako težke, du so morali boljševiki nadomestiti svoje napadalne formacije z oddelki, ki so se še pred kratkim borili na drugih bojiščih. Na obeli odsekih je uspelo Sovjetoin narediti nekaj vdorov, ki pa so bili po srditih bojih odrezani ali jih je uspelo s protisun-kom odstraniti. Z boji so bili v zvezi tudi sunki, ki so jih boljševiki pričeli izvajati na bojišču pri Nevlju. Tu so predvsem grenadirji pripravili boljše-vikom občuten poraz ter so z uspešnim protisunkoin Sovjetom iztrgali tri kraje ter so na ta način odstranili vdor, ki je nastal pred več dnevi. Nadaljnja zbirališča Sovjetov so bila z dobro ležečim topniškim ognjem tako učinkovito razbita, da tamkašnje sovjetske čete niso mogle biti več uporabljene za napad.
Mongolska topovska hrana za Stalina
Stockolm, 19. januarja T. Moskovski tadio je nedavno poročal o obisku ministrskega predsednika mongolske ljudske republike maršala Čoibalsena v Kremi ju. Razen seznama osebnosti, ki so maršala sprejelo na kolodvorih, niso poročali nikakih podrobnosti o razlogu obiska.
Zadnji obisk mongolskega ministrskega predsednika v Moskvi je bil jeseni leta 1941., nekaj mesecev po izbruhu nemško-sovjetske vojne. I/, sedanjega obiska lahko sklepamo, da bo Stalin, ki hoče napolniti svoje močno zbite vojaške oddelke, zahteval od Čoibalsena zvečano dobavo topovske hrane. To se ujema tudi z izpovedjo
sovjetskih vojnih ujetnikov, da v zad- —„___, ......— , „
njem času prihajajo na vzhodno bo-. za oskrbovalno cesto v Mongoliji stojišče kontingenti takozvane mongolske 1 ječim sovjetskim posadkam.
ljudske revolucionarne armade. Treba je poudariti, da je mongolska ljudska republika le navidezno samostojna in da ni v resnici nič drugega, kot popolnoma brezpravna in od Moskve od visna azijatska kolonija.
Sovjetska vlada je nekoč ž.e porabila velike vsote za zgradbo vojaško važne ceste preko zunanje Mongolije, tja do mej TIsin-Kiaiiga, da bi po tej poti lahko dobavljala s čangkajškom se borečim kitajskim komunističnim tolpam orožje in da bi v primeru vojne |K) njej lahko pošiljala vojaške jirevoze. Kasneje so uporabljali to cesto za pošiljanje orožja samemu Čang-kajšku, vendar je v glavnem služila
kaj Nemčiji na razpolago za to odločilno borim. Sovražnik pozna le nemške priprave, ki mu tudi pri največjem prikrivanju niso ostale neznane. Ko pa bo šlo zares, bo pa utegnil spoznali tudi še da-loko večje priprave, o katerih nima doslej nobenega pojma. Če sam sovražnik pričakuje v primeru invazije ogromne izgube, potem se pri tem naslanja samo na njemu znana normalna obrambna sredstva Nemcev. Te izgube pa bodo v resnem primeru mnogo presegalo dosedanje cenitve.
Sicer pa dr. GObbels dvomi, da bi bil Hoosevelt pripravljen dati 7,")",; čet za invazijo. Vsekakor pa lahko tudi v tem primeru predvidevamo, je izjavil tir. Gobbels, da bodo Amerikanci in Angleži morali žrtvovati več stotisoč mož, da bodo sploh lahko prišli z našimi četami v borbo za življenje in smrt, in šele potem se pričenja pravo tveganje. Saj vendar ne mislijo, <ia smo mi s tem stavili vse na eno samo karto! Minister smatra za napak, ako Angleži in Amerikanci slavijo vse na množične bombne napade. Opozarja, da je napačno predvidevanje, da nemški vojaki niso dorasli letalskemu terorju, če so mu dorasle celo žene in otroci v nemških mestih. Sicer pa meni, da bo nasprotnik pri invaziji naletel na nemško letalsko obrambo, ki ga l>o pač utegnila spraviti ob posesl odločilnega dela njegovega bombniškega orožja.
II koncil ugotavlja minister, da se jo račun, ki sta ga London in NVashington postavila za leto 1914., izkazal kot napačen. Niti sunek proti tako imenovanemu mehkemu spodnjemu telesu Evrope, je izjavil, niti že dolgo pripravljen odpad italije, niti letalski teror, niti živčna ofenziva proti nemškemu narodu niso mogli izvojevati kake odločitve ali ,kaj temu stičnega. Nasprotno: Nemški narod v domovini in nemška vojska na bojišču sla obvladala vse lo prav suvereno, kar občuduje ves svet. Odločitev vojne leži za nasprotnika danes dalje kot kdaj koli poprej. Zalo si jo mora poskušati izsilili.
Kdo nas more sumničiti, da nismo mi podvzeli vse možno, da bomo pri tej priliki nasprotnika popolnoma streznili in njegovo papirnato zgradl>o domnevne go-love zmage podrli. Tako ugodne prilike, da zavzame vojna odločilni obrat, no najdemo nikoli več.
Dr. GObbels smatra, da bo izjalovitev invazije imela [»osebno za Anglijo težko posledice, ker v Angliji rapidno pada število rojstev. Kako l>o, tako se vprašuje, utegnila Anglija nadoknaditi grozeče izgube v lej invaziji? Kje je nova močna generacija, ki ho zopet obnovila angleški Imperij? Kolikor je jo Se, bo izkrvavela ob atlantskem zidu ali žičnih zaporah pred našimi zapornimi postojankami nn zahodu, v kolikor seveda ž<- 110 bo žrtev našega težkega topništva ali letalstva pri izkrcevnilju. To si- |m točno strinja z Rooseveltovimi in Stalinovimi računi. Ta dva se bosta s tem dokončno rešila nadležnega konkurenta, katerega vojaško, politično in gospodarsko že itak dolgo odrivata. Toda Anglija ne more več nazaj. Zajeta je v svoji lastni mreži intrig in mora plačati dolg. ki si ga jc naložila.
Boji v južni Italiji
Berlin, 19. jan. DNB. Boji na terenskem odseku so hitro )>ostali zelo siloviti. I/. Clarkovili nasto|>ov se da sklepati, da je hotel včeraj že s prvim navalom s pomočjo klešč iz Garigliana ter z obale zasesti Minturno. Tu uporabljene čete pa so bile že med obalo in mod V10 Appio zaustavljene od nemških obalnih varovalnih čet ter so se morale tam po občutnih izgubah vkopati zaradi strnjenega nemškega obrambnega ognja. Ob Carigliaiiu nastopajoče Clarkove čete so se vzhodno in severovzhodno od Minturna na roliov-jti obalnega gorovja, zlasti pri vasici Tufo, zapletle v krvave boje. Tam je nek nemški oddelek 48 mož z energičnim protisunkom ujel preko 100 Ame-rikancev. Na vsej širini napada leži ravni napadalni in približevalni prostor inva/.i jskih čet med .Gariglianom in med obalnim gorovjem v ognju težkega nemškega topništva. Ponovno so bila angloaineriška zbirališča razbita z dobro ležečimi izstrelki, še preden so se mogle čete razviti. I/, stalnega dovoza nadaljnjih invazijskih oddelkov pa je mogoče sklepati, da si hoče Clark na vsak način zagotoviti uspeh. Očividno upa, da bo z bočnim manev-
rom dosegel razbremenitev na osred- | divizija.
njem področju okrog Cussinn, kjer ^o njegovi, zadnjič preveč uj)» liani oddelki, včeraj še nadalje ostali mirni. Obsežna ojačenja pete ameriške ar madc mod kolenom Garigliana, Vio Cusilino in Valle Rotondo, ki so jih včeraj uspešno napadli nemški lovski liomhniki in liojni letalci pa kažejo, du se bodo probojni poskusi na žariščih prejšnjega tedna verjetno kmalu ponovili. O včerajšnjem poteku bojev javljajo s srednjega odseka, da so se izjalovili trije napadi vdornih čet zahodno od Custeln San Vincen/a, ki so bili izvedeni vsakokrat v moči ene čete. Nn jadranskem obalnem krilu jc vladalo |M)leg obojestranskega topniškega delovanja udarnih čet. Nekatere novo privedene britanske bateriji so preskušale točnost svojih zadetkov. Nemški topovi so jili uspešno ovirali. Pripadniki nekega nemškega udarnega oddelka, ki so padli v roke sovražni ku, so se lahko rešili s pomočjo ognja nemških havbic. S seboj so prive 21 ujetih imperijalnih vojakov. Osma britanska armada je približala svoje rezerve ter ojačila svoje čete v prvi bojni črti. I ako je bila n. pr. nn novo poslana na bojišče druga Indijska
Nov dokaz barbarskega uničevanja
—11—
Angleški katoliški list
priznava resnico
Ženeva, 19. jan. T, Posebno stališče pri presojanju sovjetskih vprašanj zavzema med angleškimi časopisi katoliški tednik »Tablet«. Slednji piše, da geste, kot n. pr. boljševiška odstranitev internacionale, nikakor ne spadajo k stvarem, ki bi bile dejansko odločilne za možno bodoče sodelovanje s Sovjeti. Mnogo bolj značilno za to vprašanje je po pisanju lista postopanje Sovjetov z narodnimi manjšinami. Tu so nam dale Baltske dežele dober vzgled. V vseh treh Baltskih deželah praktično ni bilo nikogar, ki bi Sovjetc ljubil, zlasti pa ne obstoja v njim niti naimnnjša želja za vključitev v Sovjetsko zvezo.
Prav vsled tega odločilnega odpora so Sovjeti med leti 1939. in 1941. preselili in odvlekli toliko Baltov v Sovjetsko zvezo. Sovjeti so razdvojili rodbine ter razdelili može, žene in otroke po različnih delovnih taboriščih. Usoda Baltov je bila še hujša kot usoda deportiranih Poljakov, toda v obeh primerih imamo opravka s človeškimi tragedijami.
Ženeva, 18. jan. T. Stalni dopisnik londonskega »Daily Maila« v Washingto-nu piše, da je pretresljivo, kako napačno sliko imajo Zedinjene ameriške države še vedno o Evropi.
Istambul, 19. jan. T. Zaradi visokega snega v Anatoliji so obtičali v njem iz Erzeruma in Abane proti Istambulu vozeči vlaki.
Berlin, 19. jan. DNB. Med boji na južnoitalijanskem bojišču je angloame-riško topništvo 15. januarja namerno obstreljevalo svetovnoznani samostan Monte Cassino. Nastala škoda je pomembna. Samoslan Monte Cassino, ustanova sv. Benedikta iz osmega stoletja, je zibelka benediktinskega reda. S svojo bogato okrašeno baziliko, ki ji ni na svetu primere, spada ta samostan k najpomembnejšim katoliškim božjim poleni. Dragocena knjižnica in ostali nenadomestljivi umetniški zakladi so bili,, kot smo že svoječasno poročali, s pomočjo nemških vojakov pravočasno spravljeni na varno ter so bili v Rimu predani sv. stolici. Samostan Monte Cassino je nemško poveljstvo smatralo za cerkveno svetišče ter ni bil nili naseljen s četami, niti ni bil uporabljen kot vojaško oporišče ali opazovališče. Zalo torej ni bil« nikakega vojaškega temelja za barbarsko ' uničevanje.
— II"
obstrelievanje tega edinstvenega kulturnega spomenika. Ves civilizirani svet je z ogorčenjem zaznal za sporočilo o tem novem dokazu barbarske uničevalne to-gole.
Obstreljevanje samostana Monle Cn-ssino se vredno pridružuje verigi |>odiili sramotnih dejanj, s katerimi so britanski in ameriški teroristični letalci uničili častitljive kulturne in umetnostne spoineni ke na kontinentu. Čeprav od Amerikan-cev zaradi njihovega popolnega pomanjkanja kulturno zgodovinskega poznanja dogodkov in zemljepisnih razmer v Evropi ne moremo pričakovati, da bi jim bi »Monte Cassino-c pojem, moramo vendar smatrati, da so Angleži, ki jim je bil samostan sv. Benedikta posebnost, kale ro so radi obiskovali, zanj vedeli ter da da ni zalo obstreljevanje Monte Cassina nikak nesrečen slučaj, temveč namerno
Poljske meje in krvavo katinsko dejanje
Bcrn, 19. jan. T. »Courrier de Genč-vet piše: Moskva je pustila, da je zdrknil problem poljskih mej na geografsko ravnino katinskih grobov. Argumentu »Tassove« izjave, da je poljska emigrantska vlada kriva prekinitve diplomatskih odnosov z Moskvo zaradi svojega postopanja ob tej priliki, ne manjka originalnosti. Kremelj ni bil nikoli pripravljen pojasniti vladi Sikorskega ali Nikolajczi-ka, kaj se je zgodilo s in.OOO v Sovjetski zvezi ujetimi poljskimi častniki. Sovjetska vlada je zato odklonila, da bi mednarodni odbor Rdečega križa izvršil preiskavo, kar dokazuje, da se je hala njenih rezultatov. Nato pa se čudi. ako polj-, ski emigranti niso bili zadovoljni z moskovskim molkom.
Nova gospodarska podjetja na Hrvaškem
Zagreb, 20. jan. T. Statistika o novoustanovljenih industrijskih podjetjih na Hrvatskem od ustanovitve države v aprilu 1941. do konca leta 1945. kaže skupno 82 novih industrijskih podjetij Nn prvem mestu je največ novoustanovljenih podjetij poljedelstva in prehranjevalne industrije s 25 novimi pod
jetji.
Sofija, T. V prisotnosti zunanjega ministra šišmnnova so sprejeli v torek popoldne bolignrski regenti novega hrvatskega poslanika v Sofiji admirala Viteza Jakšina. ki je predal svojo poverilnn pisma. Princ Ciril je podčrtal skupni cilj Bolgarov in Hrvatov v borbi za svobodo in neodvisnost.
Vodje inozemskih NSDAP pri dr. Gbbbelsu
Berlin, 19. jan. DNB. Dr. Gobbels je sprejel v sredo v prisotnosti pokrajinskega vodje Bohleja vodje inozemskih organizacij narodnosocialistične stranke, ki jih jo ob pričetku novega lela pozval na razgovor v Berlin. Dr. Gobbels je zboro-valcem podal pregled političnega in vojaškega |K)ložaja in izglede za leto 1944, ki ga je označil kot leto težkih bojev pa tudi velikih odločitev in uspehov.
Vatikan priznal Filipine
Rim, T. Kardinal tajnik Maglione je objavil, da jc Vatikan uradno priznal vlado Filipinov,
Pomoč žrtvam potresa v Argentini
Buenos Aires, 19. jan. T. Z neumornim delom čistilnih moštev je uspelo osvoboditi ruševin že veČino cest v San Juanu. Brzojavne in telefonske zveze -o bilo deloma tudi že vzpostavljene. Vojaštvo je prevzelo oskrbo prebivalstva. Zvečer je govoril iz San Jtiunn predsednik republike general Ramirez, ki je poudaril, da bo vlada z vsemi sredstvi skrbela za žrtve pol resne katastrofe. Obnovitvena dela se bodo vršila hitro in odločno, brez ozira na finančne žrtve. Ob koncil govora je predsednik zaprosil za minuto molka v spomin umrlim žrtvam. Prav v tem trenutku so občutili v San Juanu nov iKitresiui sunek, ki pa je ostal brez posledic.
Ukrajinski protest proti sovjetskim lažem
Krakov, 19. ion. T. Članek »Pravde«, ki ga je prazširil »Tass« o ukrajinskem »ljudskem glasovanju«, je vzbudil pri ukrajinskem prebivalstvu generalnega guverm»-menta ogorčenje, ki ie med drugim n.iflo izrf-zc, tudi v izjavi, ki jj je podal pied-sednik ukrajinskga pomožnega odbora varšavskemu guvernerju. Ta izjava ie naj-odločnej.ši protest proti podlim lažcm ?o-vjetsko-židovske agencije »Tass«, Vsak Ukrajinec ve, pod kakimi okoliščinami so bile izvedene v zahodni Ukrajini takozvane svobodne volitve Z naigrozovitej-šim nasiljem židovsko-boljševiških svetovnih zločincev jc bilo prebivalstvo z nai-brutalnejšimi sredstvi prisiljeno na volišče. Nato spominja izjava na grozovite po-kolje v Lvovu in v ostali zahodni Ukrajini ter ugotavlja, da velja edina misel vsega ukrajinskega naroda boiu proti sovjetskim svetovnim zločincem. Ukrajinci so prepričani, da je samo nemški narod in nemško vodstvo zmožno premagati to svetovno nevarnost ter izvesti do konca boj za Evropo in za njen novi red.
Kratka poročila
Ženeva, 19. jan. T. Bivši irski ministrski predsednik W. T. Cosgrave je iz zdravstvenih ozirov podal ostavko na predsedstvo opozicijske stranke Fine Gael. Njegove dosedanje funkcije je prevzel namestnik strankinega predsednika T. F. C. lliggins. Cosgrave jo biI*od lela 1922. do 1932. irski ministrski predsednik.
Stockholm. T. Londonski dopisnik »Stockholms Tidningcnn« poroča, da se bosta predvidoma v prihodnjih dneh sestala Churchil in Eden s poljskim ministrskim predsednikom in njegovimi najožjimi sodelavci, da obravnavajo podrobnosti poljsko-sovjetskih vprašanj.
Rim. T, Po uradni objavi italijanske vlade so komunistične tolpe v Dalmaciji umorile 461 oseb, za katere ima italijanska vlada že točne podatke. Med žrtvami so poleg duhovnikov, učiteljev, tr-govccv, kmetov in delavcev tudi številne žene in otroci.
London, 19. jan. T. Eden jo izjavil v spodnji zbornici, da se je britanska vlada zavzela za svobodno izpustitev v španskih lukali ležečih italijanskih ladij. 'Zanimanje Anglije za le ladje,< je dejal Eden, >izhaja iz pogojev italijanskega premirja.«
Bern. T. »Exchange« iavlja iz Londona, da se za bližnjo bodočnost ne sme vsaj javno nadaljevati poljsko-sovjetski spor. Poljska begunska vlada tudi sama no smatra javen odgovor na zadnjo sovjetsko izjavo kot umesten.
Nekaj številk izpred vojne
Razkroj, v katerega je padlo ozemlje bivše države Jugoslavije iu ki smo ga deležni sedaj tudi mi, ni le neka samo po sebi umevna posledica vojne, temveč v naprej začrtana vrsta dogodkov. Te dogodke je pripravljala sila i/, ozadja: koniiuternn. Središče, iz katerega sc je širil vpliv komunističnega delovanja in načrtnega razkrajanja pri nas, je bilo v Beogradu Nu-ineni in cilji komunizma so bili že tedaj tako vidni in učinki tako brezobzirni, da nas spravlja v začudenje takratno neodločno zadržanje oblasti v tako važnem vprašanju. Ni sicer naša namera, da bi delali kakšne rekrimi-nneije. Prav pa je, da poznamo preteklost, kajti preteklost skriva vzroke sedanjosti. K ilustraciji takratne naše nezrelosti navajamo nekaj dejstev o razmerah na beograjski univerzi v letu 1940 (Revija KA, 1940, 4) t
»Beograjska univerza je že precej časa leglo vsakovrstne protidržavne propagande. Velik tlel profesorjev je levičarski, precejšnje število pa jih pripada loži. Ti profesorji so zmeraj favorizirali levičarske akademike, ka jti videli so v njih in njihovih akcijah svoje orodje. Vsako nasprotno akcijo so ovirali, za svoje pa se trudili, du jim dajo legalen značaj. Niti za najhujše izpade levičarjev ni imela univerzitetna oblast odločne besede, tudi ko so rabili orožje ali uničevali univerzitetno posest. Levičarji so dobili v roke vse menze, domove, podporni iu zdravstveni fond ter druge benefi-cije. Komunisti in drugi protidržuvni elementi lahko delajo nemoteno v svojih tako imenovanih strokovnih društvih. Predstavniki teh društev se zbi-iujo v Akcionom odboru« strokovnih društev, ki ni nič drugega, ko izvršilni odbor levičarske propagande beograjske univerze. Ta akcioni odbor razsaja po univerzi, a univerzitetna oblast se pri \Miki njegovi akciji, če se ji sploli, pokaže kot nekaj absolutno neodločnega. Saj jc ta »Akcioni odbor« zmožen zamajati rektorski stolček, izsilili odstop dekana ali profesorjevi
Komunistična propaganda in delo nn univerzi se je se povečalo po smrti krnijo Aleksandra I. Profesorji so vse bolj javno kazali svoje karte. Tem profesorjem in akademikom nihče ni znal stopiti nn prste. Vsi prosvetni ministri do sedanjega (Korošca) so jim večkrat spregledovali, ko najmanj nc bi smeli.
Na beograjski univerzi poučujejo večinoma profesorji, ki so i/šli i/, materialistične in levičarske francoske šole. Pod izgovorom prosvetne avtonomije se je beograjsko univerza pretvorila v ideološko trdnjavo žlulite. — Profesorske kandidate mnogokrat niso volili i/, kakšnih znanstvenih ozirov, temveč ideoloških, za katere vemo, kakšni so. I i profesorji so si spet postavljali sorodnike levičarje zn e.si-stente. Tako je danes na beograjski univerzi vse poluo sorodnikov profesorjev. Tem levičarskim ninsonskint profesorjem je prišel v roke srbski študent.
Danes sc ceni, da je nn beograjski univerzi 2000 organiziranih komunistov, to jc 20 odst. Od teh je 50(1 komunističnih borcev. Največ jih je nn pravni fakulteti, 7110 od 3iOII slušateljev. Sledi poljedelsko-gozdnrska, ki sicer ni velika fakulteta, a je po odstotku komunistov na drugem mestu. Med 600 slušatelji je 3vtl komunistov. Tej slede po vrsti: tehnična, filo/.of-t-kn, medicinska, veterinarska in teološka fakulteta.
Za nas nekaj nerazumljivega pa jc to. da je celo na teološki fakulteti i koli 411 komunistov (po podatkih nnti-marksističnega komiteja v Beogradu). Pod skoraj absolutnim vplivoai imajo nasledil jih 30011 akademikov, ki z njimi manj nI i bolj simpatizirnio.
Komunisti, absolutni gospodarji beo-grnjske univerze in ulice, so najaktivnejši in delajo sistematično. Številni št raj ki, mitingi in demonstracije so jasna priča za to. V njihovih rokah so, kakor sem že omenil, vsn strokovna, kulturna in športna društva nn univerzi, podporni in zdravstveni fond, menze in »Študentski dom kralja Ale-
Komuniste skrbi slovenska mladina
Komunistična propaganda je že izgubila živce in zmerja lastne pristaše
Na ljubljanskih šolah jo že Iri mesece vpeljan protikomunističen pouk. Vsak razred ima polog ostalih predmetov po eno uro na teden pouka o nevarnosti zločinskega komunizma. .Ie to pravi pouk, pri katerem sodelujo z vprašanji, z obnavljanjem in tudi z lastnimi pripombami ves razred. Pouk ima zaenkrat okrog 200 razredov, v katerih je preko 10.000 slovensko mladine. Dosodaj je bilo žo preko 1500 predavanj. Komunistična propaganda jo skušala v začetku dl-jaštvo zastrašiti, češ, da predavatelji in predavateljice ne prihajajo predavat, ampak samo opazovat. Itos se jim je posrečilo v nekaterih razredih doseči neko pasivnost in hladnost nasproti predavateljem in v enem razredu meščanske šole celo odkrit odpor. Ko pa se je pouk mirno nadaljeval in so predavatelji in predavateljico ljubeznivo odgovarjale na stavljena vprašanja, se jo ustvaril živ prijateljski slik med razredom i;i med mladimi predavatelji. Učenci in učenke čutijo, da jim predavatelji hočejo dobro, da jim hočejo povedati samo resnico in jih varovati zločinskih zmot. Prav zaradi tega je nastala v nekaterih razredih med predavatelji in razredom taka povezanost, da so na primer nižjošolke v nekom razredu jokale, ko je bila predavateljica po potrebi izmenjana. Vprašanja, ki jih učenci in učenke znova in znova slavljaio, njih pripombe in navedbe kažejo. da so slovenska šolska mladina čezdalje bolj zaveda nevarnosti komunizma in da kaže tudi odločno voljo sodelovati v boju proti tej največji nevarnosti.
Čisto razumljivo jo, da je komunistični propagandi ta lop napredek trn v poti. Vso svojo upe stavlja komunizem na mladino in prav ta mladina so ii krepko in vztrajno izgublja iz rok. Komunisti so bili ob toj šolski akciji sprva zelo previdni. Svojim mladim pripadnikom v razredih so naročili, nnj kažejo hladnost in odpor do predavanja in predavatelja, naj se delajo, kot da jih stvar nič 110 zanima. In res so v nekaterih razredih šlo nekatere učenke tako daleč, da so si mašile ušesa ali navidezno'opravljale drugo stvari. Toda predavatelji in predavateljico so jih pustili pri miru v zavesti, da nihče 110 posluša tako napeto kot tisti, ki se trudijo kazati odpor.
Sedaj, ko nobena stvar ni itnola uspeha, so so pa spomnili tega pouka v svojem glasilu. Osem tednov so ubirali druga pota in šolo, ko so bila vsa ostala |>ola brez uspeha, so napadli pouk v svojem »Poročevalcu«.
Posvetili so temu dolu dolg članek, ki na koncu izzveni v obupno grožnjo vsem tistim, ki se to delo upajo vršiti, in tudi v grožnjo lastnim komunističnim ljudem, ki so so premalo potrudili, da bi to delo preprečili. »Poročevalec^ piše: :Ros je, da so vsak protest bodisi s strani mladino in njenih staršev, bodisi s strani profesorskega zbora ali drugih javnih delavcev zavirali z novimi kretnjami in
ksandra«. »Akcioni odbor« je njihova najvišja instalira. Nastopajo pa nnjče-šče pod imenom »Studontskog pokre-i ta«. Stalno borbo vodijo za avtonomiji jo univerze ki jo seveda tako razumejo, da lahko počenjajo vse, kar ho-: čejo, no dn bi komu zn to odgovarjali. | Vsakega prvega v mesecu pobirajo nn fakultetah prispevke za »pravnu zn-štitu studenntn« zn »uhapšene studen-j te«. Včasih so pobirali celo za »španske izhcglice« in še zn marsikaj slič-i negn. Po fakultetah imajo v društvenih prostorih zidne časopise, kjer je , vsaka beseda propaganda. Kazproda-jajo razne legalne in ilegalne levičarsko časopise, prirejajo mitinge pod j različnimi naslovi za beograjske nka-
1 tlemike in za akademike vse države, i Kadar se jim zdi primerno, prirede | štrajke ali demonstracije. Vzroke, če ni resničnih, sami narede.«
Tako na beograjski univerzi 1. 1940. Tudi drugod ni bilo bolje. — Mnogo, mnogo bi izostalo, če bi zatirali zlo v njegovih izvorih in ne čakali poslcdic.
donuncljanstvi. Res je to. Toda vse pre-radi so so umaknili domov in vse premalo smo so vsi, ki nam je bila zaupana mladina, zavedali greha, ki ga počnemo nad njo, ko jo prepuščamo načrtom reakcionarnih sil in so tolažimo, da 110 bo več dolgo. Res je, ne t>o več dolgo. Naš narod je zdrav ostal, toda vsak posameznik bo moral dajati odgovor za vse, kar jo naredil in kar je opustil. Vsem onim, ki so se zanašali na delo drugih in snnii niso storili nič razen tega, da so varovali sebe, bo sodba trda. Ne samo starši-vodnikl, profesorji, vzgojnikl, vsi bodo dajali odgovor za svoje delo. Vsi mi, ki nismo direktno vključeni v narodno osvobodilno vojsko, smo dolžni tam, kjer smo. upirali se, boriti se proti vsem različnim načinom reakcionarnega pritiska.«
Iz tega pisanja zveni žo obupna grožnja vsem komunističnim somišljenikom, naj vendar preprečijo resno protikomu-nistično delo. Apelirajo na protest mladine, na protest staršev in profesorskega zbora. Le kaj bo s temi protesti! Mladina je za pouk navdušena in pri njem aktivno sodelujo in pomaea. Starši so mladim predavateljem od srca hvaležni in od vseh strani pošiljajo zahvale.
Vsi nozivi komunističnega »Poročevalca« pa veljajo prnv tako zavednim prolikoinunističntm profesorjem in vzgojiteljem. Nihče so ne sme zanašali na delo drugih, vsak mora od svoje strani storiti vse, kar le more, proti komunizmu. Vsi, ki niso direktno vključeni v slovensko domobranstvo, so dolžni tam, 'kjer so, upirati se, boriti se proti vsem različnim načinom komunističnega dela.
Na Primorskem veje že drugačen veter
Gorica, 16. jnn.
Na Goriškem in tudi na Tržaškem se je položaj bistveno in prav opazno zboljšul. V Libušnem stu samo dvu fu-rana odšla prostovoljno h komunistom. Ljudstvo je skoraj v vseh vaseh močno proti komunistom in komaj čoka, da se ustanovijo narodne straže. Pravijo, da bodo takoj začeli nabirati prispevke zu narodno stražo, čim bodo to mogli. Komunisti so se prav posebno zasovražili s tem, ker nusilno ljudem branijo prodajati poljske pridelke in jim jili sproti plenijo, plačujejo pa kot v zasineh s svojimi boni, na katere seveda nihče nič ne dn. Povsod ljudje že sami bežijo iz komunističnega raja. I'rav ta teden jo z Goriškega pribežalo več ljudi, med njimi tudi oče sedmerih otrok, ki se je zatekel k narodni straži v Gorico in prosil za orožje. Poznavalci razmer pravijo, da bo Primorska v kratkem zrela zu odkrit oborožen odpor proti
komunizmu.
Drug vzrok, zakaj so se komunisti na Primorskem tako osovražili pa je v tem, ker ljudem prepovedujejo obisk slovenskih šol in jim onemogočajo branje slovenskih časopisov. Tako je bila na primer v Sežani med prvimi odprta slovenska šola. Komunisti pa so izvedli na ljudi pritisk, da niso smeli pošiljati v šolo svojih otrok in tako je bil pouk ustavljen. Komunistična »prosvetna« komisurku je bila neka 20 letna smrklja, ki je nasprotovala slovenskemu pouku in ko jo svoj cilj dosegla, je odšla h komunistom v hribe. Komunisti so povsod grozili tudi prodajalcem naših slovenskih časopisov in tako tudi v Sežani preprečili širjenje slovenskega tiska. Ker pa ljudje slovenske časopise znova in znova zahtevajo, so so časopisni prodajalci ojunučili in časopise ponovno naročili. — V Tomaju pa deluje slovenska šola brezhibno.
GOSPODARSKE VESTI
Vitamini za nemško delavstvo
Nemška delovna fronta je z dnem 15. januarja leios začela žo svojo četrto akcijo za preskrbo nemškega delavstva z vitamini.
Prva akcija se je začela pozimi 1910-1941 zaradi spoznnnja, da preprečuje prisotnost vitaminov v prehrani mnoge bolezni, kar so je opazilo zlasti v zimskih mesecih ko je premalo zelenjave na razpolago za prehrano. To pomanjkanje vitaminov v prehrani se nadomestuje z vitamini v posebnih preparatih. Najprvo so začeli deliti vitamine rudarjem v obliki tablet. Pozimi 1940-1941 so razdelili v 3900 obratih 50 milijonov vitaminskih tablet. V naslednji zimi so v 11.060 obratih razdelili 390 milij. tablet, v letošnji zimi pa hočejo razdeliti 750 milijonov tablet.
Tudi vedno več delavcev dobiva vita-mino v tej obliki. Poleg delavstva v oboroževalni industriji, dobijo sedaj tudi delavci pri notranji plovbi in v vojno važnih obrtniških obratih, nadalje dobivajo tudi za vojno proizvodnjo važni inozemski delavci tablete kakor tudi vsi vzhodni delavci, ki so zaposleni pod zemljo.
Izkušnje so pokazale, da je nagnjenost do bolezni pri številnih delavcih zaradi porabe vitaminov znatno popustilo.
Način plačilnega prometa
Prodiranje sReichkreditkassenschoina« je prisililo bančno upravo in predvsem banko, ki izdaja bankovce zasedenih dežel, da je uvedla organizacija sprejema in oddaje izdanih »Kreditkassenscheir.ov«, da bi s tem držala pod kontrolo razširjenje relotnega denarnega kroženja. Iz tega sc jo pojavilo naziranje, tako meni državni bančni ravnatelj Kretschmann v nekem članku, da je bolje v interesu deželno valute, če zasedena država financira potrebe gotovine nemških čet ter na ta način izvrši redukcijo »relchkredit-kassenschein-ov«. Seveda to ni bilo mož-i 110 povsod takoj doseči, toda Danska in i Norveška sta na primer silno hitro ure-I dili na ta način plačilni promet z nem-
škimi četami. Na zapadu in na Balkanu bo pa treba počakati, dokler ne bo ta zadeva tudi urejena.
*
Naraščanje prebivalstva v Nemčiji. Po
uradnih nemških statističnih podatkih je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta sklenjenih v Nemčiji 440.903 zakonov, živorojenih je bilo 995.774, umrlih pa 725.257 (razen pripadnikov vojske in onih civilnih oseb, ki so umrle zaradi sovražnih napadov). Število na novo sklonjenih zakonov je kljub vojni še vedno izredno visoko, a ves čas trajanja vojne jo bilo sklenjenih 300.000 zakonov več kot bi bilo pričakovati po številu v poštev prihajajočih moških, dočim jih jo bilo med prvo svetovno vojno sklenjenih 800.000 manj. Nadalje je bilo v teku vojne rojenih samo 892.000 otrok manj kot bi bilo pričakovali po številkah iz leta 1939, dočim je izpadek leta 1914—1918 znašal skoraj tri milijone. Tudi umrljivost nemškega prebivalstva se je v sedanji vojni zmanjšala.
Nemško - grška trgovina. O razvoju nemško-grške družbo za izmenjavo blaga (Degriges), je podal poročilo ravnatelj upravnega sveta Otto Brnun na četrti seji upravnega sveta. Po enoletnem delovanju priznava danes grška vlada, da je delovala družba v interesih grškega prebivalstva. Reorganizacijo grškega gospodarstva je grška vlada zaupala ministru dr. Neu-bacherju in tako je bilo delovanje družbe tudi mnogo olajšano, ker so člani družbe delali v soglasju z reorganizacijo grškega gospodarstva. V nemško-grški zamenjavi blaga so bile dosežene sledeče številke: Nemči ja je poslala Grški 34216 ton blaga vseh vrst v vrednosti 87,4 milijonov nemških mark; Grčiji pa je bilo tudi omogočeno poslati Nemči ji veliko množino blaga.
Povečanje čistih dobičkov ameriških bank. V prvi polovici leta 1943 so se v primeri s prvo polovico 1942 zvišali dobički ameriških bank od 726 na 783 milijonov dolarjev, čisti dobiček pa je na-rastel od 170 na 246 milij. dolarjev.
Razveljavljenje starih češkoslovaških 1000 kronskih bankovcev. Finanč-I ni minister protektoruta je proglasil
h zbirke ljubljanskih tipov
Pripadniki deveterih naštetih tipov navsezadnje niso tako nevarni ljudje. Kajpada, ko bi bili vsi taki, bi žo zdavnaj vse vrag vzel. Ker pa so jo našlo še dosti razsodnih ljudi, so to vkljub vsemu ni zgodilo. Vendar žive med nami tudi ljudje, ki so res nevarni tipi. Ti spadajo v področje policije. Ali ne bo preveč huda, da se mešam v to? Ženskam se gotovo dobro zdi, da so moški taki lipi. Če naštevamo moške lipo, napeljujemo vodo na ženske mline. Marsikatera si misli, da mod ženskami prav gotovo ni tipov, češ, tip je vendar moškega spola. Kj, motite so. Tip je lahko vseh treh spolov. Ali veste, da obstoji celo posebna panoga kazenskopravne vedo, tipologija zločincev? (Tudi profesorji naše univerze so havijo s to panogo.)
Preden pa se lotimo tipologije žensk, moramo dobiti pravec, po katerem naj jih razvrščamo v tipe. Kaj je za ženske najznačilnejše? Baje to, da silno veliko govore, — klepetajo, bi dejali po domačo. lin kriterij bi bil način oblike govorjenja. Za drugi krilorij bi lahko vzeli vsebino ženskih govoric. Vzemimo torej čisto znanstveni postopek (kajti z žon-skami gotovo no smemo ravnati slabše, kot ravnalo znanstveniki z zločinci):
a) Način govorjenja.
1. So ženske — tipi ženskega spola, — ki rade pripovedujejo in vsaki besedi dostavljajo vsem rekla-:: »Moj Bog, som rekla, Metka, ta juha, — sem rekla, — je vendar neslana — som rekla. Lo kje i maš glavo, — sem rekla, — dn pozabiš soliti, — sem rekla/: Ali: "Križ božji, je d'jal, vi ste ja nor, jo d'al. To je ja moja maroia, ju d'jal; kako si upate, je
d'jal.< Tako govori žena onega gospoda,
0	katerem smo govorili prav na začetku, »gospoda 0110.« Iu še mnogo drugih govori tako.
2. Nekatere zmeraj ponavljajo izjave svoj i h mož. Kadar hoče kaj važnega povedati, začne: »Moj mož je rekel...« Če hoče razodeti kakšno živ-lenjsko modrost, pravi: »Moj mož zmeraj trdi...« Če vnin hoče pokazati, da vaše mišljenje odobrava bo dejala: »Tudi moj mož tako pravi.« Pripoveduje vam, dn sc je neka družba izvrstno zabavala in dn bi svoje pripovedovanje podkrepila, dostuvi: »še moj mož se je smejal.« Vaša suknja ji ugaja, pa jo pohvali: »Prnv taka je, kot suknja mojega moža.« Če bo prišla v nebesa iu nebesa ne bodo prnv taka, kot jih je opisoval njen mož, se močno bojim, da ne bo zadovoljna z njimi. Če pa ji bo v nebesih ugajalo, bo prav gotovo zavzdihnila: »Čisto taka so, kot je moj mož rekel,« pa čeravno je bil mož brezverec, ki ji ni nikoli govoril o nebesih, in se bo tn čas evrl v peklu. Srečen mož, ki je dobil tak tip žene! In reveži vsi drugi ljudje, ki imajo z njo opravka.
Malo nerodno jo začeti, ker bi morda vsak tip hotel imeti prednost prod drugim. A nerodnostim se pri taki stvari itnk ni mogoče izogniti. Sicer pa ni nikjer rečeno, da so tisti tipi, ki so navedeni na prvem mestu, lioljši od drugih; kakor se tudi obratno nc more
1	trditi.
| lorej... št. 1. Zavedna nacionalna ' dama od pamtiveka. V dobi čitalnic jc
vneto obiskovala narodne plese in veselice. Podpirala je samo narodno zavedno časopisje. Obiskovala jc vse narodne in s n 1110 narodne prireditve vseli podeželskih odrov. Narodnost je postavila na veliki oltar. Tudi vere ni čisto zanemarila, v kolikor sc ji ni zdelo, da jo ovira pri izvrševanju nacionalnih dolžnosti. »Toda z vero je tako: če jo imate, prav. Če pa nc, tudi ni taka izgulia. Vsakdo pač nima posluha za take reči.« Razumljivo, da je ta dama navdušeno podprla »narodno osvobodilno gibanje« — OF, čim se je pojavilo. Tudi sinove jc nnpre-gla za »narodno« delo. Nič jc ni motilo, da »narodni osvobojevalci« koljejo Slovence. Zagnala pn je vrišč do neba, ko se je ustanovila vaška straža — »da bo zločinsko prelivala bratsko kri«. N jena morala je podobna morali bušmana, ki je dejal: »Dobro delo je, če jaz nkradem ženo svojemu sosedu, greh pa je, če jo sosed ukrade meni.« Ne vem, ali Afrikanci pravijo o tistem bušmanu, da je tip. V Evropi bi mu gotovo rekli tako. In mi živimo v Evropi z našo gospo vred.
2. Povsem nekaj drugega kot ta gospo je njena soseda. Nikoli se ni mešala v politiko. Vsa se je posvetila samo svoji družini, soprogu, hčerki in sinu. Skrbela je, da so bili lično napravljeni in dn je bil jedilni list sestavljen tako, da so imeli dovolj maščob in vitaminov. Njena dva otroka pa nista posvečala vse pnžnjc samo mamici. Dobro sta čutila, da ju kliče »dolžnost«, da ju čaka »delo za narod«. Odzvala sta se klicu. Milena je rnz-liašala lističe, Milan pa je zbiral orož-
je. Ker pa pri tem poslu nista nič shujšala, skrbna mamica, ki je pazila le na to, ni mogla opaziti na njiju no; bene spremembe, ni mogla vedeti, kaj počneta Milan in Milena. Zato jo je neizmerno začudilo, ko so ji priprli otroka. Že štirinajst dni revica hujša, trpi in dopoveduje na vse strani, da sta se zmeraj bavila samo s knjigami in z učenjem. Morda celo sama verjame, da je to res. Če verjame, je tip. Če pa ne verjame, je še nevarnejši tip.
3. Ste slišali zgodbo o ciganu, ki je hotel vlomiti v blagajno, pa ni šlo, ker je bila blagajna predobro zaprta? Potem veste, kaj je naredil, da bi se mu podvig posrečil. Molil je. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha, poskusimo še enkrat. No. to je samo izmišljena zgodba. Nekoč smo si jo pripovedovali za dobro voljo. Tisti, ki si je zgodbo izmislil, je računal s tem, da so cigani dobri humoristi. Toda humorist je bit sam, pa je svoj smešen domislek podtaknil ciganu.
Dtincs pa humoristu ni treba, dn bi si izmišljeval dovtipe. Nn cesto lahko stopi in gleda. Tudi če bo nn 1 oko mižal, bo videl še toliko smešnih tipov, da jili ne bo mogel zlepa prešteti. Toda nikar naj ne olmpa. Ljubljana je tako majlina, dn lahko vidiš na ulici en dan štirikrat isti obraz, ne da bi se ti bilo treba kaj prizadevati 7.a to.
Tudi tipe srečavnmo bro7. posebnega truda zmeraj iste, posebno še, če hodiš po istili krajih in ulicah. Počasi jili lahko spoznaš nn daljavo. Tako ie mogoče opaziti marsikatero damo, ki liodi vsak dan v cerkev, pn podpira. OF. Morebiti celo kdaj pobožno za-
Ljubljana : Moste
Po dolgem času bomo imeli prihodnjo nedeljo v Ljubljani nogometno tekmo. Čeprav bo srečanje med Ljubljano in Mostami le prijateljskega značaja, bolj trening, bodo prijatelji okroglega usnja gotovo veseli, da bodo spet videli naše nogometaše pri delu na zelenem polju. Tekma bo v nedeljo ob 14.30 na igrišču Ljubljane. Vstopnina jo prostovoljna. — Pridite v nedeljo na igrišče Ljubljane.
Enajsta šola pod Zmajskim mostom
Ljubljanici je tesno povezana z našim kulturnim življenjem. Cankar je dobival na njej prve nauke v enajsti šoli pod mostom. Narodna pesem — ne ravno narodna, ampak vendar — poje o njej: »-Ljubljanca je smrdeča reka, tristo let že skoz smrdi« — in se spotakne ob tri mostove pri Prešernu
Zdaj pa kaže, da se je ustanovila nova enajsta šola ra Ljubljanici — pod Zmajskim mostom. Če greste v popoldanskih urah čez ta most slišite vpitje dečakov, ki gromozansko odmeva Pa vpitje ne prihaja iz mesarskih stojnic
Fantje vpijejo na obrežju pod mostom, k|er mečejo kamenje v vodo ali spuščajo vanj > papirnate ladje. Šola se je gotovo ustanovila na lastno pobudo šolarjev,
stare češkoslovaške bankovce po tisoč kron za neveljavne. Ji bankovci nosijo datum 8. aprila 1932. S 15. januarjem so izgubili plučilno moč. Narodna banka in nje podružnice v protektorntu pn zamenjujejo te bankovce še do dne 13. marca 1944. Do 15. aprila pa jih zamenjuje šo osrednja blagajna Narodne banke češkomoravskego protektoruta.
Reichskreditkassensrheinc. »Reichkre-ditkassenschein« je še vedno v vseh zasedenih ozemljih zakonsko plačilno sredstvo, čeprav se ga oborožena sila vodno ne poslužuje, ugotavlja Kretschmann v svojem članku v »Evropa Kablu«. Vojaškim četam je tako omogočeno uveljavl janje tega plačilnega sredstva v vsakem ozemlju, tudi tamkaj, kjer ni bil v zadnjem času uveden kot plačilno sredstvo. Da bi se preprečil nezaželjen obtok bankovcev. stremijo gospodarski krogi, da bi »Reichskreditkassenschein« podvrgli deviznim predpisom. Na ta način bi kršitelji spadali pod stroga določila zlouporab
Dr. Kirchfeld, vodja glavnega oddelka III. državnega gospodarskega ministrstva. Državni gospodarski minister dr. Funk je uvedel v četrtek, dne 13. januarja generalnega ravnatelja dr. Franca Kirch-felda v urad kot vodjo glavnega oddelka III. (urad zunanjega gospodarstva) gospodarskega ministrstva. — Vpoklic dr. Kirchfelda na to mesto je sledil po tem, ko je bilo sklenjeno, da se skoncentrira nemško gospodarstvo v največji meri za izgradnjo zvez nemškega zunanjega gospodarstva. Dr. Kirchfeld, ki je bil doslej vodja največje nemške izvozne firme, bo ti ji tem mestu najbolj odgovarjal ter bo prinesel s seboj bogate izkušnjo kakor tudi poznavanje inozemskega gospodarstva. Kot predstojnik »Ferrostal d. d.« razpolaga dr. Kirchfeld s praktičnimi izkustvi v zunanji trgovini ter poseduje bogato poznavanje mednarodnih trgov, ki 11111 bodo v njegovi novi poziciji koristila. Dr. Kirchfeld se je za časa trajanja njegove funkcije v gospodarskem ministrstvu odrekel funkciji vodjo družbe, kateri je doslej načeloval.
Zvišanje obrokov kruha v Belgiji. Potem ko je bil v Nemčiji junija 1943 zvišan obrok kruha, je tudi v coli vrsti evropskih držav bil obrok kruha zvišan v drugi polovici lanskega leta. Belgija jo sedaj ponovno zvišala obrok kruha in sicer od 250 gramov na 300 gramov dnevno, potem ko jc bilo zndnje zvišanje izvedeno avgusta lani od 225 na 250 gramov. To je pripisovali dobri letini kakor tudi povečanju površine pod žitom.
Znižanje diskonta na Portugalskem. Portugalska naroden banka je te dni znižala diskont za 0.5 na 2.5%, potom ko je bilo zadnje znižanje izvedeno aprila 1943 od 3 na 2.5%.'
Zvišanje življenjskih stroškov na Portugalskem. Lizbona. 19. jan. Stroški za preživljanje so se na Portugalskem glasom poročila v »Senilne od avgusta 1939 pa do novembra 1943 povišali za 63,9 odstotkov.
vzdiline, da bi Bog dni uspeha »Osvobodilnemu gibanju«. Kakor oni cigan. Kaj kot cigan, slabše kot cigan! Saj on ni molil, da bi laže izvršil mnor, zažgal cerkev in uničil vero. Ko bi tisti, _ki si je zgodim o ciganu izmislil, še živel, bi 11111 moralo niti nerodno. Mislil jo, da je njegov cigan tip, nedosegljiv tip. Pn so ga nekatere naše dame prekosile, nc v izmišljenih zgod-bah, v resničnem življenju. Ubogi cigan, v primeri z njimi jc bil čisto ne-pomemben tip. —--
Mnogo tipov živi danes na svetu; ni človeka, ki bi jih mogel vse našteti. Še bi bilo treba naštevati. Dame, ki se jim smilijo reveži komunisti, ker morajo prezebati v hribih, ne smilijo pa se jim komunistične žrtve, brezdomci, zmrcvarjeni iu krvaveči ranjenci, kakor živina pobiti nedolžni ljudje. Gospodične, ki so za denar prodajale svoje poštenje in svojo čast. Zalirbtneže, hinavce, zavistnike, ki se vam v obraz klanjajo in smehljajo, ko pa jim obrnete lirlict, pljuvajo na vas.
Dolgn, dolga je vrsta. Kdor si to množico ogleduje, sc mora počutiti kot človek, ki je prvič nastopil na govorniškem odru. Govoril je in govoril, ljudje so liili mod govorom navdušeni, njega pa je začela spreletavati zona. Opazil je. dn hi moral končati, pa ni vedel, kako bi to storil. Pogled na množice ga je begal. Nobena pametna misel 11111 ni prišla. Nenadoma je obmolknil in se zastrmel v ljudi. Ti pa so začudeno gledali vanj. Tedaj je za vpil nanje: Kaj zijate vame. ljudje božji!« Nastal jc smeli, 011 pa je zginil z odra.	-o—- j
Uspehi Zimske pomoči: beračev v Ljubljani ni več
Prav za prav: ne bi jih več smelo biti, kajti Zimska pomoč ima dovolj sredstev, da podpre
vsakega resnično potrebnega
Vprašali smo g. predsednika Zimske pomoči, kako je z berači. Zgražali sino se, zakaj sloje še ponekod pri cerkvenih vratih prosjaki, zakaj ponekod še hodijo po hišah berači.
»Zakaj?« Zato, ker je ljubljansko, dasi dobro, a naivno srce predobro. Danes v Ljubljani ni treba nikomur, ki je pošten in se ne boji dnevne luči, beračiti. Če nekdo pravi, da nikjer nič ne dobi, potem vedite, da laže. Danes je toliko dobrodelnosti v Ljubljani, da je bilo nevarno, da se ljudje razvadijo in de-moralizirajo. Tudi za to je že poskrbljeno, da se ne bodo. Ugotovili smo, katera dela se dajo napraviti in vprašali, zakaj se ne, ker je dovolj kredita zanje. Zato, se je glasil odgovor, ker ni ljudi, ki bi hoteli delati.
Vendar začnimo kar konkretno.
Če je kdo brez strehe, a se ne boji povedati, kako se piše, lahko še zmerom dobi prenočišče v Cukrarni. Cukrarna res ni hotel, a streho le ima. Ljubljanski podporni odbor ima v načrtu preskrbeti tudi za te in take primere ustrezajoče prostore, toda zdaj je zima in ne moreš graditi.
Če je kdo lačen na cesti, potem je treba, da poišče Ljubljanski podporni odbor v Puccinijevi ulici 9-1, ki mu da takoj nakazilo za kosilo ali večerjo. Za dva ali tri ljudi se zmerom kaj najde. V tem primeru je treba, da odbor izve pred enajsto uro opoldne ali pred peto zvečer, za večje število — do deset pa vsaj ob desetih dopoldne ali ob treh popoldne.
Za takega odbor niti ne išče bogve kakšnih dokazil, legitimacijo mora pa le pokazati. Podrobne ugotovitve se izvršijo potem. Nekaj zlorab je mogoče. Tekom treh mesecev je dognano dvoje zlorab, kar potrjuje pravilo, da je med 100 ljudmi pet falotov. Teh odstotkov se ne moreš znebiti.
Če je nujna potreba, polem je mogoče dati podporo: morda traja dva dni, morda manj, da jo dobi. Če je prav nujno in prosilca poznamo, morda dobi celo isto uro.
Za redne podpore so redni izplačilni dnevi. Za te prosilci že vedo; vabim nergače, naj si ogledajo vrvež v Frančiškanski ulici 6-1, pa bodo videli, kaj se vse naredi za dobre in pošteno ljudi. Seveda, za falote, delomržeže in vlačuge bo vsak dan slabše, kajti zdaj posluje že posebni od nas postavljeni poizvedovalni aparat, ki nam je tekom treh mesecev odkril prava čuda zlorab. Enkrat Jih bomo objavili, nekatere z imeni, da bodo te zlorabe na prangerju. Pri Vr-hovcu berem, da so svoj čas ljubljanske oderuške peke in mesarje javno namakali v Ljubljanici; nekaj takega si moramo izmisliti tudi za tiste, ki zlorabljajo dobrodelnost.
Toda podpore deli tudi Zimska pomoč. Seveda se predvsem delomržneži jeze, ker jim je koj ne dado. Nekoliko poi;.vedb je vendar potreba in na vrat
na nos — z ozirom na zgoraj povedano — tudi nihče ne bo umrl. Tudi smo žo imeli incident s pijancem, ki se jo prišel — pijan kot čep — kregat, da jo premalo dobil. Podpore deli pa tudi nemški urad za socialno pomoč.
Podpore deli dulje Škofijska dobrodelna pisarna: tudi tu bi svetoval nergi, naj si ogleda vrvež, da ho vsaj vedel ceniti nadčloveško dobrodelno delo, ki ga pisarna vrši. Seveda brez poizvedb tudi tu ne gre.
Slovenski rdeči križ je prevzel skrb za vračajoče se internirance.
Zimska pomoč je nakazala samo dobrodelnim organizacijam v Ljubljani nad milijon lir, Odboru za begunce in povratnike je stavila na razpolago kredit milijon lir. Torej v Ljubljani ne sme in ne more biti beračev, kajti ne smemo pozabiti, da daje Zimska |>omoč podpore tudi neposredno, dokler se to vprašanje ne uredi.
Toda iz tega lahko vidite, da je krog sklenjen in če vam kdo trdi, da nikjer nič ne dobi, se laže. Ali ni potreben, ali pa se boji dnevne luči. Ne, za take tiče ni dal naš dobri in pošteni dobrotnik svojega težko prisluženega novčiča. Da se no vrše zlorabe, smo mi odgovorni in
je zmerom manj zlorab, ker tako s srcem sodeluje dobro občinstvo. Veste, sv. Anion ima za Ljubljano posebno dobro srce.
Prepir za poveljstvo nad tolpami
Veselje za naše
male
Slika pove več od besede. Slika govori tudi tistemu, ki brati 110 zna. Zadnjo čase je bilo v »Slovencu« nekaj karikatur, ki so bile vsem zelo všeč, zlasti pa naši Metki. Vzela je barvaste svinčnike iu se zabavala lep čas. Kosmati komunistov obraz je postal lepo zagorel, obleka mu je bila rdeča — res pravi rdečkar —, zaplate na hlačah vijaličaste. Ubogi prestrašeni voliček je dobil rjavo dlako, obupani kmet sivo suknjo. Blagemu petičnemu možu Blažu Petičniku — koliko je bilo takih Petičnikov po vseh naših mestih! — je določila naša Metka črno obleko z belim telovnikom. Narodna dama Lenčka Praznik — kako pomenljivo ime — je postala sedaj še čudovitejša v svoji damski finesi. Bdeče ustnice, sivkast kožuh, zelen klobuk z rdečim okraskom.
Vsak večer seže naša Metka prva po »Slovencu«, če ni morda prinesel tudi zanjo kaj zanimivega.
Lishona, 19. jan. Lastno poročilo lista »Deutsche Adria-Zeitung«. Z imenovanjem generala Wilsona za liisenhovver-jevega naslednika v Sredozemlju so začeli razpravljati o vprašanju poveljstva nad angleškimi tolovaji v balkanskih deželah. Prepirajoči se stranki se v tem sporu no moreta zediniti. \Vilson je že kot vrhovni poveljnik za Srednji vzhod večkrat preko radia Kairo in Jeruzalem izdajal v grščini in srbščini povelja, ki so jih Sovjeti takoj preko Teherana proglašali za neveljavna. Angleži sedaj sprašujejo, če ima sovjetski maršal Tito višji rang kakor general Wilson.
l'ri tej priložnosti opozarja vodilni konservativni mesečnik »Nineteenlh Co-tury« na to, kako temeljito napačno angleški tisk zunanjepolitično orientira svoje čltatolje. Zelo malo je razlike med »Timesoin«, >Daily lleraldom« ali komunističnim »Dailv Workerjem v ten-dencioznih poročilih o dogodkih na Balkanu. Redko kdaj je bila angleška javnost tako slalm poučena zlasti od svojih tako imenovanih diplomatskih dopisnikov, ki so imeli zdaj nalogo, angleškemu ljudstvu prikrivati politična dejstva ali jim dajati napačni pomen, namesto da bi razlagali položaj. Za študij zunanjepolitičnih vprašanj so |H)leg nevtralnih celo nemški listi mnogo bolj informirani kakor angleški tisk.
Po tem uvodu ugotavlja list, da so
Vojaški tečaji domobrancev v meščanski šoli
l/ Ravnanje z modernim orožjem in gverilska taktika sta glavni predmet pouka

t/
Ljubljana, 14. januarja.
V ponedeljek, 17. t. m., je gospod podpolkovnik Peterlin načelnik štaba slovenskega do-mobranstva, povabil časnikarje, da si ogledajo vojaške tečaje v moščanski ljudski šoli.
Vojaški poklic je pač zelo važen. Ne bi bilo prav, da bi hodili novinci v boj brez potrebne priprave. S poukom se da namreč kupiti izkušnje, ki so jih mnogi prej kupovali s krvjo. Tudi zahteva moderna vojska celo vrsto strokovnjakov, ki jih da le šola. Celo stari aktivni častniki se morajo vživeti v popolnoma nov način borbe. Doslej so bili vajeni računati s sovražnikom v eni smeri, zaledje pa je bilo varno. Gverilska borba, ki jo bijemo sedaj s komunističnimi tolpami, zahteva čisto drugačnega načina operacij. Za nekatere, zlasti bivše orožniške častnike tudi gverilska borba ni nič novega. Saj so morali po Makedoniji in Bosni v naši bivši državi neprestano zasledovati razne komite, pa tudi tolpe navadnih razbojnikov. Vse svoje skušnje iz teh bojev bodo sedaj v tečajih posre-dovoli naprej.
V častniškem nadaljevalnem tečaju smo videli najrazličnejše čine. Vsak udeležencc tečaja ima v učilnici svojo
Ein Schlafzimmer der Landesvvehrmiinner in der Burg — Spalnica domobrancev v gradu
mizico in stol, v spalnici pa slamnjačo. Pouk prično ob osmih. Pa že pred to uro imajo več točk dnevnega reda: umivanje, finska telovadba, telovadba s puško in zajtrk. Vse dopoldne in popoldne je izpolnjeno z najrazličnejšimi predmeti, ki bodo te stare protikomuni-stične borce usposobili zu najuspešnejšo borbo s tolovaji.
Stopili smo v častniško obednico, pa veste po čem se loči od obednice za navadne vojake? Le po modrem papirju, s katerim so pregmjene mize. V kotu obednice jc tudi okrogla mizica s tremi stolčki, na njej pa nekaj časopisov in revij.
šli smo tudi v prostore podčastniškega tečaju. Učilnica ima stare klopi, ki so jih uporabljali nekdaj moščanski šolarčki, ležišča v stražaruici se ločijo od ostalih po tem, da so slamnjače polnjene z žaganjem.
Zlasti nas je zanimala kuhinja. Vzeli smo zajemalko in si po bliže ogledali, kaj naši fantje jedo. Riž, zelje, meso in krompir. Gospod major Bajec, nekoč jc bil kapitan II. bataljona 40. pehotnega polka, danes pa je predstojnik vseh teli tečajev, num je potožil, ilu so s kuhinjsko posodo velike težave. Staro vojaško posodje. ki bi bilo najbolj pripravno, je težko dobiti, pa tudi navadnih velikih kuhinjskih loncev trgovci nimajo več v zalogi. Večino kuhinjske opreme so dobili domobrunci le na posodo.
Ob tej priliki smo izvedeli, da se bo pričel tečaj za kuhanje. Domobranci liodo tako imeli same izšolano kuharje, ki bodo dodajali hrani še neko posebno začimbo in zabelo: dobro voljo.
Udeležence podčastniškega tečaja smo našli na dvorišču, ko so se urili v raznih obratih. Začudili smo se, kako da ima skoraj vsak podčastnik drugačno puško. A so nam povedali, da si je vsak prinesel k tečaju s seboj svojo staro »ljubico«. V nečem pa je tudi prednost te različnosti orožja. Vsi se bodo lahko do dobra seznanili z vsemi tipi, ki pridejo pri nas v poštev. Fantje so se obračali nn stotnikova povelja kot en mož, a gospod podpolkovnik Peterlin nam je dejal: »Gospodje, ne mislite, da šolamo te podčastnike za elegantno kretanje v paradi, važno je, da jih usposobimo za S|)rctne voditelje desetin v borbi.«
Najlepšo učilnico imajo vsekakor udeleženci teča ja za zvezno službo. Tu tečaj traja že dalj časa in fantje sprejemajo na sluh že po "0 Morsejevih znakov, nn oko pa tudi ne man j kot 30. Tudi Semuforjeva abeceda z zastavica-
mi jim gre odlično od rok. Moščani imajo večkrat priliko videti 1111 travnikih ob Ljubljanici zu Selom, kako se pogovarjajo fantje z zastavicami nu daljavo 200 metrov in več.
V moščanski šoli imajo v učne namene tudi nekakšen vojni muzej, v katerem so razstavljeni različni tipi strojnic in metalcev granat. Gorje rdečim tolovajem, kndar jih bodo izurjeni nuši fantje tolkli s tem orožjem!
Ob slovesu nam je gospod podpolkovnik Peterlin razgrnil tudi malo bodočnosti. V kratkem se bo pričel tečaj za vodje metalcev in na za telovadne učitelje pri edinicah, ki bodo skrbeli za jutranjo telovadbo domobrancev. K naši vojski sc je prijavilo tudi dokaj mladih, navdušenih fantov, ki pa kar ne morejo še nositi puške. To bodo na tečajih izvežbali za pronušalco povelj (ordonancc) in za signaliste. 1'antje, ki so se že vsaj pol leta udeleževali borbe s komunisti in ki imajo primerno izobrazbo ter veselje za častniško službo, bodo tudi kmalu poklicani na častniški tečaj. Tako bo imelo domobrnnstvo v kratkem lepo število mladih, navdušenih fantov, strokovnjakov za vse službe v sodobni vojski. Tedaj bo vse domobrnnstvo en sum muc v rokah poveljstva.
Zatemnitev bo od 20. januarja naprej od 17.30 do 6
banditi tolpe, ki jih drže j>od priti« skom boljševiški komisarji, ki rojuijo svoje lastno sonarodnjake ter požigajo vasi. V mestih so jiobijali ter terorizirali civilno prebivalstvo in so poskušali ijpostavili lokalne mestne uprave. Omembo vredno je tudi angleško priznanje, da so imele komunistične tolpo le tam uspeh, kjer so jim Badoglievi pristaši izdajalsko prodajali orožje in kamor še niso posegle nemške četo.
Gornji članek angleško revije nam jasno kaže, kako namerno angleški lisli varajo javnost ter ostali svet o razmerah na Balkanu. \ >;i njihova jmročila so napisana v duhu moskovskih želja, katerim se je popolnoma vdin jala uradna angleška zlin. |Hilitika in tako prepustila paJleno prebival.-lvo balkanskih krajev na milost in nemilost Stalinovim morilskim in roparskim tolpam. Toda pošteno prebivalstvo balkanskih narodov tem nakanam ni in no bo nasedlo, marveč bo v zvestem sodelovanju z. močno nemško vojsko prekrižalo račune vsem, ki prodajajo medvedovo kožo, ko jo medved še živ.
\iijiH'/,iit>,jši spomin |
na mamico, oči. u in pno mladost jr knjiga
»MOJA MLADA LETA«
Uredila Kristn Hafner. Opremil arh. VI. (jajnek Rartonirano M lir; vrtano v polplutno 60 lir, Vezave v rolo platno po i/liiri.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
PRED IKOFIJO t	MIKLOŠIČEVA CESTA t
Odmev na slovensko oddajo v Trstu
Trsi, 19. januarja.
Prva slovenska oddaja v tržaškem radiu je v mestu vzbudilo mnogo odmeva. Našo ljudi |ia je oddaja silno razveselila. Pesmi, ki so jih po radiu slišali, sedaj prepevajo doma po hišah in v piU jetni družbi v gostilni.
Komunistična propaganda skuša Ljub« Ijano nalagali, da primorski Slovenci niso nič kaj navdušeni za domobrance. V res-nici pa izkazujejo primorski Slovenci do. mobralicem vso ljubezen in pozrnosl, samo če*se jim razloži, kakšen je značaj domobriilislv,'i in kakšna je iijili lialoga. To lepo pojasnjuje sledeč dogodek s tržaškega Irga: Dva domobranca sla šla preko Irga. Ko so brnnjfvke videle 11:1 jopičih našit slovenski ščil in slovensko zastavico, so ju ustavile in ju vprašale, odkod sla in če sla res Slovenca. Domobranca sla jima od blizu pokazala slovensko Iro-bojnieo in razložila, <la so domobranci slovenska narodna vojska, ki varuje dom pred komunističnimi zločinci. Tedaj jo prijazna liranjevka stopila k svoji stojnici, izbrala lep Šopek cvetlic iu ga domobrancema pripelo na prsi.
Pionire
Landesvvebriniinner
Geliinderelief
Pionirji-domo-
brnnci se vadijo nn reliefu, postavljenem v učilnici nn Gradu
KULTURNI OBZORNIK
Krstna predstava Leskovčeve| »Vere in nevere« v Drami
Pomenek z režiserjem Mil. Skrbinškom.
V soboto, 22. jan., bo v Drami krstna predstava glo-l>oke in duhovno-problematično zanimive »Vere in nevere«, stvaritve rano umrlega, toda najmočnejšega na-I šega povojnega dramatika Antona F*	.: J Leskove a.
Obrnili smo se na režiserja M. Skrbinška, ki igra tudi eno glavnih vlog, da bi nam pojasnil nekaj vprašanj, ki se vzbude ob takem kulturno važnem dogodku.
Kako da prihaja »Vera in nevera«•, ki jf. vendar se lo motno delo naše dramske literature, tako pozno na oder?
Z novim vodstvom Drame, ki ga že zdaj v mnogih pogledih blagodejno občutimo, se začenja brez dvoma v naši gledališki zgodovini doba, ko bodo takšna bolestna vprašanja vedno redkejša ter končno čisto utihnila, ko bodo vsi gledališki kulturni grehi, ki so se naku-pičili do začetka te dobe, popravljeni, Nimam namena raziskovati na tem me-
stu vzrokov, zakaj je našlo to ali ono slabotno ali našega gledališča celo nevredno domače delo z lahkoto pot na oder, medtem ko marsikatero vredno delo — z Leskovčevim Jurijem Plevnar-jem vred — že leta in leta čaka svoje odrešitve; povem naj samo eno resnico: da ni bilo slovenskega igralca, ki 11111 je kot odrskemu tvorcu predvsem domače delo pri srcu, bi bila tudi Cankarjeva dramska dela prišla v celoti mnogo kasneje do svoje odrske podobe ter tako do kristalizacijo svojega odrskega sloga. Brez pobude slovenskega igralca bi tudi ta Leskovčeva drama ne zorela žo te dni za svojo — krstno predstavo na poklicnem odru.
Kakšno mesto zavzema Leskovec v
slovenski dramski literaturi?
Z Leskovčevo smrtjo nam je ugasnil naš po Cankarju najvrednejši in obenem odrsko najkrepkejši dramatik. Njegove drame kažejo čisto svojsko duhovno podobo. Leskovec je mistik in simbolist ter v svojih delih tudi v dogodkih čisto realnega življenja rad tajinstven in zagoneten. Sodim, da bo s svojo močno pesniško potenco oplodil v svojem praven marsikaterega bodočega slovenskega dramatika.
Leskovec in Cankar?
3 Cankarjem ga veže v formalnem pogledu nagnjenost k simboliki, etično pa resnoben jiogled na življenje ter člo-večanska lepota njegovih likov. Ni slučaj, da srečujemo v »Veri in neveri« i dva lepa lika — kmeta Lavdona iu žup-
nika, ki nas opominjata v njunem medsebojnem razmerju na učitelja Jermana in župnika v Hlapcih. Tako v Cankarjevi in Leskovčevi drami si stojita nasproti človeka, ki ju ločuje pri Cankarju jarek svetovnega nazora, ki ga ne sme in ne more prestopiti ne ta, ne oni, ki jo pa zaradi srčne kulture obeh tako ožek, da si vkljub načelnemu nasprot-stvu sežela ob slovesu s toplim pogledom v roko, kakor se tudi Leskovčev kmet in dušni pastir po odločnem dialogu ločujeta s toplo besedo, ki izvira iz medsebojnega spoštovanja.
rosebni poudarek »Vere in nevere«?
Po naslovu bi lahko sodili, da je poudarek, ki ga kažejo dogodki te drame, v borbi vernika z nevernikom, v borbi katoliškega župnika s kmečkim odpadnikom. Pa ni tako. Vera in nevera je samo del idejno širšega naslova, ki ga lahko skrčimo v eno samo besedo — videzi Isto idejo bi lahko avtor v bistvu obravnaval tudi v čisto drugem okolju, v kateri koli socialistični plasti s pogledom na katerega koli etičnih pojmov, kakor so na primer: ljubezen in sovraštvo, pravica in krivica, dobrota in zloba, hvaležnost in nehvaležnost, kjer bi obravnaval navidezno vnanjo podobo teh moralnih vrednot oziroma napak. Tako je tudi v Leskovčevi drami prikazan na eni strani le navidezni nevernik Lavdon, na drugi pa le navidezno čist krščanski (lovek, ki ga pa saveda ne predstavlja župnik, temveč D^garinka, mati Lavdonovega nezakonskega otroka.
Kako ste režijsko zajeli dramo?
I Režijski pogled na to dramo ni svoj-, stven samo z ozirom na njeno izrazito
—
Povojni dramatik Anton Leskovec
duhovnost, temveč tudi glede na njeno jezikovno strukturo, ki je s to duhovnostjo tesno povezana. Mimogrede jiove-dano, je Leskovčev jezik v tej drami takšen, da ga po njegovi žlahtnosti smemo primerjati s Cankarjevim. Lepota jezika sama sloga uprizoritve bistveno seveda še no bi oplajala, če ne hi bil jezik obenem tako klen. Avtor ga jo namenoma očistil vseh drobnih priveskov vsakdanje naturalistične govorice, da mu
I služi takšen le kot plemenita posoda, ki bi jo primerjal s klasično preprostosjo antične vaze, za duhovno vsebino drame. Iu tako mi je ob študiju te drame stopila pred oči nujno ona podoba celotno uprizoritve, v kateri besede kot nosilko misli in čustva ne moti nobena nebi-I stvena drobnarija bodisi v prizorišču ali ' v celotni pojavi nastopajočih likov. V sceneriji sem o|>uslil vso naturalistično navlako, tako da kmečke sobe tudi folklorno nisem poudaril; v podobah nastopajočih ljudi v okviru toga prizorišča pa vidim samo njih značilno podobo od obleke do maske, ki naj bi bila le zrcalo njih individualnosti — odsev duševnosti. A v njihovo igro, lako v kretanju in mimiki, sem poskusil vnesti ono enostavno širino, ki naj bi bila nositeljica misli in čustev v neizgovorjeni besedi. Zalo bo v igri tudi mnogo tihih, zgolj mimičnih mest, ob katerih bodo drža telesa, izraznost obraza ter notranja napetost poskušali povedali več, kot bi mogla povedati še tako zgovorna beseda.
In igralci? Kako vam slede pri režiji?
Igralci so se že pri bralni vaji navduševali za to Leskovčevo dramo in s sodoživljanjem radi sledili moji režijski podobi; a pri vajah na odru se z veliko ljubeznijo trudijo, da bi z intenzivnim delom — in to celo izven odrejenih vaji — skupno z menoj ler z vnelo |>omočjo gospoda dramaturga dozoreli čim bolj.
Tako upamo, da bomo vkljub pomanjkljivemu ustroju našega odra in nezadostnim tehničnim pripomočkom mogli nuditi predstavo, ki bo prepričevala in občinstvo zadovoljila.	S. o. ,
Reklamiranje tobačnih izkaznic
Do današnjega petka, 21. januarja, opoldne bo mestni preskrbovulni urud ,vsem upravičencem, ki so pravilno in Vsaj do 15. januarju vložili prijave zu tobak, dostavil tobačne izkuznice. Oni pu, ki so prijave vložili po 15. januarju, bodo izkaznice dobili kasneje, vendar .vsekakor do konca mesecu januarja.
Kdor bi med navedenimi, torej med 'tistimi, ki so vložili prijave do 15. t. m., še ne dobil tobačne izkaznico do du-našnjega petku opoldne, tn moru na posebnem formularju, ki gu dobi pri vratarju na magistratu ali v glavni za-ložbi na oglu (Gradišču in Erjavčeve ceste ter v trafikah Zulkc Severjeve v Šelenburgovi ulici, Otilije Kludnik nu nekdanji Dunajski, sedaj Bleivveisovi cesti št. 9 ter pri Metki Prošnikar na nekdanji Dunajski, sedaj Bleivveisovi cesti št. 20, reklamirali tobačno izkaznico. Prijava mora biti izpolnjena natanko tako kot je sestavljena ter mora oni, ki reklamira tobačno izkaznico, izpolniti vse rubrike te prijavo. Zlasti opozarjamo na to, da mora navesti tri trafike v onem vrstnem redu kot si jih želi. Ker bodo 22. januarja seznami odjemalcev že zaključeni in jih bodo trafikanti 24. t. m. oddali mestnemu pre-skrbovalnemu uradu, bo vsak odjemalec, ki bo reklamiral tobačno izkaznico, dobil obenem izkaznico zu tobak, ki jo bo prejel na domu, tudi še posebno nakazilo, na podlagi katerega ga bo moral trafikant vpisati že pod dobljeno številko v svoj seznam.
Mestni preskrbovulni urad potrebuje imena treh trafikantov zato, ker je mogoče, da bi ta ali oni trafikant imel že polno število odjemalcev. Onim, ki bodo reklamirali izkaznice za tobak na tak način, bo mestni preskrbovulni urad dostavil izkaznice na njihov dom ter jim zato ni treba nič drugega, kakor da v enem med prej navedenimi prostori prevzamejo prijavo, jo izpolnijo in zopet vrnejo najkasneje do sobote, 22. t. 111.. do IS. ure zvečer.
Tobačnih izkuznic pa naj ne reklamirajo oni, ki ne dobivajo živilskih nakaznic od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, temveč jih dobivajo y drugih občinah. Taki upravičenci naj
napravijo novo prijavo in jo oddajo v svoji občini.
1'ruv tako naj tobačnih izkaznic ne rcklamirujo oni upravičenci, ki so namesto moške i/.kuznice dobili žensko uli obrutno, ker bodo lahko reklamirali pozneje osebno, kadar bo to objavljeno.
Predvsem bi pa popolnoma brez uspeha reklamirali oni, ki so oddali dve ali več prijav ter so jim bili zato odrezani odre/ki zu mesec januar. Med temi grešniki so pa izjema oni, ki so napravili dve prijavi samo zato, ker je bila prva prijuvu nepopolna ali nepravilno i/polnjenu (torej 11. pr. du pi vu ni imela napisanega družinskega glavarja ali pa, da je bila na njej zapisana številka januarske namesto decembrske živilske nakaznice), laki nai pu vlože pri vratarju mestnega poglavarstvu na Mestnem trgu prošnjo, kjer naj natanko popišejo, zokuj so vložili dve prijavi, roda take prošnje morajo napisati prosilci sami, ker zanie ni posebnega tiskanega obrazca. Vse pu opominjamo, naj take prošnje vlagajo res samo oni, ki so vložili dve prijavi samo zato, ker prva ni bila popolna. Naposled naj pa tobačnih izkaznic ne reklamirajo oni, kakor smo že prej omenili, ki so vložili prijave za tobačne izkaznice šele po 15. januarju.
Znova opozarjamo, da morajo biti pri jave izpolnjene natanko z vsemi podatki ter naj zlasti pazijo oni, ki so se v zadnjem času preselili, da bodo izpolnili posebno, zu to določeno rubriko. Ponavljamo, da morajo biti vse prijave oddane za to določenim zbiralcem najkasneje do 18. ure v soboto, 22. t. 111.
Osebam, ki so nastanjene po raznih šolah ali zavodih, naj prijavo potrde uprave zavodov uli ustanov, kjer so na bruni.
Obenem opozarjamo vse one, ki so že dobili izkaznice za tobak, du se morajo za tobak prijaviti pri najbližjem trafikantu najkasneje do sobote, 22. januarja opoldne. Tudi oni, ki so dobili izkaznice brez januarskih odre/.kov, se morajo prijaviti do tega dne najbližji trafiki. Po tem roku bo vpisovanje dovoljeno samo z dovoljenjem mestnega preskrbovalnega urada.
Novi grobovi
T + Angela Strekelj. V Ljubljani je Umrla mati g. Angela štrekcij, roj. Pečenko. Pokojnico bodo pokopali v petek 21. januarja ob 3. popoldne iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Naj počiva v miru, njenim drugim rtuše so-žaljel
Osebne novice
Srebrni poročni jubilej. Te dni sta v
krogu svoje družine slavila 25 letnico poroke ugledno Bežigrajska zakonca in posestnika Anton in Marija Švejger, — Njuna družina je daleč naokoli znana kot izredno gofitoljubna in krščanske — Iskreno čestitamo!
Zgodovinski paberki
21. prosinec:
1597. leta sta prišla v Ljubljano jezuitska patra Mihael Poldt in Krištof Zie-gelfest; sprejel ju je škof Janez Tavčar, ki ima tudi največ zaslug za naselitev jezuitov v Ljubljani. Redovniki so se z mladostnim ognjem in veliko vztrajnostjo lo-
fa Hrena posrečilo Ljubljano vrniti v naročje katoliške cerkve.
1793. leta je odsekala guillotina glavo francoskemu kralju Ludoviku XVI. Francozi, zlasti meščani so upali, da jim bo vlada Ludovika XVI. »zaželjenega kralja« prinesla boljše čase. Izobraženci so se nadejali, da bo naš kralj spremenil ustroj države, odstranil privilegije in neenakost ter dal državi v smislu novih idej ustavo. Ludovik je bil sicer blagega srca in pošten, uvedel je na dvoru že stoletja neznano krepostno življenje, ni pa imel dovolj znanja, razumnosti in odločnosti, da bi odpravil zastarele razvade in tako izpolnil pričakovanja ljudstva. Polovičarski reformni poizkusi niso rodili sadu, država se je bližala finančnemu polomu, nezadovoljstvo ljudstva je rastlo. Ko so se maja meseca 1789. leta zbrali narodni zastopniki, so v spoznanju, da kralj ni zmožen rešiti države, sprejeli odločitev v svoje roke. Vodstvo države je prišlo najprej v roke bogatega meščanstva, ki je, potem ko je dobilo svoje politične pravice, hotelo revolucijo zavreti, toda ni bilo kos razdi' kalnim elementom, ki so s pomočjo pa riških predmestij postali kmalu gospodarji prestolnice in cele države. Kralj je bil kot izdajalce francoskega naroda ob-
Raznašalce časopisov
š č e m o za Zgor. in Spod. šiško, za Hradeckega vas, štepanjo vas in Hrušico ter za Bežigrad. Prijavite se na upravo »Slovenca«.
Dramsko gledališče
Petek, 21. januarja: Zaprto. Sobota, 22. januarja, ob 16.30: »Vera In nevera«. Premiera. Ited Prvi. Nedelja, 23. januarja, ob 16: »Robinzon no sme umreti«. Izven. Ceue od 22 lir navzdol.
Ponedeljek, 21. januarja, ob 17.30: Glasbeno, literarni večer. Za Zimsko pomoč. Leskovec »Vera ln nevera«. Delo so godi v sodobnom času na kmetib. V njem jo orisan problem resnično in samo navidezne vere, farizejstva ln cestnlnarstva. Delo jo ako Po jezikovni kakor po režijski koneep-iji in surrealističnegn značaja in obeta v prvovrstni zasedbi in M. Skrbinškovl režiji zanimivo predstavo. Igrali bodo: Cesar, VI. Skrbinšek, M. Boltar-Ukmarjeva, M. Skr-binšok, Kraljeva, Nokorst, Sovor, Bitenc, Verdonik, Blaž, Raztresen, Brezigar, Gorin-Sek in Košuta. Premiera bo jutri, v soboto, za red Prvi.
Zaradi bolezn] ge. Mire Danilove Je do njenega okrevanja Strlndbergova 4gra »Nevesta s krono« odložena z repertoarja.
Onerno gledališče
Petek, 21. januarja: Zaprto.
Sobota, 22. januarja, ob 16: »Melodije srca«.
Rod Sobota. Nedelja, 23. januarja, ob 16: »Travlata«. Izv. Ponedeljek, 24. Januarja: Zaprto.
J. Gregorc »Melodije srca«, opereta v 3. dejanjih. Libreto je napisal H. Stepnn-
tili dela za verski preporod ljubljanskih | sojen na smrt, revolucija pa je šla dalje meščanov. V nekaj desetletjih se jim je i svojo pot, dokler ni našla svojega moj-posebno po energičnem prizadevanju ško- stra v Napoleonu.
O P O Z O R J[L O !
Da moremo pokazati vsem lepo izdelavo in nizke cene naših žalnih vencev, jih izdelujemo do preklica za polovično ceno, torej že od 100.— Lir dalje.	»r o Ž A*.
■ trgov na s cvetjem, venci i. t. d. Frančiškanska 3. nasproti Uniona
Iz razprave proti zdravniku dr. Hafnerju
Ljubljana, 20. januarja.
V torek ob 17. uri prekinjena razprava proti zdravniku dr. Janku Hafnerju zaradi poskusa zastrupitve brata Milana se je v sredo nadaljevala z opoldanskim odmorom ter bila nato ob 17. prekinjena, da se nadaljuje v petek.
Najprej je bil dopoldne zaslišan kot priča zasebni udeleženec Milan Hafner, notarski pripravnik, ki je kratko opisal rodbinske prilike in razmerje do obtoženca, nakar je prešel na opis usodnega dogodka, ki je bil 2. maja lani v salonu Trnkoczyjevih, ko je zavžil čokoladni bonbon, podarjen od pokojne profesorice Jiuše Tavzesove.
Po zaslišanju priče sta podala sodnemu dvoru svoji izvedeniški mnenji kot zdravnika docent dr. Mat ko in prof. dr. L u š i c k y. Slednji je kratko pojasnil tudi učinke hudega sirupa ako-nitina, ki je rastlinski strup, izvirajoč iz čebulnice, nazvane »pasja smrt«. Divji narodi so ta rastlinski strup rabili za strelice, ž njim so zastrupi,jevali slone. Lahko se človek zastrupi tudi z medom, ki so ga čebele nabrale na strupeni čebulnici. Doza 00 miligramov jc zadostna za zastrupitev 20 ljudi. Z akonitinoin zastrupljeni človek ima do zadnjega zavest in čut, da bo umrl. Pri razteiesenju s tem strupom zastrupljenega človeka se akonitin v telesu ne more ugotoviti, niti komično se ne more dognati eksistenca strupa v organizmu. V starem veku je bil akonitin zelo priljubljen sirup, sedaj je redek. V nemški farmakologlji je sploh črtan. Opozoril pa je prof. dr. Lu-šicky na to, da je moral oni, ki je napravil usodni bonbon, zelo dobro poznati toksikologijo in učinek akonitina. Zanimivo je dalje, da je prof. dr. Lušicky opozoril preiskovalnega sodnika na to, da naj uvede poizvedbe, v kateri lekarni je bil kdaj prodan akonitin. Tako so dognali, da je lekarna dr. Stanka Kmeta
na recept zdravnika dr. M. Neubergerja prodala akonitin Nuši Tavzesovi. Prvotno so nekateri smatrali, da je bil Milan Hafner zastrupljen s ciankalijem, kar pa je izključeno, ker ta strup hipno smrtno deluje. V nadaljnji razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da je manjkalo le nekaj sekund za življenje zastrupljenega Milana Hafnerja. Ko bi bil nekaj sekund pozneje pripeljan v bolnišnico, bi ga bilo težko obraniti pri življenju.
Zaslišane so bile nadalje še nekatere priče o raznih postranskih, za bistvo procesa ne toliko važnih okolnostih, nakar je sledilo čitanje mnogih zapisnikov o izpovedbah, ki so jih podale priče preiskavi. Predsednik senata je med ostalimi prečital tudi izpovedbo neko vedeževalke v Rožni dolini, h kateri sta so zatekla Nuša Tavzesova in obtoženec, Vedeževalka je prerokovala iz »kavine vsedline«.
Ob 17 je bila razprava prekinjena Nadaljuje se v petek.
Prvo poročilo naj v toliko popravimo, da Nuša Tavzesova ni umria zaradi zastrupitve z akonitinom, marveč je bila zavžila fosfor.
Za današnji (lan
Koledar
Petek, 21. prosinca: Neža, devica in mučenica; Fruktuoz, škof in mučenec; Putrokles, mučenec.
Sobota, 22. prosinca: Vincencij, mučenec; Anastazij, mučenec; Irena, vdova; Viktor, mučenec.
Dramsko gledališče
Zaprto.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino »Matica«
»Lažnivi kljukcc«. — Predstave ob 14.30 in 17.
Kino »Union«
»Melodije velemesta«. — Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 14.30 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
mr. Susnik, Marijin trg 5; mr. Deu-klunjšček, Gosposvetska cesta 4, in inr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31.
Begunci, ki se žele vrniti
Begunci z Dolenjskega, ki se nahajajo v Ljubljani in bi se hoteli vmiti z avtomobilskimi kolonami, katere od časa do časa odhajajo v kraje, kjer se nahajajo domobranske posadke, naj se obračajo za informacije za ta potovanja na Informativni urad pokrajinske uprave v Ljubljani, Dunajska-Tyrševa cesta 38, ker nihče brez predhodne prijave pri tem uradu ne bo mogel v bodoče potovati z avtomobilskimi kolonami.
OBVESTILA »PREVODA«
Prodaja mesa in mesnih izdelkov na odrezek »J-8«
Potrošniki bodo dobili v soboto, dne 22. t. m. pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa in 5 dkg mesnih izdelkov proti odvzemu odrezka »J-8« januarske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Vsi mesarji morajo biti zaradi dodelitve mesa in mesnih izdelkov v petek 21. t. m. točno ob 8. uri na mestni klavnici.
Tobak za nosljanje in posamezne vrste cigaret
Obveščamo občinstvo, da je tobak za nosljanje naprodaj brez tobačnih izkaznic. Obenem pa naznanjamo, da morajo upravičenci pri trafikantih prevzeti ono vrsto tobaka in tobačnih izdelkov, kakršni so pri trafikantih pač nu razpolago.
Važno za trafikante
Ljubljanski mestni preskrbovalni urud obvešča vse trafikante, da morajo sezname odjemalcev oddati v soboto, 22. januarja, od 16. do 18. ure v glavni zalogi tobaka. Vsak list seznama mora imeti nn zgornjem robu odtis štampilj-ke trafikanta. Vsaka stran naj ima spodaj seštete moške in ženske nakaznice, posebej zu ženske in posebej za moške. Na zadnjo stran seznama naj trafikant napiše, koliko moških in koliko ženskih nakaznic je v njegovem seznamu. Vsak trafikunt naj prinese svojo štampiljko s seboj.
Obenem obveščamo trafikante, da je dovoljena še poznejša akontacija v taki množini, da dobi trafikant, ki ima dovoljenih (>00 odjemalcev, 126 kg, tra-fikani pa, ki ima dovoljenih 800 odjemalcev 156kg tobačnih izdelkov. Kdor še ni prevzel te množine, lahko dobi razliko do te akontacije v glavni zalogi tobaka do 12. ure v četrtek, 27. t. m. Po tem roku pa bodo trafikanti dobivali tobačne izdelke samo z nokuzili mest-negu preskrbovalnega uradu.
Za Zimsko pomoč
Neodgovorni elementi širijo vesti, da je bil božični prispevek uradnikom, prav tako mlečni prejemki za december in januar izplačani iz sredstev Zimske pomoči. Predsedništvo Zimske pomoči kategorično zanikuje te govorice ter bo proti raz.širjevalcem takih in podobnih vesti najstrožje postopalo.
Zloraba Zimske pomoči. Ugotovilo se je, da neupravičene osebe ponekod pobirajo po hišah denarne prispevke za Zimsko pomoč. Odbor Zimske pomoči dosedaj ni organiziral nikakih nabiralnih akcij po nišah. Zato nuj se
čič. Dojanje jo sodobno in so godi v veliki 'osebe, ki zlorabljajo ustanovo »Zimska modni hiši, poleti na Bledu. Glavno tenor- | ]>omoč«, jzroče policiji. Ako se bo na-sko partijo Marjana bo pel Drago Čuden, ' biralna akcija kdoj po hišah vršila, se vsa ostala zasedba običajna. Predstava bo j ],0 to objavilo in se bodo izdale nabi-nodoljo izven abonmaja.	j ralnim organom legitimacije.
Vsakdanja Ljubljana no kronistovih zapiskih
Zaplemba imovine komunistov
Z odlokom šefa Pokrajinske uprave je bila po izvršenem predpisanem postopku izrečena zaplemba imovine sledečih ko munistov:
Dolencu Jožetu, uradniku, stanujoče-mu v Ljubljani, Resljeva cesta št, 5;
dr. černeju Darku, odvetniku, stanu-jočemu v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 5;
Štembergerju Dragotinu, trgovcu v Ljubljani. Costova ul. št. 8;
dr. Vavpetiču Ladotu, odvetniku v Ljubi jami, Pražakova št. 15-1 V;
dr. Pavlicu Stanetu, tajniku Gostinske zadruge v Ljubljani, Tyrševa c. št. 47-B;
Erbcžsiku Alojzu, kovaču v Kožarjih št, 39, občina Dobrova.
Karlovški most popravljen
Mnogim je še v živem spominu grozen prizor, ko je s Karlovškega mostu zdrknil v Gruberjev prekop italijanski tank. Od Špice sem po Gruberjevem nabrežju je lani junija hitro privozil tank, naglo okrenil pri uri v smeri proti Češnovarju, toda volan je odpovedal, tank je zavil čez hodnik mimo ure, podrl železno ograjo in se zvalil v vodo. Pozneje so tank spravili na suho, podrto ograjo pa so nadomestili z leseno. Na stroške mestne občine ljubljanske je sedaj ključavničarski mojster I. Breskvar nadomestil leseno ograjo z železno. Milo vreme je dela zelo olajšalo. Treba je bilo velike previdnosti, da ni bilo kake nesreče pri postavljanju ograje.
Posestne spremembe po zemljiški knjigi
V prvi polovici januarja je zemljiška knjiga zaznamovala 9 prenosov lastninske pravice na osnovi raznih kupnih pogodb. Prodane nepremičnine predstavljajo vrednost 444.900 lir. Povše Fran, železničar v Štepanji vasi št. 104 je prodal Hiši usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega — Hiralnica sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 travniško parcelo štev. 246/14 kat. obč. Karlovsko predmestje v izmeri 9826 ma za 147.390 lir. Kvadratni meter je bil po 15 lir. — Kovač Aleksander, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 13 je prodal nedl. Dori Mergenthalerjevi, tovarnarjevi hčerki na Zaloški cesti štev. 54 pare. štev. 1421/1 k. o. Zgornja Širška, stavbišče. v izmeri 772 m2 za 60.216 lir. — Lipovšek Marija, posestnica v Ljubljani, Ciglarjeva ulica št, 8 je prodala nečaku Avgustu Lipovšku, mestnemu uslužbencu Jegliče-va cesta štev. 10 nepremičnini vi. štev. 270 in 283 k. o. Udmat (hiša in vrt) za 108.000 lir.
Razne nesreče in poškodbe
Kronika nesreč je v sredo zaznamovala dva padca, ko je bila padlim noga zlomljena, Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v zasebno zdravilišče in sicer: v Černetovi ulici št. 20 stanujoči zasebnik Feliks Tavčar in v Gledališki ulici št. 14 stanujoči inženjer Fran Šerko. — Z glavnega kolodvora je reševalni avto odpeljal
v splošno bolnišnico posestnikovo ženo Ivano Šinkovo, ki se je v Ljubljano pripeljala z notranjskim potniškim vlakom. Imela je zlomljeno nogo.
Ugodna jc letošnja zima
Milo januarsko vreme, ko sploh ni hudega mraza, je zelo ugodno za obrezovanje sadnega drevja. Vrtnarji vendar izražajo bojazen, da lahko nastanejo velike težave in tudi škoda, ko bi tako vreme trajalo še več tednov tja do srede februarja, ker bi drevje začelo poganjati in dobivati nove sokove. Prezgodnji poganjki pa so vedno v nevarnosti, da postanejo žrtev poznejšega mraza, ki že vedno lahko nastopi tja do marca. Sadjarji so po raznih vrtovih izrabili lepo vreme za posle, ki bi jih morali opravljati pozneje v času najzgodnejše pomladi, ko začno obrezovati drevje. Po mnogih ljubljanskih vrtovih lahko opazuje človek, kako se sadjarji vneto in marljivo sukajo okoli dreves, kako lepo in skrbno obrezujejo vse nepotrebno in nekoristno vejevje. Januar jim je prihranil mnogo poznejšega dela, da bodo lahko sadjarji porabili čas za druga važnejša sadjarska dela. V sre do je bilo po dolgem času prvič, da je dnevni temperaturni maksimum padel pod ničlo na —2" C.
Dnevne novice
Otvoritev mestnega dnevnega otroškega zavetišča v Knezovi ulici 2» v Sp. Slšlil
b0 v ponedeljek, '24. januarja.
Sv. maša zadušnicu za pokojnim Frnn-i com Malovrhom, kaplanom, bo v soboto, 22. januarja, ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju. Prijatelji iu znanci vabljeni.
Vpisovanje v tečaj o negt ln prehrani dojenčka se bo vršilo na oddelku za zdrav. 6tveno zaščito mater, dojenčkov In otrok higienskega zavoda (Dečjl dom, Liplčeva ul. 8) vsak delavnik dopoldne. Pričotok tečaja bo 24. januarja ob 16. Tečaj traja tri tedne — 12 ur — ter jo hrczplačen.
Podaljšanje članskih Izkuznic Pokrajin, ske delavske zveze. Glede na sedanjo Izredne ruzmere jo PDZ podaljšala člansko Izkaznice za leto 1044. Člani, ki žolč, da jim pristojni oddelek to zabeleži na izkaznici, naj so zglase v pisarni svojegu sindikata oziroma oddelka ob delavnikih mod 8 ln 14.
INSTRl'KCIJE za SOLOI NOVI TRG L
Pijte Žiklno čajno mešanico i Adtronom.
Poizvedovanja
Dotleno osebo, ki je včeraj zvečer od. poljalu moj trieikelj in mu pod Rožnikom pobrala pnevmatiko, pri čemor jo bila opazovana, pozivam da ml jo v lzoglh posledic nemudoma vrne. — Pred nakupom pnevmatike svarim! — Primožič Autoiv gostilničar restavracija »pri Kutrci«. liol< na dolina.
Oddajniška skupina Jadransko primorfs RADIO LJLBLJANA
Dnevni spored za 21. januar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutrc/nJI pozdrav: vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročil« v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert nialoga orkestra vodi Stcnovič — 14 Poroi čila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj -« 17 Poročila v nemščini in slovenščini —< 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Iz pesniškega svota — 19 Koncert pianistke Mil« Dernovšek — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala glasbeno medigra — 20 Poročilu v nemščini — 20.10 Mali večerni koncert — 21 Koncert lahke glasbo — 21.40 Slavni pevci in pevke — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za luiiko noč.
iz Trs««
Tržačani se i zelo velikem šlevilu prijavljajo na službo v mestni straži, kjer jo je ustanovil mestni župan Pagnini. Vsak dan se prijavlja v službo več desetin mož, ki so sklenili izvrševati svojo dolžnost v korist domačemu mestu. Prijavljence bodo seveda pozneje izvežbali in misli se tudi nato, da bo mestna straža zasedla tudi nekaj zunanjih posadk, prav tako pa tudi točke v mestu samem. Vendar bedo podrobnosti pozneje objavljene. »1'iccolo« piše, da imajo čas prijavljati se letniki od 1900 do 1926 in prijave se sprejemajo dnevno v uradnih prostorih mestnega županstva.
Padel pod tramvaj. — Huda nesreča se je zgodila Emilu Feraru, krojaču, ki je 22 let star in stanuje v ulici Ronco 7. Povozil ga je tramvaj štev. 3, ki vozi proti Sv. Ivanu. Ko so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, so mu morali takoj odrezati poškodovano nogo. V bolnišnici je ranjenec izjavil policiji, da ga je tramvaj podrl, voznik pa ga najbrž ni opazil in je vezilo z vso silo drvelo naprej. Svoji sestri pa je izjavil, da je med vožnjo skočil s tramvaja, dasi ga je voznik opozoril na nevarnost,
" "pod. Stnforskpjra
Hrabra Spodnještajerca. Desetnik Vin-cenc Meglič in vojak Alojzij Jesa iz krajevne skupine Selnica ob Dravi sta dobila v priznanje za junaštvo pred sovražnikom železni križec druge stopnje. Doslej je dobilo to odlikovanje že pet Sel-ničanov v vojaški suknji.
Za zimsko pomoč so nabrali znesek 850 mark v krajevni skupini Selnica ob Dravi udeleženci tovariškega večera, ki sta ga priredila učitelja Vogelnik in Po-lesnik.
Veliko zborovanje v Celju je sklical okrožni vodja in deželni svetnik Dorfmei-ster. Zborovanja so se udeležili župani, vodje krajevnih skupin, voditelji brambov-cev, mladinskih organizacij, letalske zaščite, tehnične pomoči, gasilcev in drugi. Uvodoma se je okrožni vodja spomnil podlo ubitih žrtev morilcev župana v Lučah pri Gornjem gradu Bartoschitza in njegove tajnice Urške Berloznik. Vsi navzoči so počastili njun spomin z eneminulnim molk om. Nato je okrožni vodja obravnaval vse važne naloge, ki so bile na dnevnem redu. Župani so dalje morali poročati o vseh pripravah za gašenje požarov, okrožni vodja pa je pozval vse navzoče, naj odločno nastopajo proti čvekačem in ner^ gačem.
Obrezovanje in redčenje sadnega drevja v Ljubljani
Ob nlarmu nnj stanovalci zapuste stanovanje in zaklenejo vrata. Stanovanjske ključe naj izroče v kuvertah, kamor je že prej vsaka stranka napisala priimek, hišnemu starešini za primer, da bi ga ta potreboval pri kontrolnih pregledih med alarmpm.
Letošnja mila zima je zelo ugodna za to delo. Stronovno dognano je, da se lahko redči in obrezuje sadno drevje skozi vso dobo, ko sok v drevju miruje, torej od jeseni, čim listje odpade, do spomladi, preden se začenja popje napenjati. Mnogi strokovnjaki celo priporočajo bolj .jesensko in zimsko obrezovanje, kajti sok v drevju se vzbudi posebno v topli zimi že zgodaj (v februarju), ne da bi bilo to na zunaj zaznavno; če obrezujemo pozno spomladi, sadno drevje slabimo, ker po nepotrebnem »krvavi«, lo je, izteka in izpuhteva sok pri ranah, posebno če jih ne zapremo dobro s cepilno smolo. Vsekako pa je pozimi dovolj časa, da se to važno delo v sadovnjaku opravi temeljito in z vso preudarnostjo. Spomladi 6e nakopiči dovolj drugega dela v vrtu.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo- in njegove podružnico v Ljubljani so začele organizirati lo delo po ljubljanskih vrtovih, ki so po večini pregosto zasajeni. Priporočati je pri obrezovanju in redčenju sadnega drevja predvsem novejši švicarski (Oschbergov) način, ki naj v. prvi vrsti omogoči soncu in zraku dostop do brstov in popkov, da jih pretvorita v cvetno in sadne poganjke; kajti posebno v današnjih časih nam ni toliko
mar zunanja lepola drevja, kakor njegova rodovitnost in donosnost. Obenem z redčenjem in obrezovanjem moramo pa nuditi sadnemu drevju tudi vso drugo oskrbo, rahljati moramo zemljo, da dobi zrak dostop do korenin, ter mu moramo pravilno in zadostno gnojiti, pa ne samo z dušikom, marveč tudi z apnom, fosforjem in kalijem, ki jih primanjkuje po ljubljanskih vrtovih. In čo j ne dobimo še to zimo dovolj padavin, , bo treba misliti tudi na temeljito zalivanje sadnega drevja, posebno mladega ali rastočega na bolj peščeni zemlji. Poleg vsega tega ne smemo pozabiti na zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju.
Člani SVD naj sporočijo čimprej svoje želje in naroČila za obrezovanje, pre-cepljanjc in redčenje ter sklopi jen io sadnega drevja pismeno ali osebno v pisarno SV D v Frančiškanski ulici št. I! ali pa naj so prijavijo pri svojih podružnicah. Društvo bo poslalo usposobljenega obrezovalca, ki se bo izkazal s po-] sebnim na njegovo ime se glasečim priporočilnim pismom Te obrezovalce dru-j štvo čiroma podružnice tudi nadzirajo. Obrezovalcev. katerih usposobljenosti in dela ne po/,tia, društvo lic moro in 110 bo priporočalo.
En dan v sinji suknji domobranca-novinca
Vztrajno in v pravem vojaškem duhu se pripravljajo domobranski novinci na bodoče naloge
Ljubljanski grad, sredi Januarja.
Kaj, ljubi moj dnevnik, kakšna reveža sva midva pri vojakih! Nimava urice časa na dan, da bi so pomenila kot včasih, kvečjemu za nekaj strani uja-mova kak večer četrt ure. Takole okrog devetih, ko vse pospi, skočiva k mizi, naloživa v pečico in se pogovorjuva tiho, čisto tiho.
Pečica izžareva blagodejno toploto, fantje na lahko vlečejo dreto in se obračajo, od časa do časa se kakšen dvigne na komolce, a takoj spet pade nazaj in si zakrije oči pred premočno svetlobo. Midva pa kramljava brž, brž, ker se bojiva dežurnega. Da, da, takole zvečer je prijetno z dnevnikom: vse misli so doma — pribežalo so pred strogo policijsko uro — imaš jih pred seboj kot vojake v vrsti. Samo dežurni in dnevni red na vratih, če teh ne bi bilo...
Danes popoldne pa sem dobil nekaj uric prosto, da napišem kaj našim pri-
z glavo na kovčegu, ko na najmehkejši blazini. »No, veš kaj, zdaj je pa dosti!« Snamem rog s stene, po sobi zadržujejo smeh: »Pst, fantje!« »Tra-tn-ta-ta, ta-ta-taaa!« To je pa preveč! Dvigne se na komolce, gleda okrog sebe, nazadnje se pridruži splošnemu smehu in skoči pokonci. Vidite, že takoj zjutraj smo dobre volje!
Jutranja kava pogreje
V naslednjem trenutku žo vihamo rokave in z brisačami na ramah hitimo k vodnjakom in pipam. Vodka je mrzla, pa so brisače nato tem toplejšo! Po sobah odpirajo okna in pometajo, pod lučjo vidiš gruče; ta drži v levi ogledalce, z desno si ravna prečo, ta si zapenja ovratnik, ta si že krtači obleko in čevlje. Do sedmih so sobe pospravljene, postelje pogrnjene, mi pa opasani iu pripravljeni.
LandesvvehrmNnner iiben mit den schweren Haubltzen anf der Burg mobranci se vadijo pri težkih havbicah na sancah
jateljem, ki komaj čakajo novic o svojih domobrancih, ln nocoj se mi ni treba bati ne dnevnega reda ne dežurnega, obema lahko postrežem s: »Prosim, gospod, dovolil mi je gospod poveljnik!*
Kaj naj vam povem? Veste, zase človek najde vsak dan kaj zanimivega, ampak za druge mu kaj kmalu zmanjka novic. Zdaj teče naše življenje žo Čisto v redu, kar tega vam bom popisal. Vzel bom v roke naš dnevni red in vam bom z drugimi besedami povedal, kaj, kdaj in kako nam kaj nalaga.
Rana ura — zlata ura
Zamislite si prostrano sobo nepravilnih oblik — opisal vam bom kar našo, druge so podobne — zjutraj nekaj minut pred pol sedmo uro. Na sredi širok steber podpira strop, troje zamreženih oken v 2 metra debelem zidu strmi v jutranji mrak. Skozi vzhodni dve okni so izmed kostanjevih vrhov rahlo svetlika — čez čas bo izza Golovca vstalo jutro. Po tleh leži okrog in okrog ob steni do 30 fantov zavitih v sive odeje, nemirni so že, v dolgih požirkili srkajo zadnje minule spanja. Po stenah so na gosto obešeni njihovi plašči, suknjiči, torbice, brisače, menažke. Pri vratih stojo na stojalu puško v lepi vrsti. Se čevlji pred ležišči, miza, 4 sloli, pečica ol) stebru — taka je naša soba minuto pred pol sedmo uro.
O pol sedmih pa prihrumi v sobo dežurni: »Dobro jutro, fantje, ala, na noge!« in prižge luč. Takoj se dvignejo zaspane glave, si manejo oči, gladijo razmršene lase in cukajo tovariše, ki se ne morejo kar tako ločiti od tople odeje Zabrunda ti »mhm« in že spet vleče odejo pod brado. Nekdo začne jutranjo molitev; odgovarjamo mu z globokimi basi. Po molitvi skočimo pokonci in žc jo v sobi živo in veselo. »Pa, glej ga! Ti, Pepe, kaj ti no misliš vstati?« A on spi mirno in trdno, da bi lahko peč na njem sezidal, kakor pravijo pri nas. Po-vlečem mu odejo z ramen; nekaj časa grabi z rokami za njo, pa že smrči trdno ko prej. »Čakaj!« Skočim k njemu, ga vzdignem in prevalim z ležišča, a on spi,
Oh sedmih gremo na dvorišče po kavo. No morem vam povedati, kako lepo je zjutraj v vrstah pod grajskimi kostanji; mračno je še, vrsta so pomika proti kotlu, sopara ovija sklonjene obraze, kuhar pa deli, deli, kar »ekspres« gre to. H kavi prigrizujetno kruh, nin-žemo marmelado in — saj vas nočem dražitil
Do pol osmih mora biti zajtrk pospravljen; takrat gremo na dvorišče — četrt ure gimnastike. Ko se tako razgibamo, poslušamo oznanilo, nato so pripravimo za glavno dnevno delo — vaje Opašemo se in se postavimo na dvorišču v »zbor«. Ob osmih pridejo častniki. Poveljniki pregledajo čete. Na pozdrav: »Slovenski domobranci, zdravo!« odgovorimo krepko: »Bog daj!« »Na desno!« »Levo krilo naprej, četa marš!« Pa zavijemo proti izhodu. Zdaj hi vam pa mo ral povedati nekaj lepega.
Bela Ljubljana in njeni čari
Ko prikorakamo na nekaj metrov do mogočnega oboka nad izhodom iz gradu, bi jaz najrajši obstal in stal tam Bog ve kako dolgo. Pa ni govora o tem, samo 5 korakov lahko uživamo krasni pogled: ostri, temni obok rožo kakor okvir divno jutranjo sliko iz znane, vsakdanje okolice. Za Golovcem kuka izza oblakov sonce, kostanji precejajo njegove žarke skozi mreže svojih vej. V spodnjem delu podobe debla kostanjev, drevored in megla nad Ljubljano. Mi pa korakamo in gledamo, pa ne smeš nič reči tovarišu: »Ti, glej, kako lepo!« še s komolcem ga ne smeš suniti, korakaš naravnost proli temu božjemu soncu, tiščiš puško k boku in — no, prav nič drugega!
Ce bi vedeli, kako lepe so Kamniško planine zjutraj, bi gotovo navsezgodaj prilezli na Grad. Pa vi kar spite, vam bom jaz povedal. Na Štefanovo zjutraj smo prvič strmeli nad njimi: umite in rožnaie so stale pred nami lako blizu, da bi bil kar roko stegnil in potipal, če so kaj ostre. Ali so tople, ali so mrzle? Nič ne vem, a veličastno so. Fantje so stali v gručah po poti z Gradu in kazali ožarjene vrhove. Tovariš iz Be-
le Krajine mi jo rekel: »Kar prijel bi jih pa postavil namesto Gorjancev, da bi jih lahko vsak dan gledal.«
Skoraj vsako jutro je lepo, 5. januarja zjutraj pa se nam je nudil edinstven pogled z Gradu. Nad mestom je ležala gosta bela megla kakor širno mlečno morje. In iz tega morja — prosim: megla jo bila gosta, imel si občutek, da jo tekočina — je gledal vrh stolpa sv. Jožefa, konica stolpa Srca Jezusovega, dva dimnika nekoliko v levo in zgornja nadstropja nebotičnika. V smeri proti sv. Petru je nek dimnik kakor vulkan bruhal črn dim, ki so je popolnoma razločil od megle, dimnika samega ni bilo videti. Na Gradu pa sonce, planine v soncu, pa še v nas sonce! Spustili smo se po nekaj ovinkih in žo smo bili tudi sami v megli, v tej gosti, sajavi in — še en prilastek imam zanjo, pa rajši molčim!
Tudi zvečer, kadar se v prostih dneh spravimo na (irad, imamo tako lep razgled na mesto; ni videti poslopij ne ulic, samo luči jih kažejo. Posebno pod Golovcem se tišče v vrsti kakor šopki Iro-bentic pod mokro rušo.
Vaja in zopet vaja
Joj, moj dnevni red! Brž nazaj! Smo že na ulicah, korakamo mimo stolnice in pojemo. Kar zapomnite si: kadar se dobro poje, je naša čela zraven in ml smo res tiči! Okrog novega leta nas jo zelo mučila poledica na cestah. Tak drsajoč korak, kot smo ga mi morali rabiti če smo hoteli hoditi po nogah, ni lep in pa silno izmuči. A zdaj so cesto že suhe, zdaj se že dil korakati.
Kam korakamo? Zadnje dni smo vadili na Stadionu. Okrog tri Četrt nn de vet smo že v areni. Najprej imamo nekaj minut voljno, da lahko pokadimo cigareto, si popravimo uniformo in pripra vimo za vaje. Potem pa začnemo. Puško k nogi, na ramo, v strelsko kolono, verigo, merjenjo itd. Ob desetih spet 10 minut odmora. Potem pa do tri četrt na vsak dan kaj novega. Posebno nas je navdušilo plazenje po tleh s puško v rokah. Seveda, na Stadionu je gladko, plaziti se po mrzlem snegu je prav zabavno. Zdaj smo se že naučili vseh potrebnih premikov, v nekaj dneh bomo i na strelišče. — Proli poldnevu prikorakamo na Grad, včasih pošteno zdelani. Po končanem raportu in izdanju povelja gremo po kosilo.
Po kosilu je prav prijetno vleči so r.a odeje, kramljati s tovarišem ali stisniti harmoniko. Ob četrt na tri pa spet
začnemo z delom. Prebere se oznanilo, j nato gremo izmenoma po vodih poslu- I Sat teoretični vojaški pouk v učilnici in praktični na dvorišču. To traja do petih, j Potem sledi v razdobjih po pol ure: čiščenje orožja in opreme, učenje koračnih in slovenskih pesmi, predavanja, čitanje in glasba. Ob osmih pa »pove-čerje<, najprijetnejši čas dnova, dokler ne pospimo.
In tisto, kar ni »na redu«
Ob nedeljah je naš dnevni red drugačen. Vstanemo ob sedmih, ob, osmih jo navadno sv. maša, potem zdraviliški pregled, nato prosto do kosila. Popoldne pa sniomo v mesto do 8. zvečer. Vsak si poiščo razvedrilo; še nikdar nisem toliko hodil v gledališče ko zdaj kot domobranec. Tudi ob sredah in sobotah dobimo dovoljenje za v mesto, a to od do 8 zvečer.
Pustimo že dnevni red pa poglejmo kaj takega, kar ne pride vsak dan »na red« ali pa, kar sploh ne spada k njemu. Izdajamo svoj list, zaenkrat še tedensko. Pa skoraj bi si morali Izposojati sotrud-liike kje drugje, veste, v naši četi smo sami študentje! Imamo peči po vseh sobah, radio, dobre voljo smo, kaj jo tre bn še več! V našem vodu imamo šc pravo pravcato pohožnost — pobožnost rezanja gumbov, če kdo nima zapetega kakega gumba na uniformi, so mu mora odrezati. Prvemu ga jo odrezal g. vodnik nadporočnik, naslednjemu pa režo naprej vsaka prejšnja žrtev. Zdi sc, da
l"L KINO »SLOGA« »""I
Izredno delo nemSke lilniske umetnosti!
Dokument tuljenj« iu dela najsctje<« temi« MOŽAKI A « velefihuu
»
Kogar bogovi ljubijo«
[ Odllfm umetniki: H«ni Hotl. VVtnnie Mar-kun. Irene vou MeVstidorfl, t'«ul Harbiger. [ Sodeluje: Dunajsk« filharmonija m «lama pevka* kolo ralurka Erna llerger in drugI. Nh |le|i*e meloillje II o|iel »t tgarova »valhas, »L)on Juan«. »Čarobna pitfal« in .IUquiein«. Zaradi velike dolžine filma [ PREDSTAVE ob d»l»»nlklht n»0 »I
,TEL KI IVO »UNION«x " "
Mlado dekle »redi velemeilil — v boju za »vojo življenjsko srefo
»Melodija velemesta«
Milile kratil, Werner llinz, Kari John, Violu žareli itd. predstave ob delavnikih! H.JO In «7-51»'
m KINO »lUATiCAtr,w'
Vliek letošnje filmske »ezonel
Velefilm f harvali o neverieltiib pustolo». Silil.ih slovitega barona Milnchhausen« . . .
Najdovršenejše delo » Aglakoloru. Vclezannniro delanje — odlitni igralci in prekrasne naravne barve
Lažnivi kljukec«
»
I p r a I e i : liani Aiber«. Brlgita llorncy, lise Werner. Ilnn« Brausessetler Itd. Zaradi Izredne dolžine lilina
se ho ta pobožnost zatrla, ker bo kmalu I f predstave ob daiavnitihi m.so ln i»t
težko najti nezapet gumb v četi.	---
Vsaki četi je bilo dodeljenih nekaj kočevskih junakov. Rečemo jim kar »Kočevarji«, pa so po večini Šentjernej Čani. So odlični fantje, tihi, n silno to-'variški in požrtvovalni. Komaj čakajo, da spet pridejo na deželo. Jaz bi ljubljanske ofarjo, pa naj bodo tudi doktorji in profesorji, poslal vsakega pčiso v avdi-enco h kateremu izmed naših »Koče varjev«. Ne mislite, da bi ga zadavil, še zle besede mu ne hi rekel, n vsak, v komur je še trohica razuma in vesti, bi bil po razgovoru z njimi za vekomaj ozdravljen »lega proklčtga koniunčjzma-
MflU OGLASI
POSTRE2NICO polteno in zelo natančno iščem. Naslov upravi »Slov.« pod SI. 419.	(b
Zvvei unzertrennliclie Freunde: der liingste und der kleinste Landcsvvchr-niann im Burghof — Dva neločljiva prijatelja: najdaljši in najmanjši domobranec nn grajskem dvorišču
Mali in veliki »Švejk«
Zdaj pa šo nekaj, potem pa z Bogom najbrž za zmerom! Se še spominjate, kaj sem vam zadnjič obljubil? Da vam bom kaj povedal o našem desetarju Velikem švejku (imamo namreč tudi Malega Svej ka). Kako sem gn spoznal? Precej prvi dan, ko smo se še nekoliko, ne rečem sumljivo gledali, ampak ogledovali. Kaj si mislite, takole skoraj dva metra visok dečko, pa no suh, rejen, da je komaj dobil primerno uniformo! »Star vojak«; vse je znal, kako je treba pri vojakih to, kako ono, kdo nn bi imel spoštova njo pred njim? Naši predpostavljeni so ga hitro spoznali in zdaj jo pri njih v velikih časteh. Pa tudi mi smo gn kmalu spoznali, kaj kmalu je poskrbel za dobro voljo med nami. ln zdaj si ne morem misliti naše sobe, še čele ne, brez Švej-ka. Kadar je treba, nas vlada tudi prav krepko ln odločno, če pa vidi, da komu kaj manjka, zna reči: »Na!« prisrčneje ko vsakdo drugi. To bi ga morali videti, kadar vstaja! Včasili ro mora cela desetina postaviti okrog njega, <la ga vzdigne, veste, je res zolo težak! Ko tako sedi na postelji, si mane oči in so mu obraz kar razleze v dobrodušen smeli, si ne moremo knj, da ne bi zavpili: »Zivio naš Švejk!« Pa ljudi pozna; pravi: »Kadar stopi nekdo v trgovino, prccej vidiš, ali bo kupil, ali ne.« Za vojaka kot za nalašč, saj mora biti vsak vojak detektiv. Kadar se za kakšno stvar prerekamo, nam razsodi švejk: »Čakaj, no, čakaj! Ti bom pa jaz povedal! Takole je!« In je po navadi res tako, kol on pravi
O praznikih sva bila nek večer sa ma v sobi. Sedela sva za mizo pa mi je pripovedoval, kako je kot vojak prevozil vso Srbijo na kolesu, kako je bil odpeljan v internacijo, kako so ga pri Verdu ujeli komunisti, kako je bil na Rabu v internaciji bolan in komaj smrti ušel. Zdaj je pustil službo in se prijavil k domobrancem. Pravi: »Kako pa! Domobranci so zdaj naša vojska in vsak, kdor je pošten, mora zraven!« Vidite, takšen je naš švejk!
Zdaj ste gotovo že pozabili na naš dnevni red. Jaz tudi. Kdaj bi žo moral spati po njem!
-o -ič.
SRKBRNINO kovance, ilirc, verižice prstane, lapesmi-namizno orodje, vaze ter druge dragocenosti kupimo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. Ru-ilofl /ure, Ljubljana. Gledališka ulica 12.
V~ SOBOTO
sent zgubila Itstnicr, z o 111.11 il im karto na ime SOJIlt, Viška tih, z nekaj slikami in nekaj denarja. Polten najditelj naj denar obdrži, vrne pa naj oblačilno izkaznico v uprn\ o »Slovenca«.
STAVBNO PARCEI O 70(1 do 1000 m*, v bližini mesta. Ie le mogoče ob plavili cesti, takoj kunim — brez posredovalca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod IOOO« il. 430. (p
7.nimu.A sem
osebno izkaznico na ime Gradišek Danica. Zalog VI, Dcv Mar. v Polju, številka izkaznice OKMOT. Najditelja proaitn. da jo odda na naslov ali pa v upravi »Slov.« pod St. 4til,	(e
KNJIGE V RAZNIH JEZIKIH
znanstvene, novejšeri pasa in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Klein-niavr & Bambcrg — Miklošičeva cesta Ih.
MIZO
s Kliriml predeli prodom. Nasloi v upravi »Slovenca« pod 44V
PltASIf KI
od 20 VI kg težki, naprodaj na dvori Ki u gostilne »Pri lesu« -Ciosposvctska cesta.
MIM. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s sirupom, Lt ga dobite v rtro-geriji KA.NC, Židovska ulica I.	ti
Po dolgotrajni in
mučni bolezni
■edno za-
*	ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER
Nekaj časa sla imela svojega doma- A nato je bil resnoben, pogreznil se je čega učitelja, a potem je prišel dan, ko v tuhtanje, gledal je predse in dozdevalo ju je kočija odpeljala v malo mesto v se je, da se pogovarja z bitji, ki jih ni
" " mogel nihče videti. V tej veliki, plavo-lasi glavi z velikimi, začudenimi očmi so
pasto besedičenje, pač dediščina idiotske- I Napram drugim sla držala skupaj, a ga očeta! Zares, tej duši bo treba pameti. j med seboj sta si bila zmeraj tako, kakor Ali se bo posrečilo? Medtem ko ji je da bi drug drugega zaničevala. A na-Loviza pomagala paziti na jajca in pišče- vzlic temu, kadar Lovrenca ni bilo dota in se je že zgodaj znala pomenkovati o , ma, se je dozdevalo, ko da bi Loviza cenah, je fant trapal okoli in je nadziral | venomer hodila okoli in ga iskala. Ka-vse pličke, ki so imeli gnezda na po- dar pa je deklica zbolela, je fantu tičalo
sestvu.
nekaj v grlu in ga davilo in vse druge je tolažil, Češ sa.| ni nič hudega in bo Loviza kmalu ozdravela. Vdova z Bru-
šolo in ju je prišla popoldne spet iskat.
Vdova z Bruseta je začela mirneje dihati. Od pravih staršev ni že leto in gospodarile misli ki so bile dobro skrite.
Nekoč je prišel iz šole in je povedal, da ie s tovariši ustanovil politični klub. ....	..
»Tako, lako - in kdo je postal pred- j 8Ct« Bl, le napravila povsem svoje mne-sednik?« - »Jaz«. - »In prva točka 1 »i« °,tcm' da n.ai bi ant r»o«tpl Uo pravil je pač ta, da zaslužite vsi nekaj i ,bo °d,rasel; Pr?v majhnega n, bilo gorkih?« - »Ne - pač pa, da bomo vsi i nekab kar i® dišalo po generalu ali
dan dobila nobene besede več. Ona, ki se je v dolgih letih in najrazličnejših časih ubijala s toliko ljudmi, si je ob otrokoma nabirala novih moči. Če je popoldne sedela in je ob njej čepela deklica s kito na hrbtu, in jo je učila šivanja — to je bil praznik zanjo. In malo, fino bitje s širokimi, temnimi obrvmi je 6topicljalo zraven nje^ in se je marsičesa naučilo gledati z očmi nove matere. Sleherno vprašanje otroka je posrkalo pamet in resničnost iz odgovora starke. Duša deklice je postala močna in krepka, bilo je ko da raste in se razvija skupno z gozdovi, s hišo in z vsem gospodarstvom. Vdova z Bruseta je nekega dne razumela, da je postala svoji deklici zgled, ki ga skuša mala v vsem posnemati. Res, lahko bi se bilo vse skupaj hujše izteklo.
Drugače je bilo z dečkom. Ta je bil nekaj časa ko sam peklenšček, ki se je z vsemi potepal okoli, ki je vse dražil in ki mu je vsakdo dopustil — tudi ona.
.Ali je nemara kaj slabega rekla ali storila, česar ni mogel pozabili in se je na vrhu tega v njem gradilo Življenje? Lahko je videla, kako je šel na dvorišču debeli kravarici naproti, kadar je, držeč v vsaki roki keblico mleka, prišla iz hleva in jo je tako močno objel, da je razlila mieko in se .je nato kar pripo-gibala od smeha, ker jo je spravil do psovanja in preklin.jevan.ja. Prav. Mladost je norost. Ni bil še kdo ve kako velik, ko je hodil na svojo pest na dolge izlete in se fe vračal domov s polnimi žepi
radikalni.« — »ln če bi te jaz zdajle radikalno natepla?« — »Potem bi se maščeval.« »Le kako?« »Tako, da bi tebe izvolili za predsednico našega društva, kadar bi jaz odstopit.« Ali je mogla ostali resna pri tem? Zraven pa ta zvita Loviza — ali ni bila zmeraj pripravljena, da ga krije, kadar je kaj zagrešil? Vsak
ministru, na vsak način nekaj takega, kar bi bilo za glavo višje kot vse drugo. Vendar se je morala vedno češče spraševati ali je torej fant, da bi vse to lahko postal. Rajši se je potikal med delavci okoli, ko da bi sedel v sobi. Zmeraj je kaj prav posebnega bral, kar je potem pripovedoval ljudem v hiši. Spet

bi bil moral potem k njej v sobo in so zagovarjati, je bila takoj za njim Lo-viz,a, ki je začela prva govoriti. »To je
kega dne je videla vdova, kako je to napol odraslo fante nahrulilo hlapca, ker je bil s prenaglo vožnjo pohabii konja
storil nekdo drugi, mati.« - »Že, a"Lov- j Prav - fant je dobro nastopil po tem renc nemara ni bil daleč proč?« - »Ne, ' nastopu je tmo viaeu, na se_mu preiana
polžev "in s polno čepico najrazličnejših a" vzeVTe "krivdo"nase, da'je s leni rešil | '"i gospodarjev po žilah. Starka se je ........ ---------- ----------S0š0ica <- vdova je vprašala nato fanta: smehljala in kimala. A za denar ni imel
las je Bogu vdano pustila naša ljubljena soproga, nama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
ANGELA STREKEU
roj. PEČENKO i
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, 21. jan. 1011, jb 3 popoldne z Zal, iz kapelo
sv. Jožefa k Sv. Križu. •v. maša zadušnica bo darovala v sredo, 20. januarja 1011, ib osmih zjutraj v župui cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 19. januarja 1041.
Globoko žalujoči: Josip, soprog Lnvoslav in Snšn, sinova Dorn, snaha Vladimir, vnuk Stašn in Bojana, vnukinji ter ostulo sorodstvo
cvetic, ki je nato imel predavanje o njih Vdova z Bruseta se je brigala za seno, ne pa za cvetice. Nekoč je prišel k njej, ji položil glavo v naročje in ves nesrečen tožil zaradi tega, ker so bili posekali tam zgoraj na konjskem pašniku cvetoče divje češn.jevo drevo. Prav zraven da je stala mlada breza in ta dva sta bila mož in žena, zdaj pa je bila breza sama in je bila uboga vdova. Fantazija in tra-
»Ali res?« — »Ne,« je dejal, »Loviza govori zmeraj same neumnosti.«
Lovlzi ni bilo lahko. Sicer ga je ozmerjala, ko sla bila sama, in časih ga je celo nabunkala, a kmalu je bil —■ zal — že tako velik, da je on njo nabun-
srnisla, kar ga je imel, ga je brž razda'. To je bilo pač najhujše. Je že bil nekoč zapravljivec v tem dvorcu — zdaj ne sme biti nobeden več.
Komaj mu je bilo malo več ko dvanajst let, je nekega dne vprašal pii obedu: »Mati, kaj pa stori kapitan, ko se
kal. Odtlej je skušala v dobrem vplivali 'postara?« — V pokoj are.' — »Ali dobi nanj. toda kaj zaležejo golo besede? 1 potem tale Peter, ki koplje jarke, tudi gospO
pokojnino?« — »Ta pa ne. Ta mora ob svojem času gledati na to, da si spravi kaj denarja skupaj, sicer pa brez dvoma skrbi zanj pod|>orna ustanova za siio-make.« — »Ali la ustanova za siromake skrbi tudi za kapitana?« — »Fant, kaj ne razumeš, da je razlika med ljudmi?« — »Zakaj pa mora biti med ljudmi raz-lika>« — »Zdaj pa molči, fant neumni, in lepo sedi za mizo!«
Večkrat je vdova z Bruseta .ponoči budna ležala in je vzdihovala. Nič no pomaga, daj v dušo, kolikor hočeš, tako se bo zgodilo z njim, kot se zgoditi mora in ne kakor bi se zgoditi moralo.« To je bilo hudo. Tako si ona tega ni misli a.
Pa se je spet zgodilo, dn je nenadoma pritekel v hišo, bil je dobre voljo in ie vedel toliko veselili stvari, da je nastalo krog nje pravo pravcato poletje in je kar sama začela sijali Pa je bil vendar njen sin — ali je mogla drugače, ko da je odpustila?
Vsi pa so bili mnenja, da je Loviza postajala z dneva v dan lepša, in Če je hotel kdo vdovo imeli mehko kol vosek, je dejal, da je mladenka podobna stari
FQ| »Ljudska tiskarna« — la »Ljudsko tiskni o«i Joie Kramuri« - llerausgebei, Izdajatelj; inž. Jože Sodja — ichnftleiter, uredmk: Janko Hafner
Dragocena žrtev grahovske noči
SCOVENEC
Domobranec t France Balantič - pesnih
20.
3. ČETR
januarja 1944 T K O V A STRAN
Junaška smrt 22 letnega pesnika ognja, pepela in smrti
P : P. M
jt*	4- i-1-'
"" .»-s >. mm

- -" «7 '(Vi '' '
v - : ■ " Ji , - *.> , ,
v ,v, y- '-v ' V< r, ' ':
. . . -V-.i/ V j?-' v
Mrtvemu pesniku
f Francetu Bolautiču i
Bil si pogubnim plamenom ognjišče, vrela v poslednjem je valu ti kri, rasel požar je kot vihra, ki išče bore ponosne, da k tlom jih vkrivi.
Roki sta tvoji se k zemlji privili, zadnjič iskali sta v njej pomoči, prsti in prst so se v eno zdru/.ili; murni so plukali himno noči.
Smrt se je v smehu pohotnem smejala: »Glej, fant, kako se mi kosa iskri, le se izmuči, da bom darovala mrtvemu svoje koščene slasti!«
Zvezali so te bleščeči trakovi, nisi več vedel, da molk te drži, sam si ostal med žarenja valovi; smrt že ob drugih pogreb govori.
Sedale k tebi so trave ožgane, listi isknli so tvoje dlani, padale so od gorenja pijane ptice krvave na črne kosti.
Ognji so glodali v strti lobanji in so izglodali dvoje oči, votlo strmita široki kotanji, zublji izpili očem so moči.
Rože uvele v pepel so razpale, mravlje hitele so s temne poti, smreke in jelke so v grozo zaspale, potok je čutil, du strah ga tišči.
Pesmi pa tvoje so k Rogu bežale: »Ti, o Gospod, na svoj plašč nas pripni, daj, da bi vedno pri tebi ostale, ne med ljudi več, ne, ne med ljudi!«

Preteklo je že skoraj dva meseca od grahovske tragedije (noč med 23. in 24. nov.), v kateri je zgorelo nad trideset mladih slovenskih življenj v ognju, ki ga je zažgala nad njihovimi glavami komunistična zločinska roka. In med temi tridesetimi žrtvami in borci za lepšo bodočnost naroda, ko so se postavili kot ' jez proti rdečemu mednarodnemu nasilju, sla padla tudi poveljnik grahovske posadke domobrancev France K reniža r iz Ljubljano — junak s Pudoba, star bojevnik iz čete prvih protikomuni-stičnih borcev, ter njegov najboljši prijatelj in tovariš Franco Balantič iz Kamnika. Bila sta vojaka med drugimi borci, enaka z enakimi, branitelja Grahovega in vse Cerkniške doline pred navalom tolp, ki groze uničiti slovenski narod, junaka med junaki, ki so v življenju in borbi gledali skupno neustrašeno smrti v oči in delili skupno usodo
v ognju svoje trdnjave, Krajčeve hiše. Toda malokdo je vedel, da sta bila Krem-žar in Balantič še nekaj več, da sta bila — slovenska literata, od katerih bi lahko še marsikaj pričakovali. Kremžar je obetal postati epik protirevolucionar-ne narodne samoobrambe, za kar je nakopičenega gradiva v njegovih dnevnikih, France Balantič pa je bil pesnik, pesnik po božji volji, kakor se jih je malo rodilo med nami. Šele požar v Grahovem ga je odkril javnosti, kakor da se je v ognju prekalil in izletel iz njega — novi »ptič Fcniks« — v nesmrtnost slovenskega Parnasa mlad še ne 22 leti Rodil se je namreč v Kamniku (Novi trg št. 9) 29. novembra 1921 delavcu tovarne »Titan« Antonu Balantiču. Njegovo življenje vsebuje samo nekej postaj: njegovo mladost v Kamniku pod planinami, ki jih je ljubil prav tako kot svojo vase zamišljeno samoto, potem vsakdanjo vožnjo v ljubljanske šole kot »vagonar«, ki je na vlaku hitreje dozoreval kot bi morda sicer. V
Mitja Šarabon.
homatijah 1, 1941 je ostal v Ljubljani in končal maturo ter se vpisal na slavistiko ljubljanske univerze. Odtod ga je v letu 1942 peljala pot kot toliko naše mladine v — Gonars in od tam po vrnitvi — v vrste naših vaških straž in domobran-stva, kjer je zgorel junaške 6mrti v Grahovem v Krajčevi hiši v usodni pozno-jesenski noči. In z njim so zgorele vse pesmi, ki jih je napisal v zadnjem času. In da je tragedija še popolnejša: tudi tisti, ki so hranili pesmi iz zadnjih mc-seccv njegovega legijonarstva, so jih tisti dan — požgali v strahu pred komunističnimi preiskavami. Tako jc nam ostalo vsega kakih 100 pesmi iz zadnjih srednješolskih let in prvih vseučiliških semestrov ter trije soneti iz Gonarsa. Balantičeva pesniška pot je zablestela pred našim duhom kot meteor: in mi ga bomo zopet pripeli na nebo kot zvezdo stalnico našega najmlajšega Parnasa! Naj nam sveti kot heroj in pesnik najmlajšega, Bogu in domovini posvečenega slovenskega rodu!
*
Balantič — pesniki Ni tu prilika za literarno studijo, temveč le s par citati bi rad prikazal njegovo pesniško moč ter njegovo grozotno tragiko, ki jo je pesniško slutil in jo pričakoval kot svojo najzveslejšo usodo. Vsa njegova pesem diha ekstazo svetlobe in ognja in je samo pričakovanje smrti, slutil jo je tako kot petnajst let prej Srečko Kosovel. Da, kadar koli je stopil pred mene, sem imel vtis, da stoji pri meni pokojni prijatelj Srečko: podobna sta si bila v obraz, celo glas mu je ličil in ves pesniški nastop, bele roke in dolgi prsti. Njegov pojav in njegova pesem sta me tako prevzela, da sem mu rekel v obraz: »Bojim se, da nam boste kmalu umrli, ker ste tako strašno podobni Kosovelu!« Tedaj se je samo nasmehnil in izjavil, da veruje, da
ne bo doživel 24 let. Čudna gotovost, ki se kaže v vsej njegovi pesniški zbirki, kakor jo je uredil 1. 1942 z naslovom: »Mu-ževna steblika«. Njegovi »Žarki« so samo polne impresije, barvito nasičene palete, ljubezenska in tovariška doživetja v dveh štirivrstičnicah, pokrajinska ekspresivna razpoloženja, kjer že sluti jesenske ognje in smrt: navdih, ki je prevzemal vso njegovo bit. Naj navedem nekaj teh utrinkov.
Tu gleda, kako
ljudje jesenske ognje so razsuli, žerjavica medli v praznoti tal; ter doživlja zadnje sonce: dočakal zadnji sem naliv svetlobe ... zdaj pridi, Smrt, odvrgel sem orožje!
Dokler ne zazre lastnega pokopa z »zasutimi U6ti«:
Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
Potem slede žgoče erotične pesmi, ki prehajajo že v strasten in bolestni opoj, obenem pa v slutnjo propadanja v pozni jesenski smrti:
Sedaj je zadnji sinji čas pred zimo, dekle, saj čutiš, da ne bo šla mimo. Brez solz, ko veter gnili sad omaje, neznaten bom odpadel v prazni kot, le bolj bom zastrmel pričakovaje.
Nikar mi z vekami ne skrij svetlobe, : naj vidim, da je lahka smrt povsod, " naj čutim padanje noči med grobe!
V	»Dimu samote« ga »skeli razburkane noči pepel«. V napoju strasti čuti »agonijo ljubezni«:
Saj vidim, Smrt, da ti čez bele rok© ni speto platno dekličine kože in na temenu golem nimaš rože.
Vendar le ti razgaljaš zrele boke, le ti počitka dala boš semenu, ki padlo v prst v viharnem bo vremenu.
»Žalostni rog« je ves posvečen smrti; v »Postopačevi smrti« se zaveda, da je »za smrt goden potepuh«, v pesmi »Umiram« poje:
»Strmel bi dolgo, dolgo, ko bi ležal vznak, okrasil čelo z vencem bi zaspanca, položil glavo bi na hrbet janca in tovor grehov, ah, kako bi bil lahakl
In v »Žalostinki« čudno preroško vidi svojo smrt v ognju:
In bom onemel!
Ko me v drči dni, ki še ostanejo, hlodi mrzlih trupel zmanejo: kdo iveri bo sežgal v pepel? Saj ne bo sestrice, da bi v ruti nesle jih na Žale ... ne bo materinih ustnic, da spoznale bi kot sol domače me solnice . ..
Da, ni bilo njegovih kosti niti za eno usmiljeno ruto in tudi ni bilo sestrice, da bi jo povezala in ponesla na Žale...
V	veliki pesnitvi »Sin«, kjer se obtožuje, da je zapustil Kamnik in očeta in da bo zdaj umrl kot zadnji svojega rodu (kar je bilo njegovo veliko prepričanje, ki ga je večkrat pesniško izrazil), se vrača nazaj, rekoč:
Pozno se vračam, beg me vsegi je oplenil, prepozno, nikogar ni, le duri vame kričijo, nikogar ni, tih bom pred mrtvo ognjišče
počenil,
tukaj bom odgovarjal za domačijo!
Pocenil je pred mrtvo ognjišče-pogo-rišče in tam odgovarja za domačijo on, grahovski domobranec — junak, »rdeči
ogorek očetov«, kakor se imenuje v isti pesmi.
Nato pa sledi njegov »Venec«, sonetni venec, kakor ga napiše skoraj vsak mladi poet. Toda Balantičev, čeprav je pisan v sedmi šoli, je zrela in velika umetnina, vsak sonet zase je popolna pesem, kar se je videlo že iz Doma in sveta, kjer sem te sonete priobčeval posamezne brez notranje zveze z drugimi. Ves venec pa je uglašen na dva velika doživetja njegove mladosti: na smrt in greh, na religiozno očiščenje spričo zgodnje smrti, ko že ve,
da moram v vrste teh,
ki kmalu jih zdrobijo kepe rjave ...
ko
... ne vidim nič, oči so izgorele in predse mečem roke smrtnobele ... obraz je pomodrel kot cvet plavicc, na vrata grobnice tiščim nosnice, poslednjih smrtnih vonjev sem pijan.
Ta sonet je prvi v Vencu (glej faksi-mile), in v vseh nadaljnjih se spovrača smrt in greh in prošnja po vrnitvi k zemlji in k Bogu, da bo zopet »vitki vrč za božjo kri«, deležen odpuščanja in miru.
Tedaj se vidi, kako s svetlobo mehko ves bo obsejan (VI), kako se potaplja
v kadila brinovega zublje plave (VIII),
kako
zdaj ob žerjavici sedim pojoč: se v belem dimu zibljejo kotanje, s pobožno pesmijo kot s sladkim oljem prsteno grlo močijo mi sanje, ter si želi:
in naj bom dolgo, dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori! (XII), kajti:
so bratje bolečine zakopali, z vetrovi grenki zvoki so zbežali in z moje glave cvetni prah izginja. In moja pesem v plamen sc spreminja ...
Zato je lahko zapisal o sebi primero o pepelu:
podoben sem razpadli davni žari, njen prah kakor spomin je razsejan.
Tako se pojavlja ogenj in plamen, pepel in požar v njegovi rokopisni zbirki 40 pesmi »M uževna steblika«. In prav tako tudi v vseh drugih pesmih, mlajših in starejših, ki so nam dostopne, ved-
MU^L 'fHtj.iM, v
Po
I* p U
lev	j,i. p^Mifri^, di^t r>-jaM
tfdLi (i«icj L«Xj
(AHUL	(VjS^KU-«
U	(./) ^ajo^ t
^u. p f^ZJlcJ. (L,-
jotcdll. f^JUl_ fJajL. -/lUA^U^oCt .
Itail jov^erjUti jt lua&o-i f/oiH ^U,viiA, p+aJU. (^rrfLuci


no in povsod naletimo na navdih ognja in pepela, pa naj bo pesem ljubezenskega značaja ali religioznega. Dekletu pravi:
Pa saj bom usahnil kakor tema in ti mi na prsa boš pokleknila, da pod tabo pepel ie, boš pozabila, ko vzela te vase bo zora svetla!
A k B o g u moli; Pogasi ogenj v mojih belih dvorih, da ne zgore zaklenjeni zakladi, ki čakajo na prvi klic pomladi!
Če zrušil bom se t kamenito gaz, prej kot zažgem na Tvojem se ognjišču, bom vsaj Tvoje beli kamen na križišču!
Osebi govori:
In vem: ne bom nikdar ugasnil sveče, ki divje pleše v ognju nasmejanem, naj le pred mrakom žejnih ust trepeče in mi v obraz svetlobo vso razmeče, samo da čutim dih po vsem ožganeml
Goreti hočem, sebi, novim dnem, zažgali vsaj grobovom suho prst, da zapojo s spokornim, zadnjim spevom!
Kaj mar mi, če potem zgorim v obup, če bom potem samo pepela kup, da le bi našel prej do mrzlih krst!
Vidi sem ob svojem koncu: Na grudih pozabe splahnel bom v kadilo, z radostjo zavrgel bom svoje ime, kot trave jeseni so zlate rokž — vse bo minilo ...
Od ognja so bile zlate njegove roke v ekstazi smrti, ko je v blaznih hvalnicah pel hvalo Gospodu v zavesti: Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli in bomo odprte rane imeli — nekoč bo lepo ...
Pijana bodo legla naša telesa, v zubljih steklenih veter bo pel in mehke trave in zemlja in mirna drevesa bodo tonila v brezmadežni spev.
Med prsti dnevi bodo drseli kakor semena, srca ne bo nam več trgala rast, v očeh bodo žarela domača slemena, čas večnega molka naša bo last.
Nekoč bo lepo,
nekoč bomo roke v prst zakopali in bomo življenja sokove spoznali', takrat bo lepo ...
Ta dan žareče ekstaze je tragično doživel tudi pesnik France Balantič, pesnik po božji volji in junak domovine, zavedajoč se odgovornosti za domačijo. Kako čudno preroški je njegov pesniški navdih svetlobe in ognja in smrti, kateri je šel naproti, da nas danes kar zgrozi spričo tragične resničnosti. Ob njej odkrivamo velikega pesnika, do danes skoraj nepoznanega med nami. Njegovo ostalino smo prevzeli in smo jo dolžni čuvati bodočnosti. Zato čutimo dolžnost, čimprej razglasiti Balantičevo pravo ceno in vrednoto, ne samo z njegovim literarnim večerom, ki ga pripravljamo, temveč tudi z izdajo njegovega pesniškega dela, ki je visoko kvalitetno in ki zasluži izdajo, kakor jo imata Kette in Kosovel, dva njegova pesniška prednika.
Njegov duh naj tako zaživi med nami svojo nesmrtnost ...
Njegovega telesa pepel, ki se jc po-i mešal s pepelom drugih,grahovskih juna-I kov, svojega prijatelja Kremžarja in drugih, vojakov med vojaki, enakih med enakimi, pokornih »domovine ukazu«, naj počiva v zemlji, ki jo je branil z orožjem in krvjo!
Njegova duša pa naj se raduje, rešena skrbi za svojo smrt, v podnožju Boga, kakor je sam pel:
Jaz pa bom vedno Tebi pesmi pel
in kadar moji zvoki dozorijo,
pri Tvojih bom kolenih obsedel!
Tine Debeljak
Nikolaj Jeločnik: Ognjena sssirt
(Posvečeno f Kremžarju in Balantiču)
Mrzla noč je bila. Od zemlje je puhtela pozna jesenska megla, ovijala bor-šte in gmajne in se kotalila tja v notranjske dalje. Nizko nad strnišči se je prižemala k tlom in spreminjala puščobno nočno goljavo v brezkončno morje. Od neba so se spuščali tesnobni oblaki in se sprijemali z dušljivim dimom, ki se je valil kot smrtna groza iz goreče vasi.
V tistih trenutkih je stal France, po obrazu oblit s krvjo, s puško prislonje-no na okenski okvir in brezizrazno moril v noč. Na vsa okna jih jc bil razpostavil, svojo zveste.
Boj ni odjenjal ni za trenutek. Blizu cerkve so rdeči zažgali šolo. Svetila jim je k novim zločinom kot strahotna pogrebna luč. Daleč zadaj pa so pili in vlekli harmoniko, da so so njeni vreščeči glasovi polblazno mešali med ogluš-no regljanje in sikanje. Tudi oni so se bili razpostavili po iiišah krog cerkve in domačije. Z vseh oken in strešnih lin so bljuvali ogenj in z uničujočim besom razdirali kos za kosom. Roke so same od sebe vihtele granate in jih lučale v domačijo, kjer so se razletavale v blisku in gromu. Zdaj spet so napadali od vseh strani hkrati in cepali ko snopje: domačija se ni vdala.
Francetovi mladi fantje so pozabili na vse. Sleherna misel v njih je umrla, skoraj nezavedno so vedeli eno samo: da ne smejo odnehati, da so bijejo za nekaj, za kar se je vredno biti, za kar je vredno tudi umreti. Da. tudi umreti...
In smrt jim je stala blizu. Prihajala je s počasnimi, neslišnimi koraki. Niso ie videlit le v bežni prostankih, ko so
ropotali zapenjači na razbeljenih puškah, so jo slutili. Ni bila v sikajočih svin-čenkah, ki jih je sipal divji sovražnik tam zunaj, ne v blesketajočih se nožih, ki je z njimi zaman napadal, bila je marveč drugačna, strahotnejša, bolj divja od vseh.
»Res, še smrt se je zarotila proti nam!« jc iztisnil France in užgal i z ccvi. Nasmehnil se je Balantu, ki je tičal ob njem in meril, da so se drugi, čc so ga za trenutje pogledali, čudili.
Balant je bil morda edini, ki se te smrti ni bal. Šel ji je nasproti z odprtimi rokami, da bi jo objel in poljubil ko deviško dekle, ki jo je srečal v rosnem jutru. Oči so mu sijale pokojno in se nasmihale plamenom, kot se prijatelj nasmiha prijatelju, ki ga že davno pozna, kot brat s smehom objema brata po dolgom razstanku. Saj jo o njej sanjal vso svojo bedno mladost, sam samcat v tihih trenutkih, ko mu je roka prebegavala čez bele liste in pisala besede o smrti,
0	ogn jeni smrti ...
Ognjena smrt!
Ta je bila, ki jo je mislil France, ta, ki so jo slutili njegovi fantje s sršečimi očmi, ta, ki jo je Balant ljubil kot otroka.
l'a se je usula nova toča nad fante. Nov bes je zajel domačijo, da se jo majala v temeljili. Oni tam zunaj so streljali ko za slavo, fantje so jim odgo-
1	varjali zagrizeno in odločno.
• »Do poslednje patronelf je zarjul France bolj onim zunaj, ko svojim. Po-i legnil jo granato iz ust in jo zalučal v ; jarko, ogn jeno luč. Razletela se je v bes-| nem tresku, da so na tisti strani za trenutje utihnili. A skoraj je bilo streljanje
še _olj ostro, še bolj na gosto so deževale svinčenke na fante.
In je pomislil, samo za trenutek, on sam in njegovi družno z njim, na vso žalost te lepe zemlje, na rdeči požar, ki se je bil razlil čeznjo, na požgane in razbičane domove, na raztepena in oskrunjena polja, na množice bednih, ki so v tistem trenutku trohnele Bog vedi kje po hostah in kraških jamah in je sklenil odločno:
»Za naše brate in sestre, fantje, za vero očetov, za slovenski dom in rod!«
Fantje so pritrdili z novim ognjem.
Balant se je nagnil k Francetu in mu šepnil, da ga je France komaj slišal: ' »Glej, France, moj ogenj!«
Kot otroku so mu sijale oči v čudni luči. Tako lep je bil v tisti uri, da je France strmel vanj ko v prikazen. Saj je slutil ogenj tudi on, slutili so ga vsi njegovi zvesti, a Balant je o njem govoril, pokazal je nanj ko na rešitev, ki so jo zaman čakali in ki niso več verjeli vanjo.
»Ogenj...« je pomislil France sam pri sebi in tiho verjel Balantu.
Balant pa ko da sanja. Z velikim pogledom se je opajal nad jarko lučjo, iii ga jo osvetljevala. Krilil je z rokama, kot bi jo hotel objeti, kot bi se hotel potopiti vanjo, in čez obraz so mu je razlila blaženost.
France je stal ob njem, junak ob pesniku, in meril, vžigal, nabijal, kričal povelja, trd in odločen do konca.
Fantje so bili z njim, kot bi imeli eno dušo, eno samo mlado srce. Udarjali so zagrizeno, brez prestanka. Kaz.no je bilo, da hočejo preglušiti topovski bes tam zunaj. Jeklo se je usipalo nanjo obenem z gorečimi ogorki. Ni ga bilo več, razen Balanta, ki bi no čutil tople krvi na obrazu, po hrbtu.
Balant je blaznel. Smejal se je in šepetal sani sebi. Ogenj, njegov lepi ogenj...
Sopoten dim je silil v sobo, streha nad njo je gorela in prasketala. Strop se je lomil in majal. Kazno je bilo, da bo zdaj zdaj zgrmel nanje, ki so čakali smrti z žarečimi očmi. Vrata so se vdajala požrešnemu plamenju, ki je objemalo sobo in se počasi kot kača vzpenjalo po stenah. Domačija je gorela ko suha grmada.
Zdaj se je Balant oklenil Franceta krog ramen in ga potegnil k sebi, od okna stran. Z roko je kazal ogenj, ki je vdrl v sobo.
»Kako gori! Vse to je pesem, pesem ognja...« in se je zasmejal hripavo.
France se mu je iztrgal, se prislonil k steni in strmel. Tam je pel z ognjem on, njegov Balant. In je vedel France, da je srečen, da ne živi več, kot živi on. Potem pa je dvignil roko, se počasi pokrižal, ko tiste dni, ko se je še držal materinega krila, pogledal še poslednjič pevcu ognja naravnost v oči in se nagnil globoko skoz okno...
Divje regljanje je v tistem trenutku udarilo od blizu.
»O Bogi...« je kriknil France in brez moči omahnil v plamen. Presekalo ga je čez prsi...
Streli tam zunaj so se redčili, top jo utihnil, le divje in blazno kričanje je udarjalo peklensko serenado v zadnji pozdrav.
Počasi so klecali tudi fantje. Gledali so ogenj in mrtvega junaka začudeni in ponosni. Gledali so ga, svojega Franceta, junaka iz Pudoba, kralja nad smrtjo. Obrazi so jim bili svetli, skoraj poveli-čani. in oči so so držale na smeli.
Bliže in bliže so se tulili plameni, i bolj in bolj je silil dim v oči, v nosnice, I v grlo in pljuča.
Balant je stal sredi sobe. Z robcem si je zakrival blazni obraz. Nova, čudno nova lepota ga je vsega prevzela. Goreti, to so bile sanje, ki jih je do tisto ure samo sanjal, zdaj pa so se prevrgle v resnico. Sam sebe je videl, kako gori, slišal se je, jasno in razločno:
Dočakal zadnji sem naliv svetlobe...
zdaj pridi, smrt, odvrgel sem orožje...
Poslednjič je pel Balant. Pel je ognju, navdihu svojemu, najlepšo hvalnico, kar jih je kdaj zmogel, s svojim živim, mladim telesom jo je pel. In se mu je zdelo, da se je dvignil visoko nad svet Mehka toplota ga je objela m ga nosila ko na lahnih perutih više in više v še večjo svetlobo. Živel je z materjo, z zemljo, z dekletom, ki ga nikoli imel ni, z gozdovi in hribi tam v neslutenih daljah za Krimom in še dlje. Tam se smeje sonce po zasneženih stenah in blesketa-joči se kristali se odbijajo na visokem nebu.
Balant je bil ko Feniks, čudežni ptič. Od zemlje se je odtrgal in se ovil v plamen. Hotel je biti čist, prenovljen, Bogu samemu blizu. Balant človek je gorel, iz ognja pa je prihajal pesnik, ki je zdaj pel z vso dušo.
Tiho se ga je oprijel plamenček, za njim še eden, tretji, četrti, vedno več jih je bilo. Balant jih ni videl, čutil jih ni. Pogrezal se je v mrak in na dlaneh mu je ugašala tema.
Plamen pa je lizal, lizal vsevdilj. Tn vsa izba se je bleščala v žarni luči, ovita v dim in težak sopot umirajočih...
Za krimskimi hribi so je svetilo, od vzhoda sem je vstajala krvava zarja. V dol in šir pa se je hočila notranjska zemlja, polja in grički so se umikali v rosni mokroti. Bila je ko poveiicaua,«,