Poštnina plačana
gotovini
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 42 —, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto III.
Ljubljana, 21. februarja 1931.
štev. 8.
Prodajalec.
Pogled pa svetu, študij prodajnih me-tod pri drugih narodih da, celo enkra-ton obisk v prodajalnah kulturnih držav vam pokaže veliko razliko, če primerite sprejem in postrežbo, katere ste bili deležni tam, z razmerami in prodajnimi metodami, ki se prakticirajo pri pgronvni večini naših domačih prodajaln.
Še dolga leta vam ostaja v spominu Prisrčni sprejem in ljubezniva uslužnost brez vsake vsiljivosti, na kar pri nas doma le redkokdaj in povsem izjemoma haletite.
Prodajna umetnost je človeku navad-110 že prirojena ter ima ta manj, drugi Pa več naravnih zmožnosti, da s'e uspe-udejstvuje v svojem poklicu. Prav Pri izbiri živi jenskega poklica se veliko Premalo upošteva nabavna nadarjenost, 'n ura-navajo bodočnost človekovega de-tovanja prej vsi drugi nagibi.
Človek skuša pomanjkanje naravnega 'toru nadomestiti s teoretično podlago in £a kasneje izpopolniti z izkustvi; vendar °etane pri vsem tem še vedno manj zmožen v svojem privzgojenem, tako-tokoč prisiljenem poklicu, nego oni, ki mn je narava sama dodelila potrebne darove, dasiravno je morebiti njegova teoretična podlaga in njega izkustvo tonogo manjše. Temu odgovarjajoči so todi uspehi, ki jih dosezata v izvrševanju poklica.
f izično bi se dala ta razlika prikazati v tem, da je često človek v brezhibni balonski obleki napravil na vas že na
prvi pogled vtis okornosti in robatosti, pslilevnejša in malo moderna promenadna obleka drugega pa nasprotno ne zakriva njegove očividne inteligence in privlačnosti.
Prirojeno in privzgojeno združeno je popolno. In to srečavamo le redko v življenju.
Med poklici, katerih izvrševanje zahteva stik z občinstvom, poklic prodajalca gotovo ni eden lahkih, in bi ga morali prištevati med najtežje. Temu dejstvu se v naši trgovini posveča premalo pozornosti. Naš trgovski naraščaj se v trgo vsk o-nad alj e val n i h šolah in po raznih tečajih vzgaja v pravcu ustvarjanja samostojnega trgovca, kar je danes pri nekaterih obrtih še na mestu, ker je tam večinoma samostojnost lažje dosegljiva, d očim je trgovčeva samostojnost povezana najmanj na posedovanje znatnega začetnega kapitala, dasiravno tudi manj imovitim ob primerni spretnosti ni nedosgljiva. Vendar se posveča vzgoji prodajalca v sodobni šoli premalo skrbi.
Sistem pouka v inozemskih trgovsko-nadaljevalnih šolah tudi ne ustreza tem zahtevam v polni meri, dasiravno tvori prodajeznastvo važen učni predmet. Na-stavljenci večjih tvrdk so poleg tega organizirani v posebnih klubih, katerih edina svrha je izpopolnjevanje v umetnosti prodaje, kar dosezajo na razne načine. Vsega tega našemu trgovskemu naraščaju manjka ter je njegova vzgoja v tej smeri prepuščena šefu samemu, ki
je navadno preobložen z drugimi posli, da mu za to ne preostaja časa, včasih tudi volje. In končno je trgovčeva prodajna umetnost tudi samonikla, ker nru šola v tem važnem predmetu ni dala temeljne podlage; vse njegovo znanje na tem polju je črpano iz prakse.
Kakšen naj bo prodajalec?
Občevanje s strankami zahteva, da je že po zunanjosti prikupen, vsaj ne odbijajoč. Razne telesne napake, ki pri drugih poklicih ne igrajo tako važne vloge, so pri prodajalcu hitreje opažene in gotovo ne vplivajo dobro na odjemalca. Vedri, veseli obrazi, urne kretnje napravijo nanj drugačen vtis.
Značaj prodajalca se mora razodevati obiskovalcu že v njegovi zunanjosti ter pričati o priljudnosti in ustrežljivosti.
Prodajalec mora biti zgovoren, vendar ne blebetav. Poznati mora blago natančno, vendar ne sme stranki tega razodevati s tem, da jo pomilovalno pogleda, ako izreče ta po njegovem nuie-nju napačno sodbo o blagu. Razgovork o kvaliteti blaga naj se izogiba, pač pa naj skuša izvedeti za odjemalčevo mnenje.
Ze ob vstopu stranke v lokal si mora prodajalec ustvariti sliko o razmerah in željah stranke. Zahtevano blago predložijo naši prodajalci navadno že po tej
prvi sliki ter pokažejo nekomu najboljše kvalitete in šele kasneje navad-nejše vrste, drugemu pa pričuo razkazovati najprej slabejše vrste blaga, hoteč se s tem izogniti prevelikemu delu. kar je popolnoma napačno.
Praviloma se predložijo stranki najprej srednje kvalitete, obenem pa že prične z novimi, boljšimi ali navadnej-šimi, kakor zahteva to njen okus.
Prodajalec mnogokrat greši s tem, da skuša svojo zgovornost uporabiti za to, da stranko prepriča o ugodnejšem nakupu kvalitete, za katero bi se ona sama najbrže ne odločila in ji na ta način vsili nezaželjeno blago, kar ima prej ali slej za posledico njeno nevoljnost.
Stranka naj izbere sama. Prodajalec naj ji pri izbiri samo pomaga, svetuje naj le, če stranka to želi. Po končani izbiri pa zahteva vljudnost, da pohvali njen okus.
Prodajalec mora med izbiranjem opazovati mimiko stranke in iz njenih kretenj spoznati, kaj ji ugaja in kaj ji ne ugaja ter postreči po njenem okusu.
Dober prodajalec ni oni, ki se mu posreči .obesiti stranki mnogo neželjenega blaga, temveč oni, ki jo zna zadovoljiti in s tem priključiti krogu stalnih odjemalcev.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Pojasnilo vpisov:
Cene smo vzeli povprečno ter ne odgovarjajo povsem današnjim prilikam. Razlaga vpisov sledi po številkah e-pazk v zadnjem stolpcu gornje tabele.
1. Lastnika kompleksa smo v P. N. priznali med prejemki za celotno kupnino ua računu upnikov, obremenili na smo račun produkcije v P. N. pod t. št. 218 med izdatki za protivrednost in jo vpisali odseku Jesenovec v breme.
2. Blagajniška akontacija na račun produkcije delavcem med izdatki pod t. št. 280 v P. N., seveda zopet v breme odseka Jesenovec.
8.	Isti slučaj kot pod 2.
4. Na žago v Bistrici smo iz odseka Jesenovec prejeli 200 m3 jelovih hlodov, katerih dnevna cena znaša 180 dinarjev ter smo'v P. N. pod t. št. 385 med prejemki priznali račun produkcije — odsek Jesenovec za vsoto 26.000 Din, istočasno pa pod naslednjo to), številko za protivrednost obremenili 'o-pet račun produkcije — konto žage v Bistrici, ki ima v knjigi produkcije zopet otvorjen svoj lastni račun.
5. Isto knjižba kot pod 4, gre samo za 100 m3 bukovih hlodov po dnevni ceni 140 Din za m3, sicer je način obremenitve in dobropisa povsem isti.
6. Isti slučaj kot pod 4.
7. Isto kot pod 5.
8. Voznikom smo za dovoz hlodov iz odseka Jesenovca izplačali vsoto ‘26 tisoč Din, vsled česar smo račun produkcije v P. N. pod t. št. 442 med izdatki obremenili.
9. Obračun gozdnih delavcev, ki so izvrševali dela podiranja in gozdne obdelave lesa smo zaključili ter imajo po odbitku prej izplačanih akontacij (Din 5.500 in 6.000) dobiti še ostanek 14.300 dinarjev. To vsoto smo jim izplačali in 'pisali v P. N. pod izdatke pod t. ši. 443 in s tem obremenili zopet račun Produkcije, odsek Jesenovec. Skupno gozdno delo v tem kompleksu (podiranje in izdelava hlodov) nas stane tedaj 25.800 Din z vštetimi predplačili.
Ker je obenem tudi zaključen izvoz oblega lesa iz tega kompleksa, ki ga je bilo skupno 650 m3, izračunamo la h k.), kaj nas stane podiranje v gozdu in izdelava hlodov, kar nam pokaže naslednji račun: 25.800 (Din): 650 (m3) •--= 39-70 Din za kub. meter podrtih in izdelanih hlodov.
Poleg tega izračunamo lahko, koliko nas stane kubični meter hlodov v lastni režiji. V gozdu je sicer še ostal les, ki je primeren za izdelavo drv, kar pa se Pri lesni produkciji smatra bolj kot postranski produkt, in les, iz katerega se bodo izdelali trami. Vrednost tega lesa se oceni približno, ker so glavni izdatki za ta les: obdelava in transport.
Kubični meter hlodov nas stane tedaj: kupnina + gozdno delo + dovoz, kar znaša skupno Din 82.800-— za 650 m3 hlodov, tedaj za 1 kub. meter Din 127-40, poleg tega pa nam je ostal v gozdu še les za izdelavo tramov i i drv. Ako računamo, da znaša povprečna cena za kub. meter hlodov 135 Din, je bil nakup razmeroma ugoden.
10. Drvarjem smo za izdelavo 150 Prost, metrov drv plačali dogovorjeno ceno Din 20 od prostorninskega metra, kar znaša Din 3.000. Za to vsoto smo račun produkcije — odsek Jesenovec v P- N. pod t. št. 480 med izdatki obremenili istočasno z izplačilom tega zneska.
11. Za dovoze stroške izdelanih drv na naše odajno skladišče smo izplačali dogovorjeno voznino po Din 40 od prost. Metra ter izvršili tozadevno vknjižbo
med izdatki v P. N. pod t. št. 486 in s tem obremenili račun produkcije — odsek Jesenovec.
12. Naše oddajno skladišče v Bistrici je prevzelo iz odseka Jesenovec 150 prost, metrov drv, vsled česar smo v P. N. med prejemki priznali račun produkcije — odsek Jesenovec za dnevno ceno (80’— Din za prost, meter) v skupnem znesku Din 12.000 pod t. št. 495, istočasno pa med izdatki pod naslednjo tek. številko obremenili račun blaga (skupina drv) za protivrednost, ker tvori oddajno skladišče v Bistrici del našega centralnega oddajnega skladišča.
13. S tesarji smo se pogodili, da jim izplačamo ob prevzemu izdelanih tramov v gozdu po Din 50 od kub. metra. Ko smo trame prevzeli, smo jim obenem izplačali za izdelavo 120 m3 tramov znesek Din 6.000 ter med izdatki obremenili pod t. št. 535 v P. N. račun produkcije — odsek Jesenovec.
14. Za prevoz tramov iz gozda na naše oddajno skladišče smo plačali v gotovini znesek 4800 Din ter za to vsoto obremenili v P. N. pod izdatki račun produkcije — odsek Jesenovec.
15. Naše oddajno skladišče v Bistrici je prevzelo 120 m3 tramov iz odseka Jesenovec po dnevni ceni Din 160-— za m3, vsled česar smo v P. N. med prejemki na podlagi prevzemnega seznama oddajnega skladišča priznali račun produkcije — odsek Jesenovec, med izdatki pa oba-emenili za isto vsoto račun blaga — oddelek trami, ker tvori oddajno skladišče v Bistrici del našega skupnega oddajnega skladišča.
16. Ko je bila izsekava, gozdna obdelava in izvoz lesa iz odseka Jesenovec končana, smo sešteli vse debetne postavke v tern računu 'ter dognali, da smo za rastoči les, podiranje in gozdno obdelavo ter za izvoz do naših skladišč, oziroma do naših žag, ki imajo otvor-jen v knjigi produkcije zopet svoj lasten račun, izplačali skupno 101.600 Din.
Nasprotno pa je znašala skupna vrednost na žago pripeljanih hlodov ter na odajnem skladišču prevzetih drv in tramov po dnevni ceni Din 117.700'—.
Dalje prihodnjič.
Ing. Fr. V.
Nekaj o
V peti številki smo kot osnovne količine elektrike spoznali električni tok (amper), njegov pritisk ali napetost (volt) in njegov efekt ali učineK <vat, oziroma kilovat). Potrebno nam je samo še, <ia se nekoliko pomudimo pri proizvajanju elektrike, p redno se pourobneje pečamo z njeno praktično uporabo, ki nas v pni vrsti zanima.
Neposredno v naravi nam je elektrika znana v obliki bliska. Tudi severni sijaj, ki se pojavlja v polarnih pokrajinah, je elektromagnetičnega izvora. Dosedaj se kljub številnim poskusom še ni posrečilo, da bi to podnebno (atmosferično) elektriko praktično izkoristili.
Umetno lahko vzbudimo elektriko z drgnjenjem gotovih snovi, kakor stekla, ebonita, jantarja i. dr. Praktičnega pomena pa ta način proizvajanja elektrike nima nobenega.
Večjega pomena za vsakdanje življenje je kemična proizvodnja elektrike. Znani so takozvani elementi«, ki se običajno uporabljajo kot vir elektrike v zvončnih napravah. Obstoje v bistvu iz dveh palic iz različnih kovin, ki se postavijo v posodo, napolnjeno s primerno raztopino. Eno kovino lahko nadomestu-je tudi oglje. Ti elementi se seveda obrabijo ter se morajo od časa do časa prenavljati. Tudi suhe baterije za žepne svetilke niso nič druzega kot taki elementi. Namesto s sanjo tekočino, Ki bi lahko iztekla, so napolnjene « zmesjo, prepojeno s potrebno raztopino. Sestava te zmesi je običajno fabrikantova tajnost. Za proizvajanje elektrike v velikem »baterije«, kakor 'imenujemo po več elementov skupaj, niso prikladne.
Vsaka baterija ima dva takozvana poln (+ in —) običajno v obliki vijakov ali pa golih kovinastih koncev, na katere so priključi zvončna napeljava, oziroma žarnica žepne svetiljke. Paziti se mora, da ta dva pola neposredno ne pridela med seboj v stik, kar se kaj rado pripeti pri suhih baterijah za žepne svetilke. Ker je električni upor med poloma v tem slučaju zelo majhen, teče skozi ta
elektriki.
stik precej močan tok, ki v kratkem izčrpa baterijo. Krivdo pa potem kupec običajno vali na trgovca, češ, da je prodal staro blago.
Daleko važnejše je elektromagnetično proizvajanje elektrike potom strojev. Elektrarne proizvajajo elektriko do danes izključno le na ta način. Bistvo teh strojev, ki jih imenujemo dinamostroje ali generatorje, je kaj enostavno. Ce premikamo kovinske žice mimo magnetov, vzbudi v njih elektrika. Je to naraven pojav, ki mora nastopiti z isto neizprosnostjo, kot mora pasti na tla kamen, če mu iapodmaknemo podlago. Okoli 'železnega valja, ki ga obdajajo magneti, namestimo tedaj izolirane bakrene žice, ki so v gotovem redu zvezane med seboj. Na zunaj vodi toliko žic, kolikor Jih ima daljnovod. Če ta valj sučerno s pomočjo •turbine ali parnega stroja, se v teh žicah vzbudi elektrika, ki jo po daljnovodu lahko dovajamo do konzumentov električnega toka.
Električni tok, ki teče vedno v isti smeri, imenujemo istosmerni tok, tak pa ki neprestano menja svojo smer, izmenični tok.. Vrtilni tok, ki dandanes prevladuje, je istotako izmenični tok, vendar s to razliko, da potrebujemo zanj namesto običajnih dveh prevodnih žic štiri. Tiri od njih so nekake glavne žice, takozvane -faze«', dočim imenujemo četrto ničlovcd«. Ta žica je namreč običajno zvezana z zemljo in je vsled tega brez napetosti napram njej, tako da se je lahko brez nevarnosti dotikamo. Med fazami vlada napetost 380 voltov, med eno fazo in ničlovodom pa napetost 220 voltov. Na vse tri faze se priklopljajo motorji, med eno fazo in ničlovod pa žarnice, likalniki, kuhalniki in običajni ventilatorji. Dočim je za poslednje vrsta toka brez pomena ter važna edino le uapetost, se motorji za istosmeren tok razlikujejo od onih za vrtilni, tok.
Razložiti nam je še pomen in razliko med tekom visoke in tokom nizke napetosti. Kakor nam je že znano, ima vsaka kov i nafta žica, najsibo še tako dober provodnik, gotov električni upor,
katerega mora električna sila na potu iz elektrarne do konzumen ta premagat i. Pri tem se je seveda nekaj zgubi, ali točneje rečeno, porabi se jo za prema-ganje tega upora. Izguba bo pa tem manjša, čim večja je napetost elektrike. Če imamo tedaj večji okoliš preskrbovati z elektriko, si pomagamo na ta način, da v elektrarni proizvajamo visoko
napeto elektriko, ki jo brez večjih izgub prenašamo na velike razdalje. Ker je pa ta visoko napeta elektrika smrtno nevarna, jo na kraju uporabe spremenimo v elektriko nizke napetosti, katero potem brez skrbi razpeljavamo po hišah. Aparat^ ki nam na prav enostaven način izvrši to pretvarjanje, je transformator.
(Dalje sledi.)
Napredek naše industrije.
Če govorimo o napredku naš© industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o 'naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani.
Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike, ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov.
Kolinski kavin dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi, ter je vsled tega
Že od leta 1909 naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in ra-eijonelnim delom v letu 1922 popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago.
Tovarna izdeluje vse vrste kavinih dodatkov, posebno znano »kolinsko cikorijo«, redilno kavo« s srcem »figovo primes«, »slarino« in »Vydrovo« rženo kavo.
zelo zdrav in okusen pridatek za kavo.
Naš urednik si je pred kratkim ogledal to tovarno in je niogel le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod 'V tovarni najlepši red in res vzorna snaga.
To podjetje spada sedaj med naša najbolj 90lidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Gospodarske beležke.
Naša pogajanja s češkoslovaško.
Ogromni materija!, ki ga ima proučiti komisija za sklep naše trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, ne dopušča, da bi delo napredovalo s tisto hitrostjo, kot bi hoteli. Načelno pa je v vseh glavnih vprašanjih dosežen sporazum ter so vesti inozemskega časopisja o skorajšnjem razbitju pogajanj vsled načelnih nesoglasij popolnoma izmišljene.
Informacije za prevozne tarife.
Prevoz blaga v inozemstvo je v veliki meri odvisen od raznih prevoznih tarif, katerih izračunavanje ni enostavna stvar, ker zahteva poleg strokovnega znanja tudi veliko množino tarifnih knjig, ki se od časa do časa menjavajo.
Da odpomore našemu izvozu, je Zavod za pospeševanje izvoza ustanovil poseben tarifni oddelek, ki bo našim trgovcem vedno dobro služil z brezplačnimi kalkulacijami prevoznih tarif za inozemstvo. Interesenti naj v svojih prošnjah za izračunanje tarife naznačijo oddajno, namembno postajo in način prevoza blaga, dalje vrsto in množino ter način pakovanja istega. Ker se zlasti pomorske prevozne tarife večkrat menjavajo, ne prevzema sicer tarifni odsek nobene odgovornosti, vendar je njegovo delo hvalevredno in velikega pomena za našo izvozno trgovino.
Ustanovitev banovinske nabavljalne komisije.
»Službeni list« prinaša odredbo o ustanovitvi centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij, potom katere se bodo odslej vršile večje skupne nabave potrebščin, da se s tem doseže enotnejši efekt in ugodnejše cene. Uradi, ki so doslej sami razpisovali dražbe za lastne potrebe, so odslej vezani, da vsako nabavo nad 25.000 Din vrednosti izvršijo potom te komisije. Iz-begavanje tej odredbi od strani uradov na ta način, da se enkratna dobava razdeli na več delov pod 25.000 Din, ni dopustno.
Obrestna mera.
Narodna banka ima sedaj določeno obrestno mero za eskont menic na 534 odstotkov za posojila na zastavo pa 7% letno.
V zadnjem času se opaža, da so pod pritiskom razmer na svetovnem denarnem trgu pričeli zniževati obrestno mero za posojila tudi naši denarni zavodi, vendar znižanja še vedno izdaleka ne dosezajo tiste najnižje stopnje, ki jo narekujejo naše slabe gospodarske razmere, in ki bi odgovarjala obrestni meri v večini drugih držav.
Oprostitev davka očetov z nad 9 otroci.
Na vprašanje novosadske zbornice TOI, če so očetje rodbin z 9 in več otroci oproščeni tudi plačevanja samoupravnih davkov in doklad, je finančno ministrstvo odgovorilo, da so prosti vseh davkov, tedaj tudi vojaškega, kakor tudi vseh občinskih in samoupravnih doklad, izvzemši prometni davek, ki se ne smatra neposrednim davščinam.
Nekaj svetlih točk našega lanskega izvoza.
Dočim je po vrednosti in tudi po množini naš lanskoletni izvoz večinoma močno nazadoval, izkazujejo povišani izvoz nekateri kmetijski pridelki, ki kažejo v primerjavi s predlanskim letom sledeče množine (v vagonih):
1929	1930
koruza	10.694	50.348
sadje	4.949	9.971
vino	522	1.240
otrobi	663	1.590
Seveda napredovanje teh kmetijskih pridelkov po vrednosti zaradi nizkih cen ni tako veliko.
Bata prične z gradbo tvornice spomladi.
Obldstva so dala Bafi že pristanek na gradijo tvornice v Bcrovu pri Vukovaru, kjer prične z gradbo po vsej priliki že to pomlad. Tovarna je zamišljena v večjem stilu kot je bito prvotno nameravano tako, da bo njena produkcija poleg Jugoslavije zalagala tudi vse ostate balkanske države.
Razvoj trgovinskih zvez s Francijo.
basiravno naša trgovina s Francijo še daleko ni na tisti višini, na kateri bi Jo želeli upravičeno videti, pričajo naše lanske trgovinske zveze s Francijo, da so tudi go&podarske vezi vedno krepkejše.
Francoska statistika zunanje trgovine kaže, da je naš delež na njeni zu-nanji trgovini znašal: l&ta:	uvoza:	izvoza:
!929	132,900.400'Fr. 102,235.000 Fr.
^30	156,612,000 Fr. 109,000.000 Fr.
Številke se nanašajo na naš uvoz in izvoz ter so se lansko leto navzlic globokemu padcu cen močno povečale, kar nas navdaja z zaupanjem, da konečno vendar zasedemo tudi v francoski zunanji trgovini mesto, ki nam pristoja.
Pred izmeno pravilnika o prodaji strupov.
Novi pravilnik za prodajo strupov je Precej škodoval interesom trgovcev, vsled česar je 'vukovarsko trgovsko udru-Žemje predložilo trgovinskemu ministru spomenico, / kateri’ poleg drugega prosi tudi, da bi se prepoved ne nanašala za prodajo kaustične sode. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja v zvezi s tem revizija pravilnika o prodaji strupov.
Zgradarina in kuluk.
Odmera odkupnine za osebno delo na cestah, se ravna poleg drugega tudi po višini zgradarine, kateri so podvržene vse stavbe, v kolikor ne gre za novogradnje, ki so v smislu davčne novele z dne 18. avgusta 1930 zgradarine začasno oproščene in s tem tudi vseh drugih doklad. Pač pa se plačuje tudi od takih hiš namestek v višini 3% najemnine po odbitku 20% za vzdrževalne stroške.
V Ljubljani, pa tudi v večini podeželskih davčnih okrajev se je predpisala odkupnina za osebno delo na cestah tudi lastnikom takih, davka začasno oproščenih novogradb. Lastniki', ki so s tem prizadeti, naj vložijo z 20 'Din kolkovano vlogo, v kateri naj se sklicujejo na gori citirani zakon § 6, odst. 2—18.
Kontrola agrarnih posestev.
V Subotici je bila po naredbi poljedelskega ministra izvršena kontrola posestev, ki so prišla v last sedanjih posestnikov potom agrarne reforme. V 500 slučajih se je dognalo, da se lastniki niso držali predpisov glede obdelovanja in uživanja teh posestev, vsled česar jim je bila zemlja odvzeta. Slična kontrola se izvrši tudi v ostalih 'krajih države.
NAŠ INDEKS CBN NA DEBELO ŠE VEDNO PADA.
Statistika ekonomskega oddelka pri Narodni banki beleži koncem januarja letcs zopet znatno nazadovanje cen. Tekom januarja je nazadoval indeks rastlinskih proizvodov od 72-5 na 71’7, živine in živinskih proizvodov od 76i na 717, industrijskih proizvodov pa od 75‘2 na 72-8, tako, da je v januarju nazadoval skupni indeks cen od 78 na 75-7, tedaj za nadaljnja 2-3%. Najmanj so nazadovali rastlinski proizvodi, kar je deloma posledica nove carinske zaščite, namreč za 0-8%, najbolj pa živalski pro-tt-vodi, pri katerih igra vlogo poleg cen živine tudi perutnina in jajca; njih nazadovanje znaša 4-4%. Industrijski pro-‘zvodi so nazadovali za 2-4, rudnine pa od 87 na 84-8, tedaj za 2-2 %.
Primerjava indeksa cen z zadnjimi leti v januarju nam kaže sledeče nazadovanje (leta 1926 je bil posamezni in skupni indeks določen s 100 točkami):' proizvodi:	1928	1929	1930	1931
rastlinski	126-9	137'5	104-5'	71'7
živalski	104-3	102-5	98-2	82-0
industrijski	1004	94-4	86-6	72-8
skupni	106-0	104-4	93*6	75-7
Močni padec indeksa cen v zadnjih dveh letih je posledica svetovnega padanja cen. Dasiravno je to nazadovanje v naši trgovini močno Občuteno, še vedno ni tako visoko kot v drugih državah.
Nogavice, rokavice, volna in bombaS
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG, Ltublfana
Židovska ulica	  Stari	lro
REFORME PRI SOCIJALNEM ZAVAROVANJU.
Naše gospodarske zbornice, ki so dobile načrt novega zakona o socijalnem zavarovanju, so odposlale posebno deputati,jo tk ministru za socijalno politiko in k ministrskemu predsedniku, ki naj poskuša doseči, da ob sedanji neugodni konjunkturi naše gospodarstvo po ■višjih dajatvah za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje ne bo še močneje prizadeto.
V gospodarskih krogih zlasti ne vlada »oglašanje z uvedbo novih razredov pri bolniškem zavarovanju, kjer je bila doslej kot najvišja podlaga za plačevanje zavarovalnine določena dnevna mezda v višini 48 'Din. Novi zakon pa predvideva povišanje najivišje mezde na 80 Din dnevno. Efekt plačevanja zavarovalnih prispevkov bi ob dnevni mezdi nad 48 Din v novem razredu občutno povišal nameščenčeve in delodajalčeve dajatve
za zavarovalnino. Doslej je v najvišjem razredu plačeval nameščenec po 1-44 Din dnevno, v novem najvišjem razredu pa bi bil njegov prispevek povišan na 4-20 Din dnevno. Prispevek delodajalca pa i i se v tem slučaju povišal od dnevnih 2-88 Din na 7 Din.
Deputaeija se je izjavila tudi proti uvedbi zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, ker bi te nove dajatve, ki povišujejo zavarovalni prispevek za daljnih 43%, ker znašajo 3% od temeljne mezde, ob sedanji krizi pomenile novo, težko obremenitev nameščenca in delodajalca.
Želja gospodarskih krogov je tudi, da se uredi razmerje med zavarovalnimi prispevki in podporami tako, da bodo zavarovanci od socijalnega zavarovanja deležni večjih koristi kot so jih bili doslej.
PRED TRGOVINSKIMI POGAJANJI Z AVSTRIJ®.
Avstrijska vlada je pozvala našo državo -k obnovitvi prekinjenih trgovinskih pogajanj, ki so se, kakor znano, razbila na nepopustljivosti avstrijskih agrarcev, kateri so poleg že uvedene pretirane protekcionistične carinske politike stavili avstrijski vladi še nove zahteve.
■Glasovi avstrijskega, pa tudi madžarskega časopisja pričajo, da so se razmere medtem znatno spremenile ter je zlasti (spričo naših sedanjih trgovinskih pogajanj s Češkoslovaško prevladalo v avstrijskih vodilnih krogih prepričanje, da si mora Avstrija obdržati svoja tržišča za industrijske proizvode, ki tvorijo njen glavni dohodek, kar pa je mogoče edino na ta način, da vsaj nasproti svojim najboljšim odjemalcem ukine pro-hibitivne carine za njihove poljske pridelke. Pa tudi v ekstremne agrarne kroge "je prodrlo iztreznjenje.
Inozemsko časopisje napoveduje ustvarjanje gospodarskega bloka na podlagi tihih preferenčnih carin, ki bo omogočalo izmenjavo 'blaga med Avstrijo, Jugoslavijo. in Madžarsko ter kasneje tudi
med Romunijo in Bolgarijo. Povdarja se tudi potreba priključitve Dalije, da bi akcija za izboljšanje gospodarske konjunkture v srednji Evropi uspela, kar bi zelo blažilno vplivalo na sedanjo krizo.
Naša pogajanja s Češkoslovaško kažejo, da bi bila tudi ona dostopna tej ideji. Če pride vsaj do delne izvedbe tega načrta, smemo upati na boljše, ako že ne na res dobre čase za naše gospodarstvo.
Najboljše meu najboljšim vrvarskim hladom se izdeiuie v (i rosu pijem.
Varstvena znamka garantira za izbrano. neprenosljivo kvaliteto, lo je olago, Ki oode zadovoljilo Vaše odjemalce, i Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki fja dajejo le zadovoljni odjemalci. — foskusite tudi Vil
SRAMOTNI POSLI.
V »Jugoslovanskem Lloydu« čitamo Ponatisnjen zanimiv oglas, ki je izšel v našem časopisju in se glasi: Premogovniki, ki žele dobro plasirati premog pri državnih železnicah, ali hočejo svoj dosedanji kontingent povečati, zamorejo to doseči z gotovostjo pod jako ugodnimi Pogoji! Podrobne ponudbe nasloviti potoni:	Jugoslovanskega	Rudolf Mose,
Beograd — za premogovnik, pošt. >fah< (!) 409.
Človek l)i mislil, da po šestem januarju davno ni več mesta v naši državi '/a slične intervencij »niste, zlasti ne pri državnih dobavah. Ta oglas pa meče
Po širm
Finančne težave Anglije.
Naraščanje brezposelnosti vsled splošne gospodarske 'krize je v Angliji povzročilo visoko prekoračenje proračuna, ker so brezposelne podpore namesto 12-5 milijonov znašale 45 milijonov funtšterlingov ali nad 12 milijard dinarjev, tedaj skoraj toliko, kolikor znaša naš celotni državni proračun. Ta ogromna vsa ta je tudi za angleške finance težak udaiec, ki se bo močno odražal v bodočem proračunu, kjer bodo morale plače državnih nameščencev utrpeti ponovne redukcije, neposredni davki pa bodo znatno povišani. Angleški gospodarski kiogi iščejo s pomočjo vlade mrzlično izhoda iz težkega gospodarskega Položaja ter pride v nervoznih debatah v parlamentu mnogokrat do incidentov.
je pri nas in v inozemstvu najbolj priljubljena
hrcma za čevlje
čudno senco na slične zadeve, >Jugoslovanski Lloyd« poziva prizadete faktorje, naj v lastnem interesu najdejo krivca, da se s tem odvrne nezaupanje, ki ga vzbujajo slični oglasi.
Opozarjamo ob tej priliki ponovno trgovsko javnost na dejstvo, da ?e zlasti pri manjših nabavah za nekatera državna podjetja še danes brez tehtnega vzroka favorizirajo gotove znamke ter s tem izključuje konkurenca drugih domačih podjetij, kakor smo to že javili v lanski 43 številki. Upajmo, da nova banovinska nabavna komisija tudi v tem oziru poskrbi za red in ukine vsako neupravičeno favorizacijo.
m svetu.
Napoved boljše konjunkture.
Na ameriških efektnih borzah so pričeli kurzi po katastrofalnih padcih zopet naraščati ter so se nekateri najvažnejši industrijski papirji tekom tedna okrepili za 5—10%. Padlo je tndi število nezaposlenih in so nasprotno po-rastle tudi cene bakra in raznih surovin. V industriji se opaža poleg tega povečana delavnost ter smatrajo ameriški gospodarski krogi, da so to znaki preokreta na bolje. Res je sicer, da ena lastovka ne naredi pomladi, vendar so ti znaki karakteristični za izboljšanje, če se ne izkaže, da so zopet samo plod borznih špekulacij, vsled česar je tudi učinek samo trenuten.
Trgovinska bilanca Francije.
Vrednost francoskega izvoza v pretečenem letu je občutno nazadovala od 50'I milijarde frankov na 428 milijarde, nasprotno pa se je vrednost uvoza v Francijo dvignila od 52'2 na 52'3 milijarde frankov, vsled česar se je tudi pasivnost francoske zunanje trgovine po-, večala od 2*1- na 9'5 milijarde frankov.
Obrestna mera za vloge v Ameriki.
Vsled. preobilice likvidnega denarja so velike ameriške banke znižale obrestno mero za vloge od 2% na V5%.
Bolgarska zunanja trgovina.
Trgovska bilanca Bolgarije za lansko leto v primerjavi z letom 1929 kaže sledeče številke z vrednostjo v milijonih levov:
Izvoz:	Uvoz:	Bilanca:
1929	6.097-4	8.162	— 2.064-6
1930	5.927-5	4.605	+ 1.322-4
Lansko leto se je	spričo	nizkih cen
izvoz še nekako obdržal na svoji višini. Močno pa je nazadoval uvoz v Bolgarijo vsled težke gospodarske krize, kar je tudi vzrok, da je bilanca postala aktivna.
Glavni predmeti bolgarskega izvoza z vrednostjo v milijonih levov so bili sledeči: tobak 70.544, jajca 804, koruza 506, kože 270, rožno olje 165, pšenica 144, fižol 116, svileni kokoni 75, cvetje (rože) 77, grozdje 48 milijonov levov.
Zaposlenost pri sosedih.
Na Dunaju je-število brezposelnih tokom januarja narastla na 116.905 oseb ter je ta številka za 19.267 večja kot lani ob istem času.
Močno naraščanje brezposelnosti se opaža tudi na Madjarskem, zlasti v Budimpešti, kjer je prišlo v zadnjem času do nekaterih resnih demonstracij brezposelnih.
Italijanska uradna poročila, ki so v novembru izkazala 534.346 brezposelnih, izkazujejo koncem decembra 642 tisoč 169, kar je za 233.421 več kot pred enim letom. Isti položaj je tudi v vseh drugih evropskih deželah, izvzemši Anglijo, kjer je število tekom zadnjih dni nekoliko padlo, vendar daleč prekaša stanje brezposelnih v lanskem letu. Celo v Franciji se morajo državniki resno baviti s pobijanjem brezposelnosti in je vlada v ta namen notirala vsoto 13 milijonov frankov.
Število brezposelnih v Nemčiji se je tekam januarja pomnožilo za ogromno število 511.400 oseb ter znaša 4,893.800 brezposelnih.
Naraščanje brezposelnih priča, da gospodarska kriza še vedno ni dosegla svojega viška, obenem pa predstavlja tudi resno nevarnost, da se to stanje zaostri na višino, ki utegne sedanjemu gospodarskemu stanju prizadeti še ob-čutnejšo škodo.
Konec stavke tekstilnih delavcev v Angliji.
Po šesttedenskem stavkanju, katerega se je udeleževalo 350.000 tekstilnih delavcev v Angliji, so konenčo tovarnarji pristali na delavske pogoje, vsled česar 90 se ti zopet vrnili na delo. Dosega sporaziujia je posledica govora ministra Snovdena. ki je poudaril, da sedanje stanje ne dopušča, da bi počivalo delo v industriji.
Svetovna produkcija jekla.
Svetovna produkcija jekla, ki je znašala pred vojno 74‘7 milijonov ton, je med vojno, pa tudi po vojni stalno na-laščala ter dosegla 1. 1928 107'5, 1. 1929 pa 117'8 milijona ton, a se je lani vsled na d produkcije znižala na 95’4 milijona ton. Ker so morale vse države znižati produkcijo, je seveda to tudi eden glavnih vzrokov splošne krize vsled omejenega zaslužka in naraščajoče brezposelnosti.
Med producenti jekla stoji na prvem mestu Amerika, ki pridela 44% 9kupne svetovne produkcije, slede ji: Nemčija z 12%, Francija z 10%, Anglija 7. 8%, Rusija s 6% in Belgija s 3-6%. Na vse ostale države odpade komaj 15% celokupne svetovne produkcije.
Uvoz vina v Avstrijo.
V pretečenem letu je bil uvoz inozemskih vin v Avstrijo za 38-400 hi manjši kot predlansko leto ter je znašal 367.400 hi.
Na posamezne države uvoznice odpa-
dejo sledeče množine v hi.		
	1929	1930
Madžarska	112.100	142.300
Italija-	123.505	125.400
Španija	64.700	35.500
Jugoslavija	29.200	31.600
Grčija	31.700	15.400
Bolgarija	13.300	1.200
Ostanek odpade na razne manjše uvozne količine. Madžarska je lani Italijo kot uvoznico potisnila na drugo mesto. Naj-občutneje je padel uvoz iz Bolgarije, močno pa tudi iz Grčije in Španije, do-čim se je naš delež nekoliko povečal, kar je posledica lani uvedenih izvoznih premij na vino.
Tudi Argentina proti ruskemu dum-pingu.
Zveza argentinskih industrijeev je predložila vladi zahtevo, naj prepove Uvoz vsakršnega ruskega blaga, v Argentina, ker nizke cene sovjetskega uvoza ogrožajo obstoj celokupnega argentinskega gospodarstva.
Rusija izvaža perutnino.
Zadnje čase je pričela Rusija izvažati tudi večje množine perutnine, zlasti v Anglijo, Nemčijo in Avstrijo, kar posebno težko občuti Madžarska. Ako se izvoz nadaljuje v praven dosedanjega razmaha, bo v kratkem to močno občutilo tudi naše tržišče.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Borzna poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Uradni	tečaji Prosti	tečaj
1 angleški funt	274-9	275-40
1 ameriški dolar	56 5	56-60
1 avstrijski šiling 1 belgva	7-96	7-97
	7-89	7-90
1 bclgarsiki lev 1 češkoslovaška kroma	—tl	-•41
	1-676	1-68
1 francoski frank	2-218	2-22
1 italijanska tira;	2-964	2-97
1 grška drahma	—•73	—•73
1 'madžarski pengii	9-88	9-89
1 meniška marka	13-45	13-48
1 poljski zlot	633	6-32
1 romunski lej	-•336	—•33
1 šp anska po sel a	5-96	5-60
1 danska krčna	1513	15-12
1 švicarski frank	10-959	10-96
1 holandski goldinar	22-77	22-76
1 turška lira, papir	26-70	26-70
1 zlati frank	10 959	10-96
1 kanadski dolar	56-02	56-01
1 norveška krona	15-13	15C9
1 brazilski milreis	5-40	5-40
1 argentinski pezes	17-20	17-15
1 švedska krema	15 15	15-12
1 egiptovski funt	281-80	281-50
Vsled oslabitve švicarskega franka, s		
katerim je naš dinar	tesno povezan, se	
opaža neznatno poraščali je ostalih valut,		
ki pa komaj pride do	izraza. Peseta je	
znova oslabila, sicer i	oeizpreme njeno.	
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 417-50-418, 7 'A % Blairovo posojilo 8 1 '50—8*2, 8% Blairovo posojilo 92‘25 do 92-50, investicijsko posojilo 86-50—87, tobačne srečke 28 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 81-25 do 81-75, 4Yi%> bosanske obveznice 51-25 do 51-50, begluške obveznice 68 50 do 69-50, Bdeči križ 48 ponudba, Seligmanovo posojilo 7 % 80'10—80-50.
Nekoliko je oslabila vojna škoda, tudi papirji rdečega križa in tobačne srečke so brez povpraševanja in »e nagibajo k padanju. Ostali državni papirji so čvrsti.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 125, povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 976—980, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 338 do 340, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 128 povpraševanje. Narodna banka 8200 do 8250, Kreditni zavod 170—180, Ruše 235—237, Obrtna banka 36 povpraševanje.
Trboveljska je neznatno oslabila, pomnožila pa šo se povpraševanje po papirjih »Ljubljanske kreditne«, sicer ne-izpremenjeno.
Tržna poročila.
Baker.
Po zadnjem padcu so cene bakra tekom tedna nenadoma zopet pričele naraščati ter so se v Newyorku dvignile od 9-80 na 10'30 centa, kar je posledica zvišanega evropskega povpraševanja.
Krma na zagrebškem trgu.
Ob znatnem prometu se je plačevala detelja po Din ICO do 110, otava po 90 do 100 Din, seno po 60 do 80 Din in slama za nastelje po 50 do 55 Din za 100 kg.
Žito.
Padec cen žita na inozemskih tržiščih ni imel na naš žitni trg nobenega vpliva, ker ®o bili pravočasno uvedeni poviški carin. Naše žitne cene še vedno ne odgovarjajo žitnim cenam na svetovnih trgih, vsled česar se prodaja nanaša samo na domačo potrebo, poleg tega pa' obstoji nevarnost, da navzlic povišanim carinam najde tuje žito, zlasti madžarsko, pot k nam, vsled česar se pripravlja novo povišanje uvoznih carin.
Hmelj.
Na žateškem trgu so hmeljske cene še vedno v padanju ter se plačuje sla-t>ejše blago po 225 do 250 Kč, srednje po 250 do 300 Kč, boljše 1-500 do 350 Kč hi samo prima blago po 350 do 400 Kč r/.a 50 kg brez vštetega 2-iodst. prometnega davka. Doslej je bilo v Žatcu sig-niranega 145.000 centov hmelja po 50 kilogramov.
Jajca.
Z nastopom mrzlejšega vremena so pričele cene v inozemstvu nekoliko naraščati, kar pa je trajalo samo en dan. Znaki južnega vremena so cene na inozemskih tržiščih .zbili zopet navzdol ter so še vedno v nazadovanju, vendar doslej še niso padle pod cene pretečenega tedna.
Kože.
Goveje kože kažejo nazadovanje v ceni od 10—20 odstotkov, a je tudi ob znižanih cenah težko skleniti kupčijo na berlinskem trgu, kamor se zadnje čase izvaža tudi naše blago. V beograjski klavnici iso se predale goveje kože z rogovi po 8 in 9 Din. Kože junic brez glav in s kratkimi nogami so dosegle ceno 17 Din.
Telečje kože imajo malo povpraševanja ter notirajo ob obojestranskem oklevanju 18—19 Din z glavami, 21 do 22 Din brez glav.
Konjske kože nad 220 cm se prodajajo po 140 do 150 Din.
Svinjske kože notirajo: štajersko blago 6 do 8 Din, hrvatsko in srbsko pa 3 Din.
Suhe gobe.
Vsled obilnega jesenskega deževja je na ponudbo precej blaga ter so tudi cene temu primerno nizke. Večinoma so gobe že prodane, vendar je še nekoliko vagonov blaga pripravljenega za izvoz. Povprečno 'poletno blago dosega ceno 16 dinarjev, lepše jesensko pa 18 do >2 dinarjev kilogram.
Ameriško tržišče.
Ameriška blagovna tržišča notirajo sledeče cene, katerim dodajamo v olde-paju cene pred 14 dnevi:
Žito ima skoraj neizpremenjene cene ter so mestoma celo porasti e. Na čikaški borzi notira pšenica 79-50 za bušel (27-21 kg) kot pred 14 dnevi; notacije ostalih žit za bušel (25-40 kg) pa so sledeče: rž 41 (37-65), oves 33-20 (32-90), koruza 62-37 (63-50 pred 14 dnevi).
B o m baž je še vedno v porastu cene ter notira v Newyorku 10-73 (nasproti 10-45 pred 14 dnevi).
Sladkor, ki je pred 14 dnevi nekoliko porastel, je zopet padel na svoio trdno ceno ter notira v Ne\vyorku 1-21.
Kava: »Santos- ima trdno in nespremenjeno ceno 9’75, dočim je »Ruk, ki je pretečeni teden porastla, padla zopet (od 6-75) na 6‘15.
Pocenitev švicarske čokolade.
Švicarske tvornioe čokolade so se odločile za znižanje cen v višini 10 do 15 odstotkov. Med drugim se bo prodajala švicarska mlečna čokolada v enotnem ovitku ter enotni teži 100 gramov po 40 centimov (4-10 Din).
Konkurenca ruskega vina.
(Ruski parobrod »MiLos* je izkrcal na Keki 6000 hi, tv Trstu pa 3000 lil vina dobre kvalitete. Del tovora je že prodau po ceni 45 Lit (132 Din), dočim se ostalo vino še pokuša. Ker italijansko vinogradništvo že samo preživlja teiko krizo, vlada vsled tega med gospodarskimi krogi veliko nezadovoljstvo.
Znižanje cen porcelana.
Zveza nemških tvomičarjev .porcelanskih izdelkov je znižala cene za 5 odstotkov, kar je posledica nedavnega 6-odstotnega znižanja delavskih mezd.
.TRIBUMA-* F. B. L, tovarna dvokoles lil
otroških vozičkov
*>ro'Ja]a na obroke
Ljubljana, Karlovška ceili 4
Padanje cen nafte v Romuniji.
Nafta je v Romuniji tako močno nazadovala v ceni, da se po izjavah ta-mošnjih strokovnjakov več ne izplača vrtanje. Dočim je bila cena navadne nafte pred vojno določena s 600 zlatimi leji za vagon, je padla sedaj na 80 zl. lejev ter stane vagon 2500 navadnih lejev. Vagon olja brez parafina stane 5500 lejev, dočim je še lani not&ral 12.000' lejev.
ŽIVINA.
Na zagrebškem živinskem trgu so ce-lle prašičev še dalje padle, dočim je goveja živina ob zmanjšanem prometu obdržala cene iz prostega tedna. Kupeja se je vršila po sledečih cenah:
Goveja živina: biki Din ?•—, voli II. '■75—8-50, bosanski voli 6-50—7; krave ^a meso 4—6, mlekarice 3000 do 4000 (komad); junice za meso 7-50 do 8-50, za rejo 2500 do 3000 (komad); teleta živ® li do 12 Din, zaklana 13 do 15 Din za kg.
Cene konj se gibljejo v višini 3000 do 12.000 Din za pan-, žrebeta dosezajo ceno 1500 do 3000 Din pri komadu, ko-11 ji za meso pa 1-25 do 150 Din za kg žive teže.
Prašiči (za kg žive teže): domači, pitani 10 do 10-50 Din, nepitani 8-50 do 9 Din, sremski, zaklani 11 '50 do 12, Pujski 90 do 200 Din komad.
Na zadnjem sejmu v Varaždinu so se c»ne prašičev zopet nekoliko popravile ter so se plačevali mesnati prašiči po 8 do 9 Din, debeli pa po 10 do 11 Din za kg žive teže.
V Ljubljani so na slaboobiskaneia sejmu obveljale neizpremenjeno stare cene ter so se plačevali: voli I. 8-25, II. 7-50, III. 7 Din; krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din; teleta 10—11 Din, mesni prašiči 9—10 Din, pujski 7<v rejo 150—200 Din.
V .Mariboru so cene za 50 do 75 par pri kg nižje ter je bil promet mnogo živahnejši in je šlo nekaj blaga tudi v Italijo in Avstrijo.
Na dunajskem živinskem trgu so se ekstremni in prvovrstni voli pocenili za 5 grošev ter se je plačevalo jugoslovansko blago po 0'95 do 1’20 šil., debelo blago pa je dosezalo ceno 1'20 do 2 šil. za kg žive teže.
Tudi prašiči so po zadnjem padcu dobili trdnejšo ceno, zlasti se mnogo išče mesnato blago, ki je porastlo v ceni za 20—25 grošev; tudi debele svinje so poskočile v ceni za 5 do 8 grošev pri kg. Debele svinje so se plačevale po 1-10 do 1-60 šil., mesnat« blago pa po 1-30 do 1-65 šil.
POLJSKI PRIDELKI NA ZAGREBŠKI BORZI.
Cene kmetijskih pridelkov na zagrebški produktni borzi notirajo sledeče:
Pšenica:	banatska	155—165, bačka
150—160. baranjska, slavonska in sremska 140—150.
Rž: srbska 130—140.
Ječmen: ozimni (63—65 kg) 125—135, Poletni (68—70 kg) 140-180.
Oves: bački 140—150, bosanski 142— t&2, slavonski 145—155, sremski 140— 150.
Koruza: umet. sušena 80—90, sremska 80—90, podravska za mletje 85—90.
Činkvantin: merkantilno sušeni 140— 150, časovno suhi 126—130.
Fižol: beli 210—220, mešani 135—145, Črešnjevec 220—230.
Krompir: slavonski beli 70—80, mešani 60—70, industrijski 30—35.
Orehi: bosanski 520—550, hrvatski 530' do 560, slavonski 520—530.
Mast: čista svinjska I. 1250—1350, slanina soljena 1200—1300.
Lesno tržišče.
Dražba hrastovine.
* o treh neuspe ih dražbah je po tretjem znižanju cen deloma uspela zadnja dražba v \ inkovcih ter je bilo prodano •nekaj nad polovico za izsekavo določenih kompleksov, ki jih je vse kupila »Slavonija«:, d. d.
Prepoved uvoza ruskega lesa v Ameriko.
Amerika je prepovedala uvoz lesa !z murmanske obale in iz polotoka Kola, kjer izvršujejo dela kaznjenci. Les ‘z teh pokrajin se sme uvažati v Ameriko le v izjemnih slučajih, ako je opremljen z dokazom, da dela niso izvrševali kaznjenci.
Lubadar v kranjskem srezu.
Ker se je v kranjskem srezu močno razširil lubadar, je srezko poglavarstvo odredilo, da se ima od lubadarja napadeno drevje takoj izsekati ter vejevje z lubjem vred na primernem kraju sežgati in zapretilo onim, ki tega ne bi storili, z občutnimi glohami, potrebno delo pa se podeg tega izvrši po nalogu oblasti na stroške gozdnih posestnikov.
Ali ste poravnali naročnino!
PRODAJNA TRŽI
V Jugoslovanskem 'Glasniku« priob-ča direktor »Slavonije , g. M. Rosnič naša tržišča za les, ki jih po vrsti in množini razporeja sledeče:
t. Drva: Italija, Orgska, Grčija.
2.	Drvno oglje: Italija, Grčija, Ogrska.
H.	Nepredelani les:	Italija, Ogrska,
Avstrija, Švica, Češkoslovaška, Grčija.
4. Tesani Ln cepljeni les: Italija, Grčija, Ogrska, Francija, Argentina, Avstrija, Nemčija* Egipt, Maroko, Algerija.
5. Rezani les: a) hrast: Italija, Anglija, Avstrija, Švica, Nemčija, Belgija, Holandija, Francija, Ogrska, Algerija, Argentina; b) bukev: Italija, Španija, Gr-
Lesni trg v Franciji.
Tržišče za les v vzhodni Franciji se je pričelo nekoliko popravljati. Išče se posebno hrasto vina po ceni 800 do 875 frankov, finejše kvalitete se plačujejo po 50 do 1050 frankov. Bukovina nima mnogo interesentov in so cene nestalne. Jesenov les je predmet povprečnega povpraševanja ter doseza ceno 700 do 750 frankov. Tudi topol in kostanj sta predmet stalnega povpraševanja, zlasti v zapadni Franciji. Za jelovino je malo zanimanja ter se plačuje, domače bllago po 339 do :>79 frankov.
Izvoz lesa iz Poljske.
Poljska spada med največje producente lesa in je tudi za naše razmere precej merodajna, saj znaša povprečni njen letni izvoz lesa iz zadnjih šestih let nad 4,200.000 ton. Ako opazujemo njen lestvi izvoz, je ta od leta 1924 do leta 1924 vedno naraščal ter se v tem času več kot podvojil. Od tedaj pa je v stalnem nazadovanju, vendar je bil tudi v pre-čenem letu po teži za 15 odstotkov, po vrednosti pa vsled izboljšane kakovosti navzlic globokemu padcu cen tudi za 12 odstotkov večji kot leta 1925. Lesna kriza tedaj na Poljskem pri vsem tem, da ji Rusija konkurira na njenih neposrednih tržiščih, ni tako močno občutena kot pri nas.
CA ZA NAŠ LES.
čija, Švica, Argentina, Anglija, Avstrija, Algerija, Maroko, Egipt, Tunezija; c) drugo listnato drevje: Italija, Avstrija, Nemčija, Anglija, Ogrska, Češkoslovaška, Argentina, Švica.
6. Mehki les: Italija, Francija, Grčija, Argentina, Ogrska, Algerija, Anglija, Belgija, Maroko, USA, Tunezija, Albanija, Avstrija, Egipt, Nemčija, Švica, Malta Holandija, Tripolitanija.
7. Pragovi: a) hrast: Italija, Avstrija, Orgska, Holandija, Nemčija, Belgija, Grčija, Algerija; b) bukev: Ogrska, Holandija, Italija, Belgija Nemčija; c) lx>r: Nemčija, Holandija, Avstrija.
ANKETA O LESNI KRIZI.
Najavljena anketa o lesni krizi, ki se bo vršila 2. marca pod predsedstvom ministra za šume in rude inž. Serneca, se bo poleg poročila o stanju naše lesne industrije in trgovine pečala zlasti z vprašanjem, kaj naj ukrene lesna industrija, kaj minister za šume in rude 'n kaj ostala resorna ministrstva, da se doseže ublažitev lesne krize. Zveza lesnih industrijalcev se bo po zadnji konferenci (glej poročilo v zadnji številki) ipired to anketo ponovno sestala v Magrebu, da se dogovori glede enotne-Sa stališča, zlasti v pogledu davka na Poslovni promet za lesne izdelke.
V krogih tnale in, srednje lesne trgovine vlada upravičeno nezadovoljstvo, da •se njihovi zastopniki na anketo niso Pozvali v zadostni množini ter tudi ne
ZA OMILJENJE
Sklepi ministrskega sveta z dne 11. decembra, o katerih smo poročali, določajo tudi za omiljenje ilesne krize 1'azne olajšave, od katerih so se pričele sedaj nekatere že izvrševati.
Tako se je ukinil člen 83 novega gozdnega zakona (s katerim se uvajajo nove kazenske odredbe) in je zopet stopil v veljavo stari zakon, dokler se ne izdajo nove odredbe, ki bodo prikrojene potrebam gozdarstva in lesne trgovine. Tudi za kazni iz prejšnjih let so predlloženi omiljevalni načrti v podpis. Izdelujejo se tudi razne druge spremembe gozdnega zakona.
Glede nakazovanja lesa malim žagam jo odrejeno pospešeno reševanje mnogih prošenj, ki ileže pri raznih gozdnih direkcijah. Upoštevati se morajo potre-
LJUBLJANSKA
Položaj na borzi je sicer še neizpre-menjeno mlačen, vendar so se nekoliko pomnožila povpraševanja, dasiravno do večjih sklepov še ni prišlo. Privatno se je kupčija pričela oživljati ter je bilo napravljenih precej sklepov v bukovini, pa tudi jelovini za Italijo.
Cene so neizpremenjene.
vidi popolne garancije za uspeh v tem, da so poleg predstavnikov lesne veleindustrije pozvani tudi zastopniki trgovskih zbotrnic.
Največji del krivde na tem pa leži baš na malih in srednjih lestnih trgovcih samih, ki se še danes, navzlic našim tolikim pozivom nočejo zavedati potrebe in pomena ustvaritve lastne organizacije, ki bi varovala njih interese v tu- in inozemstvu.
Interesi lesne veleindustrije se često križajo z interesi male in srednje lesne trgovine, ki ne predstavlja samo večino naše lesne produkcije, temveč nudi edino vzdrževalni no nekoliko desettisoeem rodbin Prav zato se morajo na prvem mestu upoštevati njih želje in potrebe.
LESNE KRIZE.
be žagarjev ter izdati nakazila za les povsod, kjer je to mogoče.
Mnogo važnosti polaga vlada tudi na pogozdovanje ter se je odločila, da da privatnikom teren za pogozdovanje za desetletno dobo v najem proti odškodnini 1 Din za hektar na leto. Ako se ■pokažejo po pretečeni najemni dobi uspehi, preide pogozdeno zemljišče, ki ga mora najemnik tudi ograditi, brezplačno v njegovo posest; sicer se ima vrniti državi.
Najvažnejša pa je odredba, s katero se namerava ukiniti dosedanja prohibi-tivna carina na izvoz okroglega lesa, ki bo sicer imela na eni strani dobre posledice za gozdne lastnike, škodovala pa bo kolikortoliko izvozu našega rezanega lesa
LESNA BORZA.
Povprašuje se po sledečem blagu:
2 vagona bukovih testonov, suhih, lepe rasti, belo, mehko, debelina 15 mm, dolžina 1T0 m, ‘2'20 ali dvojniki (pomnoženo), obrobljeno. Cena franko meja via Postojna tram.
Rezan orehov les, prvovrstne kvalitete. — Potrebna je nota zaloge in cene frank'-, avstrijska meja.
Bukovo oglje, originalno od produkcije, suho, prima, vilano, brez prahu in orašk':. Cena Iranko meja italijanska.
Trami: 150 kosov 16/18 cm, 9 in 10 m; 100 kosov 13/16 cm, 9 do 12 m; cena naj se glasi franko meja čez Postojno. — 42 kosov 21/26 cm 7-25 m ali 7-50 do 8 m; 30 kosov 16/24 cm 520 ali 5'50 do 6 m. — Eventuelno se vzame tudi 19/24 mesto 16/24 cm. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
H ras to vina: 100 kosov železniških pragov 260X24X14; 200 kosov železniških pragov od 3 do 4-30 m X 24X14; 200 kosov železniških pragov od 3 do 4-30 m X 20X16; 30 m3 bordonalov od 2’20 m naprej, od 40/40 cm naprej, tesanih do 44/44 cm dimenzije na živ rob, debelejši kosi pa mer-kantilno uso trami. — 20 m3 obrobljenih plohov od 3 do 4 m, od 5 do 8 cm debelnne, od 18 cm širine naprej.
Javorjeve prima cepanice za izvoz v Italijo.
250 m3 hrastovih bordonalov od 35/35 do 50/50 cm ali tudi več, dolžina od 3 m naprej, kvaliteta I., II. in III. s toleranco oblice. Cena naj se glasi franko meja via Postojna.
Več vagonov hrastovih plohov od 2 20 do 2-60 m dolžine, debelina od 90 do 130 mm,
I.	ir. II.
Cene naj se glase franko vtigon meja Postojna tranzit.
Bukovi testoni, lahko sveži, 18 mm debeline, od 10 do 30 cm širine.
'Uikovo oglje >«amo canello:, po ceni Lit. 35-— za 100 kg, franko vagon meja Postojna tranzit.
Smrekovo žamanje se rabi 2 vagona, blago zdravo in suho. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Parjena obrobljena bukovina: od 2 m naprej z največ 15 % od 1 do 190 m, od 27 do 100 mm debeline, sorazmerno razdeljeno, tega .blaga bi se rabilo ca. 150/200 m3, blago lepo.
Naravna obrobljena bukovina III., dehe-line vse 38 mm.
Smrekove kratice: blago suho, zdravo, v dolžinah od 1 do 350 m in debelinah 15, 20 in 25 mm, za dobavo od vsake dimenzije po 1 vagon. Cena franko meja Postojna.
Smrekovo lubje v zvitkih (rolah) se išče večjo množino produkcije 1930.
Jesenovi plohi neobrobljeni, lahko sveži, 80, 90, 100 in 120 mm debeline, od 4 m naprej, stopnjevaje od 10 do 10 cm. od 25 cm naprej, zdravo, ravno, izključeno gnilo, pregrčavo, razbito in preveč krivo. — Franko nakladal, postaja ali meja Postojna.
100 m3 desk smreka, jelka, 60 do 70% smreke. 19 mm debeline, polnih III. kvalitete. Frank« meja Postojna.
Praktični nasveti.
listna voda.
Za izpiranjee ust si pripravi sledečo vodo: žganjarski kozarček poprove mete in dobrega pol kozarčka kolinske vode zmešaj v četrt litra prekuhane vode, dokler je še gorka. Za izpiranje ust kani nekoliko kapljic te vode v kozarec mlačne vode.
Eter proti zobobolu.
Revmatični in tudi drugi zobobol preneha, če si deneš v nosnico na tisti strani, kjer te zob boli, svaljek vate, ki si jo pomočil v žvepleni eter. GJavo je treba nagniti nazaj ter dihati skozi nos. Zobobol preneha že po par minutah.
j	vina	fcolonijalne	in 5pe„	j
| Veletrg0'	„©*	Jste	robe	!
j IVAN JELAČIN - LJUBLJANA j
j Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode f Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!	|
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured~ niitvo: Lojze Zajc. Z« tiskarno »Merkur«: Otmar Micholek. oba v Ljubljani.