GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 12 l marec 2023 l {tevilka 1 1 glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2023, {tevilka 1, letnik 12 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2023 Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Darko Mohar Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Podpinjol 43, 51000 Rijeka Primorsko-goranska županija zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške Uvodnik tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 3 Iz društva Iz pouka DPS Literatni koti~ek brodošla novost, desetletja posebej pri~akovana predvsem med rojaki na obmejnem obmo~ju in tudi ve~ino prebivalstva na Bistriškem. To bo vsekakor okrepilo vezi na obeh straneh na razli~nih podro~jih, nekatere pobude napovedujemo tudi v tej številki. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) nadaljuje smeri ter vzpostavlja vezi na podro~ju gospodarstva, predsednica Barbara Riman pa tudi na mednarodni ravni. Razveseljivi so rezultati literarnega nate~aja 2022, ki so prinesli odli~en odziv udeležencev razli~nih slovenskidom@bazovica.hr oblik u~enja slovenš~ine, vse prvonagrajene prispevke pa objavljamo v rubriki, namenjeni dopolnilnemu uradne ure: pouku slovenskega jezika in kulture (DPS). Letos so pred nami manjšinske volitve za predstavnike in svete. torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in Ti v mestih (Zagreb, Pulj, Reka, Split) delujejo že dvajset let, a se zaradi števil~nega upada v lanskem popisu ~etrtek: 10.00–12.00 slovenski narodni manjšini (SNM) obeta kr~enje dosedanjih pravic – o tem sta v RiHubu na Reki spregovorila predsednika svetov SNM na mestni kot na županijski ravni. Hkrati sta javnost povabila na osrednji do- Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem Z a~etek novega leta je na Hrvaško med drugim prinesel uvedbo evra in vstop v schengen. Slednje je do- prizadevanja za ohranitev slovenš~ine in njeno širitev v izobraževalne ustanove, spodbuja projekte v tej Slovenski dom KPD Bazovica iz vsebine Uvodnik Sopotja godek ob slovenskem kulturnem prazniku, na gledališko predstavo Da ne boš sama, ki je napolnila dvorano 4 9 18 20 Veleposlaništvo RS v RH Hrvaškega kulturnega doma (HKD) na Sušaku. Rubrika Iz društva spremlja ve~ dogodkov za najmlajše, or- Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH ganiziranih v prazni~no obarvanem decembru in med po~itnicami, od dejavnosti skupin pa med drugim be- Veleposlanik: Gašper Dovžan leži gostovanje mešanega pevskega zbora (MePZ) KPD Bazovica na Vrhniki, koncert zimzelenih melodij v tel.: +385 1 63 11 000 izvedbi priljubljenega dua, Zdenke in Harryja, ter dejavnost planinske skupine (PS) – predavanja, izlete in faks: +385 1 46 80 387 pohode ter pobude za oživljanje poti, ki jih meja s Slovenijo ne ovira ve~. Rubrika Iz pouka DPS prinaša tudi el. pošta: vzg@gov.si novice iz Gorskega kotarja, Literarni koti~ek pa novi pesmi Marije Šenk in Zdenke Kallan Verbanac. Rubrika spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Si-T namenja pozornost Ustavnemu zakonu o pravicah narodnih manjšin (UZPNM), sprejetem pred dvajse- timi leti, in predstavitvi filma o ohranjanju dediš~ine. Dragica Jakseti~ se v svoji kolumni med drugim ozre Si-T Pogled z onkraj Sne`nika 20 22 na mejo, ki je ni, in na svoje nove delovne izzive, rubrika Sre~anja pa predstavlja dolgoletno ~lanico KPD Državljanom RS je v nujnih primerih Bazovica in folklorne skupine (FS) Martino Grlica, mlado prejemnico priznanja na proslavi petinsedemdese- zagotovljen kontakt z dežurnim tletnice društva novembra lani. Obletnice nas ~akajo tudi letos, poleg dvajsetletnega delovanja svetov, neka- diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Sre~anja 23 terih s ~lani od prvega mandata dalje, mineva tudi trideset let od uvedbe DPS na Reki in v Zagrebu ter enak jubilej oddelka za slovensko knjigo v Mestni knjižnici Ivan Goran Kova~i} v Karlovcu. Ve~ o tem pa v naslednjih Sopotjih. Želimo vam prijetno branje in znova vse, ki pišete pesmi ali prozo, vabimo, da del svojega ustvarjanja pred- Foto koti~ek 24 stavite tudi v Sopotjih – vašega sodelovanja bomo zelo veseli. y Uredništvo Letos manjšinske volitve 7 . maja letos bodo na Hrvaškem potekale volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin. Razpisane bodo samo na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva leta 2021, ki ne bodo posodobljeni v skladu z volilnim imenikom. Zaradi rezultatov popisa, ki so pokazali velik upad števila pripadnikov manjšin, so v nekaterih enotah lokalne in regionalne samouprave pre­­nehali obstajati pogoji za izvolitev svetov ali predstavnikov, kar je prineslo tudi razli~ne predloge o ohranitvi tako imenovanih doseženih pravic in reorganizaciji svetov (mo~nejšo vlogo ter nižji prag in manjše število ~lanstva). svet (Split) ali predstavnika slovenske narodne manjšine (Pore~, Osijek, Karlovec in Varaždin). Sveti in predstavniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem zato rojake vabijo k sodelovanju v svetih (seznam društev in svetov je na spletnih straneh ZSDH www.slovenci.hr/ in Sveta SNM Mesta Zagreb www.slovenci-zagreb.hr/si/sveti-inpredstavniki/), in posebej tudi k udeležbi na volitvah! y Marjana Mirkovi} Drasti~en števil~ni upad beleži tudi slovenska narodna manjšina (SNM) na Hrvaškem in ve~ mest v prihodnje ne bo imelo pravice do razpisa volitev za Z letošnje seje svetov na mestni in županijski ravni, arhiv svetov 2 3 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 16.–18. november, Univerza v Ljubljani U~enje slovenskega jezika na Hrvaškem, okrogla miza Obdobja 41 R Koristno sre~anje, foto: Marjana Mirkovi} eška enota INV, v svoji dejavnosti posebej usmerjena tudi na podro~je jezika, je v sodelovanju s pristojnim slovenskim ministrstvom organizirala sre~anje o u~enju slovenš~ine na Hrvaškem. Poleg vodje enote dr. Barbare Riman so se dogodka udeležili predstavnik slovenskega ministrstva in dober poznavalec te teme Roman Gruden, Alma Ahmetovi} z Zavoda RS za šolstvo, lektorja za slovenski jezik na filozofskih fakultetah v Zagrebu in na Reki, Simona Gotal in dr. Klemen Lah, u~iteljice Vida Srdo~, Simona Mahovi~ in Lidija Mugoša - Ivica, donedavna koordinatorica pouka slovenš~ine na obmejnih šolah v Varaždinski županiji Damjana Hliš in mladi raziskovalec, zaposlen na reški enoti INV, Natko Štigli}. Predstavili so svoje delovanje in izkušnje, tudi iz Porabja, ter se ozrli na aktualne težave in iskali odgovore, kako jih rešiti, predvsem kadrovsko vprašanje. Damjana Hliš je predstavila dobrodošlo novost, delovni zvezek, nastal na pobudo dr. Barbare Riman in ob podpori Vide Srdo~, ki slovenš~ino na Reki v takšni ali druga~ni obliki pou~uje že od za~etka devetdesetih let, pripravile pa so ga u~iteljice slovenš~ine na obmejnih OŠ v Varaždinski županiji (VŽ): Patricija Bra~i~, Brigita Fridl, Mateja Krajnc, Nina Žnidari~ in Damjana Hliš. Ob koncu sta Manca Perko in Petra Poto~nik iz Bralne zna~ke predstavili novosti in zna~ilnosti tega šest desetletij trajajo~ega in izjemno uspešnega projekta, vpisanega v uradni Register nesnovne kulturne dediš~ine. Spremljal ju je dolgoletni sodelavec Zavoda RS za šolstvo Miha Mohor. Sre~anje se je kon~alo z vrsto novih in koristnih spoznanj, zahvalo sodelujo~im in pohvalo organizatorju ter dogovorom o podobnem sestajanju tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} U~enje slovenš~ine na Hrvaškem v šolskem letu 2022/23 U ~enje slovenš~ine je v tem šolskem letu organizirano v petih oblikah: kot dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture (DPS) je v okviru desetih slovenskih kulturnih društev (SKD) organizirano v trinajstih krajih (Zagreb, Osijek, Reka, Split, Pulj, Umag, Buzet, Lokve ter ^abar, Prezid, Trstje in Gerovo ter v Karlovcu na daljavo). Druga oblika je projekt U~enje slovenskega jezika in kulture (USJK) v VŽ, ki po podatkih u~iteljice poteka v desetih obmejnih osnovnih šolah. Tretja oblika je izobraževanje v jeziku narodne manjšine po modelu C – ta pouk je organiziran na osnovnošolski (OŠ Pe}ine in OŠ Kozala na Reki, OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in njena PŠ Juši}i, OŠ Klana, OŠ Vazmoslav Gržalja v Buzetu in OŠ Marije in Line v Umagu ter v šolskem letu 2022/23 naknadno tudi na OŠ Milana Langa v Bregani) in srednješolski ravni (Prva hrvaška gimnazija na Sušaku na Reki, Šola za uporabne umetnosti in dizajn v Pulju ter Druga gimnazija v Varaždinu). Kot izbirni predmet od leta 2015 poteka še pouk slovenš~ine v Srednji šoli ^akovec, od šolskega leta 2017/18 pa kot izvenšolska dejavnost v obliki DPS za osnovnošolce in dijake tudi drugod v Medžimurju, kot na spletni strani https://slonahr.splet.arnes.si/ navaja u~iteljica (v šolskem letu 2022/23 na OŠ Mursko Središ}e oziroma PŠ Peklenica in PŠ Hlapi~ina, OŠ Sv. Martin ob Muri in Gimnaziji Josipa Slavenskog ^akovec; slovenš~ina na OŠ Selnica pa je po podatkih šole nazadnje zabeležena v kurikulu za šolsko leto 2021/22, za to šolsko leto ni navedena). Ob~asni te~aji v društvih ali jezikovnih šolah tu niso upoštevani. y Marjana Mirkovi} 11. november, DZ RS, Cukrarna, Ljubljana Projekt Mreža Alpe Jadran (M.A.J.) 2022, zaklju~ek predsednica komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Cukrarna, foto: www. rtvslo.si/MOL/Nik Rovan 4 S klepna prireditev projekta M.A.J. 2022 je potekala v Ljubljani, kjer sta udeležence iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške v državnem zboru sprejeli državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in Po sprejemu so si udeleženci ogledali tudi obnovljeno stavbo Cukrarne, kjer so bila razstavljena dela Michelangela Pistoletta. Prireditve so se udeležili tudi dijaki iz Varaždina in Reke ter tajnica ZSDH Saša Kernjak Zubovi}. Sklepna prireditev je bila sicer zaklju~ek 5. sezone projekta M.A.J., ki se nadaljuje tudi letos. y Saša Kernjak Zubovi} Letak oblikoval Bojan Grlica S impozij Obdobja je osrednje mednarodno znanstveno slovenisti~no sre­~a­ nje, ki se ga udeležujejo doma~i in tuji jezikoslovci, literarni zgodovinarji in teoretiki ter drugi humanisti ter razpravljajo o izbranih jezikoslovnih, literarnih in širših kulturoloških vprašanjih. Organizator je Center za slovenš~ino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 11. november, Slovenski dom KPD Bazovica Naslovna tema simpozija Obdobja 41 je bila na Na sti~iš~u svetov: slovenš~ina kot drugi in tuji jezik, sre~anja pa se je udeležila tudi vodja reške enote INV dr. Barbara Riman. V prispevku z naslovom Razlogi za u~enje slovenskega jezika na Hrvaškem je spregovorila o položaju slovenš~ine v razmerah, ko število njenih govorcev upada, hkrati pa naraš~a zanimanje mladih za u~enje. V zaklju~ku med drugim ugotavlja, da je slovenski jezik vse bolj navzo~ tudi kot sosedski jezik, veliko mladih nadaljuje izobraževanje v Sloveniji, njihovo vklju~evanje v pouk sloven­ š~ine pa je pomemben del revitalizacije jezika, ki se na Hrvaškem govori v glavnem samo v slovenskih kulturnih društvih, medtem ko ga v javnosti in medijih ni mogo~e slišati ali le ob~asno v oddajah, ki govorijo o narodnih manjšinah. Poudarja tudi pomen u~enja slovenš~ine v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema kot pomembnega mejnika v procesu revitalizacije jezika, po­sle­ di~­no pa tudi njegovega ohranjanja med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem. Na simpoziju je iz Hrvaške sodeloval tudi dr. Marko Ljubeši} s Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju in predstavil prispevek z naslovom Slovenski jezik v kontekstu istrske ve~jezi~nosti. V njem med drugim poudarja, da prav pridobivanje znanja o jeziku in kulturi sosedov v okviru sodobnega pou~evanja lahko pri mladih prispeva k bolj odprtemu pogledu na svet in jim zagotovi ve~ možnosti na trgu, z boljšim poznavanjem okolja pa navsezadnje bolje spoznajo tudi sebe. Zbornik s simpozija je objavljen na spletni strani: https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Obdobja-41_zbornik.pdf y Marjana Mirkovi} 5. december, Slovenski dom KPD Bazovica Literarni nate~aj ZSDH 2022 D rugi literarni nate~aj ZSDH, odprt za osnovnošolce in dijake, ki se u~ijo slovenš~ine v šolah, društvih ali doma, je bil tokrat na temo znane in priljubljene pripovedke Muca copatarica pisateljice Ele Peroci. Odziv je bil odli~en, prinesel je namre~ kar petinpetdeset prispevkov, najve~ (sedemintrideset) iz prve skupine (1.–4. razred OŠ) in enajst iz druge (5.–8. r. OŠ) ter sedem iz srednješolske. Prvonagrajene prispevke objavljamo v rubriki, namenjeni pouku slovenš~ine. Objavljamo prvonagrajene prispevke iz vsake skupine, 1.-4. r. OŠ, 5.-8. r. OŠ in srednje šole. Vsem sodelujo~im zahvala, nagrajencem pa iskrene ~estitke! gim zapisala, da so vsi sodelujo~i napisali zelo doživete in izvirne prispevke, v katerih so na svojstven na~in priredili pravljico o Muci Copatarici. V drugi skupini je bil najbolje ocenjen prispevek Anje Mikul~i} Ili} (Muca copatarica), drugo mesto si delita Petar Miki~i} (^rna ma~ka) in Lena Juri~i} (Ma~ek brez imena), tretje pa Anamaria Vu~kovi} (Muca) in Mihael Križ (Muca copatarica). Kot je re~eno v obrazložitvi, je tudi v tej kategoriji prispelo kar nekaj izvrstno napisanih besedil. Med srednješolci je bilo najbolje ocenjeno besedilo Kiare Posedel (Skrb je lepa ~ednost), drugo mesto si delita Matej Šolji} (Muca Copatarica) in Michelle Samardži} (Ma~ek Bizi), tretje pa Damjan Mamula (Muca Copatarica) in Luana Lui} (Klob~i~). V oceni je zapisano: Tudi srednješolci so nam postregli z raznoli­ kimi in zanimivimi izdelki, s katerimi so pokazali ljubezen do slovenskega jezika, prav tako pa visok nivo znanja. Damjana Hliš (v sredini) se redno udeležuje sre~anj o jeziku, foto: Marjana Mirkovi} Komisija je za najboljše v prvi skupini ocenila prispevke, ki so jih napisali: Olja Blažekovi} (Ma~ek Andro, prvo mesto), drugo mesto si delita Jerolim Grabovac (Ma~ek tat) in Nina Bor~i} (Muca gasilka), tretje pa Val Stani} (Ma~ek Val) in Margarita Alvir (Muca pisateljica). Predsednica komisije Damjana Hliš je ob tem med dru5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 3. februar, RiHub Zamejska gospodarska organizacija (ZGK) ZSDH, Svet SNM PGŽ in Svet SNM Mesta Reka manjšinska koordinacija (SLOMAK), v katero so se leta 2004 povezale krovne organizacije. ZGK obetajo~a novost, foto: www.gov.si P redstavniki Vlade RS in slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so podpisali sporazum o ustanovitvi Zamejske gospodarske koordinacije (ZGK). Zasnovana je po dobri praksi desetletnega delovanja združenja Agraslomak na podro~ju kmetijstva, prva pobuda povezovanja na tem prostoru, ki je zadnja leta sicer zamrla, pa je bila Slovenska 15. februarja za~etek delovanja ZGK Pobudo za ustanovitev ZGK so dali slovenski gospodarstvniki iz avstrijske Koroške, v koordinacijo pa so se vklju~ili Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja ter Slovensko-hrvaški poslovni klub in ZSDH. Dogodka v Lipici se je udeležila tudi predsednica ZSDH Barbara Riman. Ve~: www.gov.si. Marjana Mirkovi} Z GK je tudi uradno za~ela s svojim aktivnim delovanjem, in sicer s projektno delavnico v Tehnološkem parku Ljubljana, kjer so se sre~ali predstavniki partnerskih organizacij. Navzo~e je pozdravil koordinator ZGK Feliks Wieser, tudi podpredsednik SGZ, v imenu ZSDH pa se je dogodka udeležila tajnica Saša Kernjak Zubovi}. Saša Kernjak Zubovi} (v sredini) na delavnici, arhiv ZSDH y Povzeto po sporo~ilu Saše Kernjak Zubovi} iHub, ve~namenski prostor v sre­diš­ ~u Reke, je gostil predsednika slovenskih manjšinskih svetov PGŽ in Me­sta Reka, Vasjo Simoni~a in Borisa Rejca. Napovedan je bil tudi obisk tajnice ZSDH Saše Kernjak Zubovi}, ki pa se zaradi nepri~akovanih ovir tik pred dogodkom tega ni mogla udeležiti. skih organizacij na Hrvaškem, ki ga je posebej za to predstavitev pripravila predsednica ZSDH Barbara Riman. Vasja Simoni~ in Boris Rejec sta pred bližnjim državnim kulturnim praznikom v Sloveniji na kratko spregovorila še o pomenu 8. februarja nasploh in ob tej priložnosti tudi povabila na osrednji dogodek v po~astitev praznika, na gledališko predstavo Da ne boš sama, kot darilo slovenskih organizacij rojakom in širšemu ob~instvu. y Marjana Mirkovi} Vasja Simoni~ in Boris Rejec sta v okviru priprav na letošnje manjšinske volitve, ki bodo predvidoma 7. maja, za medije spre­ govorila o dejavnosti svetov, ki ju vodita ve~ zadnjih mandatov, in jim prenesla nekatere svoje izkušnje. Ozrla sta se tudi na rezultate popisa, ki kažejo mo~an števil~ni upad slovenske narodne skupnosti, ki je po mnenju Borisa Rejca posebej zaskrbljujo~ tudi na obmo~ju Reke. Napovedala sta ve~ dogodkov tudi v prihodnje, ker bi, kot sta med drugim poudarila, med rojaki veljalo pove~ati doslej zelo nizko volilno udeležbo in vse zainteresirane pritegniti k sodelovanju v svetu na mestni ali županijski ravni. Tema za medije ni bila zanimiva in je bil odziv skromen, so pa navzo~i prejeli gradivo s seznami in podatki vseh sloven- 19. januar, Državni zbor (DZ) RS 6. februar, Hrvaški kulturni dom (HKD) na Sušaku Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seja Da ne boš sama, gledališka predstava ležila tudi Barbara Antoli} Vupora, poslanka (SDP) v hrvaškem parlamentu ter dolgoletna aktivna ~lanica v varaždinskem SKD Nagelj in predstavnica SNM v Varaždinski županiji (VŽ). Poslopje slovenskega parlamenta, foto: www.dz-rs.si K omisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je zasedala na temo Ohranjanje in krepitev uporabe slovenskega jezika med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Seje se je udeležila tudi predsednica ZSDH Barbara Riman. Zaradi pomembnosti teme in dobrega poznavanja tega podro~ja na Hrvaškem – to je med drugim tudi predmet njene profesionalne pozornosti v okviru reške enote INV – je za to priložnost pripravila posebno, pregledno in iz~rpno poro~ilo o razmerah na tem podro~ju na Hrvaškem ter zanj dobila ve~ pohval. Seje se je ude- 6 R V svojih besedah sta obe poudarili pomen in ohranitev jezika ter skupna prizadevanja za širitev uvedbe slovenš~ine v šole po modelu C oziroma v obliki izbirnega predmeta, za kar je vsako leto nekoliko ve~ zanimanja, težavo pa predstavlja pomanjkanje u~iteljskega kadra. Mo~no pa se zatika pri uvajanju slovenš~ine na predšolski ravni, kar je Barbara Riman ponazorila s primerom, da je mal~ek, prvi na seznamu ob pobudi za vrtec na Reki leta 2008, zdaj v prvem letniku fakultete ... Obe sta se zavzeli tudi za obnovitev javnega prevoza med državama, kar bi bilo v pomo~ ne le pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem, temve~ tudi mladim, ki se u~ijo slovenš~ine, pri krepitvi jezikovnih in drugih vezi s Slovenijo. Ve~: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 13. december, Lipica Vasja Simoni~ in Boris Rejec, foto: Marjana Mirkovi} Z SDH in KPD Bazovica ter sveta SNM PGŽ in Mesta Reka so v po~astitev slovenskega kulturnega praznika organizirali gostovanje gledališke predstave Da ne boš sama. K ogledu so povabili tudi druga slovenska društva. Odzvali so se številni ~lani, poleg KPD Bazovica in SKPD Snežnik iz Lovrana predvsem društva iz Istre, prišli pa so tudi obiskovalci iz Slovenije. Obisk je bil nad pri~akovanji in dvorana polna, predstava pa je bila sprejeta z navdušenjem in pohvalami nastopajo~im. Da ne boš sama je drama s komi~nimi elementi, ki temelji na duhovitem in aktualnem besedilu Selme Parisi, ki se posve~a med~loveškim odnosom v bližnji prihodnosti. Ob izzivih hitro starajo~e se družbe kot eno izmed možnih rešitev ponudi oskrbo s pomo~jo umetne inteligence. Predstavo v izvedbi Kulturno-umet­niškega društva (KUD) Jazbec in partnerjev iz Ko~evja je režiral Gašper Jarni, da gre za posebej uspešno ljubiteljsko skupino Igralci navdušili, foto: Marjana Mirkovi} 7 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM pa med drugim potrjuje tudi nagrada tako žirije kot ob~instva na festivalu ljubiteljskih gledališ~ iz Slovenije in sosednjih držav ^ufarjevi dnevi na Jesenicah ob koncu lanskega leta. Ko~ev­ ski gledališ~niki so prejeli tudi nagrado za najboljši ženski vlogi in najboljšo moško. Kot so ob tem med drugim zapisali na www.rtvslo.si, je "žirija poudarila, da sta igralki Andreja Mlekuž v vlogi mame in Suzana Puš v vlogi h~ere z izredno disciplino in velikim ustvarjalnim zamahom ustvarili izjemen igral­ski duet, ki je predstavo zaokrožil v vrhunsko celoto ... Andreja y Marjana Mirkovi} 6.–7. februar, Flensburg Evropski center za manjšinska vprašanja sodelovanje v politi~nem življenju je ne­ lo~­ljivo povezano z možnostjo sodelovanja v družbenem in gospodarskem živ­ljenju, zato so na sre~anju, kot so med drugim zapisali na Facebook strani ECMI, iskali odgovore na vprašanja, ki zadevajo ta vidik. Poleg izmenjave idej in spoznavanja razli~nih študij primerov v posameznih državah je delavnica prinesla tudi razpravo o morebitnih prijavah projektov in prihodnjem mreženju na tem raziskovalnem podro~ju. Navezovanje mednarodnih stikov, arhiv ZSDH V odja reške enote INV dr. Barbara Riman je sodelovala na mednarodni delavnici, ki jo je v Flensburgu v Nem~iji organiziral tamkajšnji Evropski center za manjšinska vprašanja (European Centre for Minority Issues, ECMI), raziskovalni inštitut, ki so ga leta 1996 ustanovile vlade Danske, Nem~ije in najsevernejše nemške zvezne dežele, Schleswig-Holstein. V devet~lanskem vodstvu ustanove so tudi predstavniki mednarodnih organizacij, OVSE, Sveta Evrope in Evropske unije. Tema sre~anja je bila družbenoekonomska udeležba manjšin v javnem življenju. Pravica do u~inkovitega sodelovanja narodnih manjšin v javnem življenju je sicer eden glavnih stebrov varstva manjšin in predmet obsežne pravne in akademske pozornosti, a ve~ina literature o tej temi se osredoto~a predvsem na politi~ni in manj na družbenoekonomski vidik. U~inkovito 8 Dr. Barbara Riman je ob tej priložnosti predstavila predavanje o družbenoekonomski udeležbi pripadnikov slovenske narodne manjšine na Hrvaškem in ga ponazorila s podatki o njihovi zaposlitvi v državnih službah, zdravstveni oskrbi ter pravici do politi~nega sodelovanja in izobraževanja v slovenskem jeziku. V primerjavi položaja med manjšinami je slovenski ocenjen za pozitivnega, najve~ pozornosti pa so sogovorniki namenili romski manjšini. Dogodek nasploh je dr. Barbara Riman ocenila kot pomembno in koristno povezovanje na mednarodni ravni ter poudarila, da je šlo obenem tudi za prvo sre~anje skupine, ki pripravlja prijavo na evropski projekt o sodelovanju v znanosti in tehnologiji (European Cooperation in Science and Technology, COST). y Marjana Mirkovi} 29. november, Slovenski dom KPD Bazovica IZ DRU[TVA Tilen Štirn, Suzana Puš in Andreja Mlekuž, foto: Marjana Mirkovi} Mlekuž je vlogo mame oblikovala z veliko mero igralskega ob~utka in svojemu liku dala osamljenost, žalost, izgubljenost in nemo~ v dobi staranja, Puš pa je skrbno in z velikim ob~utkom za ritem dialoga in odrskega dogajanja na odru oblikovala lik h~erke, ki je na razpotju med ljubeznijo do svoje mame in željo ter nujnostjo po nadaljevanju svojega samostojnega življenja. Igralska kreacija Tilna Štirna v vlogi robota pa je po oceni žirije gibalno dovršena in natan~no izpeljana. ^loveku brez duše, oziroma tehni~nemu pripo­mo~ku igralec pridruži odsekan in ritmi~­no dodelan govor, tako njegova podoba postaja vse bolj celostna in verodostojna. Igralec z izjemnim posluhom za soigro pred ob~in­stvom postaja klju~en element, ki odpre polje preizpraševanja ~loveške duše, ljubezni in osamljenosti." Skupš~ina KPD Bazovica N a dnevnem redu redne skupš~ine društva, ki jo je vodila predsednica Jasmina Dla~i}, je bilo na~rtovano delovanje v letošnjem letu, vklju~no s predvideno vsebino in finan~nimi stroški. Vodje posameznih skupin so tako predstavili okvirno na~rtovano dejavnost, pred­ sednica pa je med drugim spregovorila o prijavah na razpis Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za skupino A ter razpis Mesta Reka, v pripravi sta še prijavi na razpis Sveta za narodne manjšine RH in PGŽ. Skupš~ina je bila tudi priložnost za podelitev priznanj in zahval ob 75-letnici delovanja KPD Bazovica, ki so bila raz­gla- š­ ena sicer na novembrski proslavi v po~astitev tega jubileja v Hrvaškem kulturnem društvu na Sušaku. V imenu dolgoletnega, zaslužnega in zelo priljubljenega ~lana Iva Maruši}a sta posthumno priznanje prevzela njegov sin in sestra. Sandra Grudeni}, Jasmina Dla~i} in Zvonimir Stipeti}, arhiv KPD Bazovica y Povzeto po zapisu Sandre Grudeni} 1. december, Narodna ~italnica, Reka 28 let delovanja Slovaške matice na Reki V okviru sodelovanja z društvi narodnih manjšin na Reki in v županiji se je v imenu KPD Bazovica tajnica Sandra Grudeni} udeležila slovesnosti v po~astitev dveh jubilejev, 28-letnice delovanja reške podružnice Slovaške matice (SM) in 30-letnice Zveze Slovakov. Ob tej priložnosti je bila v razstavnem prostoru Narodne ~italnice reške mestne knjižnice odprta razstava Pomembni Hrvati na Slo­ vaškem, organizirana v sodelovanju SM in Slovaškega kulturnega centra Našice. tudi razli~ne prireditve, strokovna sre~anja, predstavitve knjig, razstave in koncerte, vpeta pa je tudi v sodelovanje med državama, je med drugim zapisano na spletni strani www.savezslovaka.hr. Reško društvo od leta 2009 neprekinjeno prizadevno vodi Miroslava Gržini}, tudi predstavnica slovaške narodne manjšine v PGŽ, sedež pa ima v Slovaški hiši, kot so poimenovali svojo lastno zgradbo, v kateri delujejo od konca predlanskega leta. Posebej dejavni sta folklorna in pevska skupina, obe se imenujeta Slovenka, redno pa delujeta tudi likovna in fotografska skupina. y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} Slovaška matica je dejavno kulturno društvo, foto: www. savez-slovaka.hr SM je na Reki prepoznavno in dejavno društvo, vklju~eno v krovno organizacijo, Zvezo Slovakov na Hrvaškem (ZSH) s sedežem v Našicah, ki združuje vse podružnice SM in je nastala leta 1992, po izstopu iz dotedanje, leta 1921 osnovane ^ehoslovaške zveze. SM na Reki je usmerjena v ohranjanje slovaške kulture in jezika ter narodne dediš~ine, obeležuje slovaške državne praznike in pomembne obletnice s podro~ja kulture, organizira 2.–3. december, Slovenski dom KPD Bazovica Za najmlajše o ~ri~ku in mravljicah ter obisk Miklavža V okviru predprazni~no obarvanih decembrskih dni je v društvu potekala zanimiva premiera, predstavitev otroške predstave, zasnovane na besedilo znane basni o ~ri~ku in mravljici, z naslovom ^ri~ek in mravlje (Cvr~ak i mravi), v režiji Teatra Oz, ki se oglašuje kot najmanjše gledališ~e na svetu. Bilo je lepo, razigrano in veselo. Na odru sta se predstavila Zoran Josi} v vlogi ^ri~ka in Marina Stanger kot Mravlja v statusu kraljice, vojaka in delavke. Predstava je nastala v okviru Teatra Oz, kostumografijo pa je zasnovala Taj~i ^ekada, znana reška umetnica, dejavna tudi na podro~ju oblikovanja obla~il, performansa, fotografije in videa. Teater Oz je gledališ~e za otroke, ki je nastalo leta 2007 na pobudo ustanoviteljev in umetniških vodij Antona Železnika in Mihaele Sirotnjak Železnik. Cilj je bil združevati mlade, profesi9 IZ DRU[TVA Dan pozneje pa se je tudi v KPD Bazovica ustavil eden od treh dobrih mož, sv. Miklavž, in z darili razveselil otroke. Rekli so, da so bili pridni, pa jim je verjel. Zapeli so mu in zaplesali ob melodijah otroških pesmic. Prireditve za najmlajše vedno dobrodošle, foto: Marjana Mirkovi} y Povzeto po zapisu Sandre Grudeni} 2. december, Krpanov dom, Pivka Boži~ni koncert ŽePZ Sklad in MoPZ Jeka Primorja K UD Sklad iz Bakra nadaljuje dejavnosti v okviru projekta Slovenci, ki so soustvarjali hrvaško kulturno dediš~ino, v njem pa sodeluje tudi KPD Bazovica. Tokratni dogodek, koncert boži~nih pesmi, je potekal v Krpanovem domu v Pivki in je na spletni strani https://visitpivka.si napovedan kot prava glasbena poslastica. Uspešna predstavitev zanimivega projekta, foto: www.visitpivka.si Nastopila sta ženski pevski zbor (ŽePZ) Sklad iz Bakra in moški del zbora Jeka Primorja z Reke, v katerem pojejo tudi rojaki, obe zasedbi zborov pa je vodila dirigentka Nada Matoševi} Oreškovi}. Pevke so predstavile priredbe znanih boži~nih napevov, skupaj z reškim zborom pa še vsakoletno interpretirano Bakar­ sko polno~nico. Gre za štiriglasne tradicionalne hrvaške boži~ne pesmi, ki jih že vrsto let pojejo v Bakru pri slovesnih mašah v boži~nem ~asu. Kot zanimivost so na spletni strani še zapisali, da je (edino) bakarsko izvedbo te pesmi pripravil in priredil skladatelj Franjo Serafin Vilhar (1852–1928), ki je živel in deloval na Hrvaškem, sin Miroslava Vilharja (1818–1871), slovenskega pisatelja, skladatelja in politika, ki je živel na gradu Kalc v Zgornji Pivški kotlini. Ob tem so še zapisali, da prav ta povezava napoveduje skupna sre~anja in nastope tudi v prihodnje. Program ve~era je v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in tamkajšnjo ob­ ~ino organizirala, pripravila in tudi vo­di­­la tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni}. Poleg zahvale njej in vsem sode­lujo­~im so na omenjeni spletni strani povabili tudi na razstavo v galeriji Krpanovega doma, ki jo je z reprodukcijami del slovenskih mojstrov zasnoval znani fotograf Miljenko Šegulja iz Bakra. V 18. in 19. stoletju so v tem primorskem mestecu delovali znani slovenski umetniki, kot so Valentin Metzinger, Franjo Paver in Janez Šubic ml., katerih mojstrovine še danes krasijo tamkajšnje cerkve. y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} 10. december, Cankarjev dom, Vrhnika Povsod je lu~, prazni~ni koncert M ePZ KPD Bazovica, ki ga vodi zborovodja Zoran Badjuk, vsa leta sodeluje s številnimi pevskimi zbori v Sloveniji, med njimi tudi z MePZ Ivana Cankarja z Vrhnike. Tokrat se je reški zbor odzval vabilu na prazni~ni koncert Povsod je lu~. Nastopil je skupaj z vrhniškim MePZ Ivana Cankarja, katerega zborovodja je Lovro Grom, raznolik in zanimiv repertoar pa je bil poleg razli~nih pesmi v hrvaš~ini in italijanš~ini tudi v znamenju predboži~nih dni. Posebej slovesno je bilo ob koncu, ko sta oba zbora skupaj zapela Znamenje, na besedilo Simona Gregor~i~a in glasbo Frana Venturinija, pozoren organizator pa je ob tej priložnosti zagotovil tudi krajšo predstavitev KPD Bazovica v programski napovedi. 10 Ivan Cankar, foto: www.visitvrhnika.si Povsod je lu~ … Ne maram senc, ne trohnobe, ne molka, ne žalosti, ne vzdihovanja! Kaj ni najlepše, z o~mi, z ustmi, z vsem telesom sesati vase lu~, ki je je toliko na tem svetu, da je ~lovek nikoli ne popije, ne more popiti? Povsod je lu~, povsod samo živo življenje, kamor se ozrem; ali pa so moje o~i tako ustvarjene … Ivan Cankar, Lepa Vida, 1912 Prireditev je vodila Mirjam Suhadolnik, organizirala pa sta jo pevsko društvo Ivana Cankarja in istoimenski zavod z Vrhnike. Potekala je ob obletnici smrti velikega rojaka Ivana Cankarja. V številnih dogodkih ob tej priložnosti so se ve~ dni tudi tokrat zvrstile še druge prireditve, od koncerta, razstave in predstavitve zbornika do gledaliških predstav in odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše Na klancu, pomembnega kulturnega spomenika v mestnem središ~u Vrhnike. IZ DRU[TVA onalne igralce in avtorje, samostojne um­ etnike, pedagoge in glasbenike, usmer­jene v ustvarjanje svežih, alternativnih in ustvarjalnih projektov za otroke in mlade, je med drugim zapisano na Facebook strani Teatra Oz. Ve~: https://visitvrhnika.si y Marjana Mirkovi} 10. december, Celovec, Vrbsko jezero Predboži~ni obisk PS P ravzaprav je bil tega dne sprva na~r­ tovan no~ni planinski izlet na Maj na U~ki. Slaba vremenska napoved je na~rt spremenila, na hitro so se ~lani PS odlo~ili za adventni obisk Avstrije, Celovca in Vrbskega jezera. Malo napovedanega dežja in snega takšnega izleta ne bo motilo. Obisk mesta ki je bilo v 19. stoletju sre­ diš~e slovenske kulture s prevladujo­~imi slovenskimi prebivalci in v katerem je med drugimi slovenskimi intelektualci in umetniki deloval tudi France Prešeren, je vsekakor bil tudi pou~ne narave. Danes je Celovec glavno mesto avstrijske Koroške in v njem živi ve~ kot desetina koroških Slovencev. Sprehod ob Vrbskem jezeru, po mestu Vrba in tudi po ulicah starega dela Celovca ter adventno vzdušje so dali izletu poseben zna~aj, ki ga je dodatno popestrilo sneženje na proti proti domu. Vsekakor bo te kraje treba obiskati tudi v toplejših letnih ~asih. y Darko Mohar 20. december, Slovenski dom KPD Bazovica Ob Vrbskem jezeru, foto: Branka Radiši} Hribi v letih kovida in likovna razstava P S KPD Bazovica je planinsko leto znova zaklju~ila na tradicionalen na~in, s pregledom dela skupine, tokrat v kar preteklih treh letih (2019, 2020 in 2021), saj epidemija prej ni dovolila posameznih predstavitev. Obenem je to bila tudi priložnost, da pridne ~lanice likovne skupine na ogled postavijo svoje delo. Na predstavitvi – pripravil jo je vodja PS Darko Mohar – je bilo v dvorani društva navzo~ih tudi ve~ ~lanov drugih planinskih društev z obmo~ja Kvarnerja, a tudi iz Slovenije. Predstavitvi je sledila razstava, odprla jo je vodja likovne skupine Tihana Karlovi}, na ogled pa so bila dela iz gline, ustvarjena na urah keramike pod vodstvom Nives Žarkovi}, in lesorezi na temo panjskih kon~nic, nastali pod mentorstvom Tihane Karlovi}. Dogodka se je med drugimi udeležil dolgoletni planinski prijatelj PS in društva, Vilko Papler iz Golnika na Gorenjskem, s soprogo Bredo. Ob tej priložnosti je strnil svoje vtise v zapis, za katerega se mu zahvaljujemo in želimo še veliko planin- skih stikov s PS KPD Bazovica: Z Bredo sva šla najprej na Veprinac. Parkirala sva pri pokopališ~u, ob cerkvi sv. Marka. Pritisnila sva žig Opatijske planinske obhodnice in se ob dva­ najstih odpravila proti vasi Vedež in od tam na Orljak (706m), se vrnila v vas in šla še na drugo stran na Majkovac (853 m). Vse skupaj štiri ure hoje. Nato sva se odpeljala na Poklon, kjer je bil planinski dom zaprt. Zato pa je bilo vse razsvetljeno na bližnjem Centru za obiskovalce Poklon, naravnega parka U~ka, in bližnji gostilni, kjer sva tudi privezala dušo in telo. Ker je bilo do predavanja še dovolj ~asa, sva obiskala še stare prijate­ lje v Opatiji (ki so seveda hoteli, da preno~iva pri njih), nato sva šla na Darkovo predavanje. Bilo je zelo zanimivo, na nekaj sli­ kah sva bila tudi midva in so spomini živo mrgoleli … Nato smo Po predavanju še likovna razstava, arhiv Lidije Tuškan Mohar 11 IZ DRU[TVA 19. januar, PD Snežnik, Ilirska Bistrica Meja se je odprla, obnova Poti prijateljstva Snežnik - Snježnik P S sestanka vodstev PD Snežnik in HPD Platak, foto: Darko Mohar ot prijateljstva Snežnik – Snježnik sta ustanovili in sve~ano na Snježniku odprli 6. julija 1975 takratni planinski društvi Ilirska Bistrica iz Ilirske Bistrica in Platak z Reke. Pot je prehodilo in za nagrado dobilo zna~ko ve~ kot tiso~ obhodnikov. Po osamosvojitvi dveh držav je pot prekinila meja, ki jo je bilo mogo~e prestopiti samo na uradnih mejnih prehodih. ^eprav sta slednika ustanoviteljev, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in Hrvaško planinsko društvo (HPD) Platak z Reke, njima se je povezovalni dejavnik priklju~ila PS Bazovica, v letih 2011, 2015 in 2017 orga­nizirali pohode, ki naj bi osvežili spomin na nekdanjo povezanost reških 20. januar, Slovenski dom KPD Bazovica in bistrških planincev, je pot samevala, a njeno infrastrukturo je uni~il ~as. Po vstopu Hrvaške v šengensko obmo~je je kon~no prestop meje postal formalnost oziroma je prehajanje prosto, in prišel je ~as za obnovo Poti prijateljstva. Vodstva PD Snežnik, HPD Platak in PS KPD Bazovica so se na prvem letošnjem sestanku v Ilirski Bistrici dogovorila, da bodo pot ponovno ozna~ili z markacijami in smerokazi, manjkajo~e dele vpisali v kataster planinskih poti in obnovljeno pot sve~ano odprli na za~etku julija letos. Podporo za te na~rte je sta zagotovili krovni planinski organizaciji Slovenije in Hrvaške. Vezi planincev z obeh strani meje bodo tako dobile nov zagon, a prelepi gozdovi Snežniškega in Gorskega kotarja nove obiske. y Darko Mohar Damjan Slabe: Gore v štirih letnih ~asih, predavanje P o dolgem ~asu so planinci KPD Bazovica na Reki na sedežu društva, v Slovenskem domu, spet organizirali predavanje z gorniško tematiko. Tokrat je gostoval dr. Damjan Slabe, alpinist in alpinisti~ni inštruktor, turni smu~ar, fotograf, ki se je goram zapisal že v osnovnošolskih letih. V slovenskih gorah ima preko petsto vzponov, od teh dvajset prvenstvenih, ve~krat pa je obiskal tudi tuje gore, v zadnjih letih predvsem v okviru turno smu­ ~arskih odprav (Durmitor, Slovaške Tatre, Lefka Ori na Kreti, Gran Sasso, Škotske gore, Zahodne Alpe, povzpel se je na Elbrus in smu~al z vrha Ararata, ve~krat obiskal kanadsko Skalno gorovje). Na njegovih turah doma in po svetu ga zvesto spremlja fotoaparat. Tokrat se je odlo~il pokazati posnetke iz doma~ih gora, posnete v vseh štirih letnih ~asih. Dr. Damjan Slabe ob~asno objavlja v Planinskem vestniku, zaposlen je na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se strokovno ukvarja s podro~jem prve pomo~i. Obiskovalci predavanja so lahko uživali v prekrasnih posnetkih z najlepših koncev slovenskih gora, a pri tistih, ki so te kraje sami prehodili, je privabil na plan marsikateri lep spomin, skrit v najglobljih možganskih koti~kih. V napovedi predavanja je dr. Damjan Slabe med drugim zapisal: Glede na to, da živimo v svetu, ki se nenehno spreminja, je prepri~anje, da lahko ostajamo enaki ali da se vselej izognemo spremembi, nekaj med utvaro in zablodo (S. Peck). Svojevrstna milost je, da živimo v podnebnem pasu, kjer imamo štiri letne ~ase in kjer lahko tako reko~ vsakodnevno opažamo spremembe v 12 naravi. Narava nas prav preko letnih ~asov u~i tudi našega lastnega spreminjanja. To še toliko bolj velja za gore, ki nas vedno znova preizkušajo. Po predavanju so si obiskovalci ogledali razstavo del likovne skupine KPD Bazovica na temo Karneval. Gre za prikaz pustnega ~asa, likovna skupina, ki deluje pod vodstvom umetnice Tihane Karlovi}, pa je s tem izborom februarja lani sodelovala tudi na mednarodnem ekstemporu na Ptuju. y Darko Mohar, Marjana Mirkovi} Predavatelj in vodja PS, foto: Lidija Tuškan Mohar 27. januar Ob~ni zbor PD RTV Ljubljana O b~ni zbori društev so priložnost za pregled strojenega v preteklem letu, najava delovanja društva v prihodnje in predvsem druženje s prijatelji! Za vodjo PS KPD Bazovica pa je ob~ni zbor prijateljskega PD RTV Ljubljana bila priložnost, da spomni na to, koliko let že društvi sodelujeta in da najzaslužnejšim podeli priznanja. Ta so v KPD Bazovica na Reki pripravili ob dvajsetletnici PS in petinsedemdesetletnici delovanja društva. Priznanji sta si predvsem zaslužila Marjeta Kerši~ Svetel, leta 2008 pobudnica sodelovanja obeh društev, in Brane Krebs, tedanji predsednik PD RTV Ljubljana. Po njegovi upokojitvi je vodenje društva prevzel Veliša Lazovi} in nadaljeval dobro sodelovanje. Lani je bila za novo predsednico izvoljena Vesna Marn in njej je vodja PS KPD Bazovica izro~il priznanje za celotno društvo PD RTV Ljubljana. Ve~er se je iztekel v obujanju spominov in tudi delanju na~rtov za naprej. Prvo skupno akcijo bosta društvi izpeljali verjetno že v marcu! y Darko Mohar Vodja PS podelil priznanje Vesni Marn in Marjeti Kerši~ Svetel, foto Brane Krebs IZ DRU[TVA šli v zgornje prostore v galerijo, kjer so bili razstavljeni izdelki likovnikov Bazovice – keramika na mizi in lesorezi panjskih kon~nic na stenah. Tudi Darko nama je ponudil preno~iš~e, pa sva se morala zahvaliti, ker so drugi dan obveznosti doma. Tista ura in tri~etrt za vožnjo pa tudi ni huda, ~eprav je bila hudo gosta megla od Kastva do Pivke. Cestnino bi lahko zadnji~ pla~ala v kunah, pa jih nisva imela. Sicer pa že povsod vzamejo evre, v gostilni in na cesti. Bil je lep dan, kljub sivemu vremenu. Deževalo (kljub napovedi) ni, le razgled je trpel. U~ke sploh nisva vide­ la, pa odbleska sonca na morju Kvarnerja tudi ne, vse ostalo je bilo krasno. Še posebej druženje s starimi znanci ob sladicah in pija~i v galeriji … y Darko Mohar 28. januar, Korte pri Izoli Sre~anje vodnikov in mentorjev MDO PD Primorske S re~anje vodnikov in mentorjev Meddruštvenega odbora (MDO) PD Primor­ ske je potekalo v Kortah pri Izoli. Zbralo se nas je kar devetindvajset, med njimi tudi trije iz PS KPD Bazovica, Jadranka in Zoran Bistri~i} ter moja malenkost. olitika do rimske dobe. Vse to nam je strokovno opisala in predstavila turisti~na vodnica gospa Slavica Hrvatin. Sre~anje se je nadaljevalo z druženjem pri kosilu in se zaklju~ilo s sestankom, na katerem je bila za novo vodjo vodniških odsekov MDO PD Primorske izbrana Mirjam Frankovi~ Franeti~. y Milivoj Filipovi} Kaštelir, foto: Zoran Bistri~i} Na za~etku sre~anja sta nas pozdravili predsednica PD Izola Mateja Tomaži~ in predsednica MDO PD Primorska Marija Kuhar. Sre~anje in druženje smo nadaljevali s sprehodom po krožni tematski poti in si ogledali tudi prazgodovinsko naj­d­ biš~e Kaštelir nad Kortami. Leži na skrajni južni vzpetini dolgega grebena in predstavlja eno od ve~jih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre, kjer so ljudje živeli v ~asu od poznega ne4. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Zimzeleno, Zdenka Kallan Verbanac in Ivan Harej – Harry T o soboto je bila dvorana društva ponovno polna. Na koncertu Zimzeleno (Evergreen) v izvedbi priljubljenega dua glasbene skupine Mimo ritma, pevke Zden­ ke Kallan Verbanac in umetniškega vodje skupine glasbenika Ivana Hareja – Harryja, je bilo lepo, bilo je magi~no, ~ustveno in veselo. Mnogi obiskovalci so prišli iz Istre, nastopu pa so poleg ~lanov KPD Bazovica prisluhnili tudi predstavniki slovaške in madžarske manjšine na Reki. Zdenka in Harry sta bila odli~na kot Nastopajo~a znova prejela ~estitke in pohvale za nastop, arhiv KPD Bazovica 13 IZ DRU[TVA Za vse, ki si koncerta niso mogli ogledati, so v KPD Bazovica poskrbeli za prenos v živo (hvala!) in pozneje še za posnetek, dostopen na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v= d9RbTem6lwU. Tako lahko vsi zainteresirani znova uživajo v raznovrstnem repertoarju uspešnic iz razli~nih obdobij, od let med obema vojnama in Franka Sinatre, šestdesetih in Elvisa Presleyja do sedemdesetih, in v vrsti priljubljenih melodij, tudi filmskih, zapetih v italijanš~ini, angleš~ini in slovenš~ini. Med slednjimi sta seveda tudi nepogrešljivi Dan ljubezni in – kot vedno za dober konec – Slovenija, od kod lepote tvoje. Posebej velja omeniti, da je Zdenka Kallan Verbanac vsaki~ predstavila avtorje pesmi in njihove najbolj znane izvedbe umestila v prostor in ~as, kot zanimiv dodatek pa je lepo vpletla tudi ve~ svojih spominov, med drugim tudi na ve~desetletno sodelovanje s Harryjem. Upajmo, da na njun naslednji koncert ne bo treba (pre)dolgo ~akati. y Marjana Mirkovi} 20.–24. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Zimske delavnice T Sre~anje prineslo zanimive izdelke, prisr~en nastop in nova prijateljstva, arhiv KPD Bazovica udi med februarskimi šolskimi po~itnicami so kot del programa, namenjenega najmlajšim, v KPD Bazovica organizirali delavnice za otroke, stare od pet do dvanajst let. Odziv je bil tokrat nekoliko manjši kot sicer, zbralo se je deset osnovnošolcev, ki so teden preživeli ob razli~nih dejavnostih. V sodelovanju z vzgojiteljicama iz bližnjega Doma Kvarner je ve~ dni potekala likovna in ustvarjalna delavnica, na kateri so nastali, kot je povedala tajnica društva Sandra Grudeni}, ~udoviti dežniki in obešalniki. Otroci so se veliko igrali in zabavali, hkrati pa se pripravljali tudi na predstavo. Ob koncu programa so zadnji dan na odru v prisr~nem nastopu uprizorili ljudsko pripovedko o Mojci Pokrajculji. Njeno vlogo je odigrala Paola Turkalj, Lisico Nina Kljenak, Volka Natali Bazina, Medveda Dorian Bucci, Zaj~ka Adora Mu­sti}, Risa Sven Ba~i}, Leva Andro Stipeti} in Žirafo Eni Šneler. Kot naratorka je na pomo~ prisko~ila ~lanica mladinske skupine Michelle Samardži}, ki je skupaj z vrstnico Evo Lon~ari} pomagala pri poteku delavnic nasploh. Program je zasnovala Sandra Grudeni} v sodelovanju z Andreo Šlosar, nekdanjo u~iteljico slovenskega jezika po modelu C v osnovnih šolah Pe}ine na Reki in Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih ter PŠ v Juši}ih in Klani, vodila pa je tudi urice slovenš~ine za najmlajše v KPD Bazovica. Andrea Šlosar je zdaj zaposlena v turizmu na otoku Pagu, zelo rada, in ~e le more, pa se, kot je povedala, ob~asno vklju~i v delavnice v društvu, da tako na dolo~en na~in ohranja stik s pou~evanjem in otroki, kar pri svojem sedanjem delu zelo pogreša. Naslednje delavnice v društvu bodo na programu med velikono~nimi po~itnicami v aprilu. y Marjana Mirkovi} 23. februar, Odprta ljudska univerza Augustin Vivoda – Narodna knjižnica in ~italnica Buzet Dotaknuti nebo – K zvezdam, predstavitev knjige V okviru sodelovanja z društvom Lipa v Buzetu je vodja PS KPD Bazovica v tamkajšnji knjižnici predstavil svojo knjigo Dotaknuti nebo – K zvezdam. Navzo~e je pozdravil knjižni~ar Mirjan Flego, povezovalka dogodka Eva Ciglar, ki je program zasnovala in je sicer tudi ve~letna u~iteljica DPS v Buzetu, pa je uvodoma spregovorila o povezovanju društev na Hrvaškem in predstavila dejavnost SKD Lipa, ki je lani praznovalo petnajst let delovanja. Obiskovalce sta nagovorila tudi predsedujo~a obeh društev, Boris Grželj iz SKD Lipa in Jasmina Dla~i} iz KPD Bazovica. O knjigi in avtorju je spregovorila Eva Ciglar in med drugim poudarila njegovo sposobnost povezovanja, zahvaljujo~ kateri že ve~ kot dvajset let ohranja skupaj PS in žanje uspehe, prepo- 14 znane na obeh straneh meje in v krovnih planinskih organizacijah Slovenije in Hrvaške. Povedala je, da PS poleg pohodništva in planinstva deluje tudi na kul­turnem in prosvetnem podro~ju, organizira razstave, predavanja in izobraževanja. Vse to je z leti ustvarilo izjemno bogat arhiv slikovnega in drugega gradiva, poleg zakladnice spominov, kar je vse klicalo po takšni ali druga~ni ohranitvi. Iz želje, da se vse doživeto strne in zapiše, je nastala zajetna knjiga v slovenš~ini in hrvaš~ini, iz katere sta besede recenzentke Ivane Eterovi} in avtorja predgovora Jože Andreja Miheli~a prebrala udeleženca DPS v Buzetu, Tomislav Jelenkovi} in Deni Šestan. Sledil je zanimiv pogovor z avtorjem o knjigi, v kateri se, kot je poudarila Eva Ciglar, prepletajo tri zgodbe: o malem Prekmurcu, ki ga življenje pošlje na razli~ne strani, med drugim tudi v hribe, o KPD Bazovica in njegovi PS, in o kraju, v katerem živimo. Darko Mohar je na kratko spregovoril o svoji življenjski poti, vklju~itvi v KPD Bazovica, planinskih podvigih in pisanju knjige. Kot je med drugim še povedal, mu je v veliko oporo in navdih družina, soproga Lidija in sin Andrej s soprogo in h~erkico Milo, novo in najmlajšo ~lanico PS. Z branjem odlomkov iz knjige je pogovor lepo popestrila udeleženka DPS Marinela Rumin, kulturni program pa je izpolnil glasbeni nastop vokalistke Zdenke Majcan in klaviaturista Roberta Širola. y Povzeto po zapisu Eve Ciglar IZ DRU[TVA vedno in nestrpno se pri~akuje njun naslednji koncert, so zapisali na Facebook strani KPD Bazovica. Darko Mohar, Eva Ciglar, Jasmina Dla~i}, Mirjan Flego in Boris Grželj, arhiv KPD Bazovica IZ PLANINSKE SKUPINE 18. december, Lu~aj nad središ~em mesta na najvišji to~ki Reke ^ e bi bila samo meter višja, bi Pleš, najvišji vrh na obmo~ju Reke, bila gora. Tako pa s 499 metrov ostaja le 'kucelj'. No, primorski gozd le 'nekaj metrov' od središ~a Reke omogo~a samotne sprehode, a kar nekaj to~k ima zelo lep razgled, proti Grobniškemu polju in kaštelu Grad Grobnik na eni strani in na Kvarner, U~ko in ^i~arijo na drugi. To obmo~je je bilo ob koncu druge svetovne vojne kraj hudih bojev za osvoboditev Reke, o ~emer pri~a tudi kamniti spomenik, piramida na Lubanu, posve~ena osvoboditeljem mesta. PS KPD Bazovica si je pot od Lubana ~ez Pleš do ceste iz Saršonov do Trnovice in nazaj izbrala za zadnji izlet v letu. V ve~tedenskem deževnem ~asu so imeli še sre~o z vremenom, saj je to bil edini dan, ko je nad Kvarnerjem sijalo sonce. Lagoden sprehod, vzpon na Lon~evo grižo in Na Lon~evi griži, foto: Darko Mohar tam razgledna to~ka nad Saršoni, s katere je lep razgled ~ez vse Halubje oziroma obmo~je ob~ine Viškovo in na Grobniške Alpe. V manjšem kamnolomu pod njo – tam enem izmed mnogih nekdaj –, je postavljena zbirka orodij, ki so jih uporabljali kamnolomci, kavadorji, in kamnoseki, pa tudi ve~ slik v olju na platnu z motivi Halubja. Lepo dopoldne se je izteklo s krajšim druženjem na Lubanu in željo, da bi bilo v naslednjem letu ~im ve~ takšnih dni! y Darko Mohar 1. januar, Mlado leto na Vojake ohranja tradicijo Ž e ve~ kot petnajst let se planinci Istre in Hrvaškega primorja prvega dne v letu opoldan zberejo na Vojaku, najvišjem vrhu U~ke. Sre~ati prijatelje, zaželeti vsem sre~o, zdravje in varen korak v gorah v novem letu je osnovni namen pohoda, ki ga organizirajo ~lani PD Opatija, zadnjih nekaj let v sodelovanju s PD Lisina in PD Knezgrad. Tudi letos se je na Vojaku zbralo ve~ kot sto petdeset planincev, kljub megli in slabi vidljivosti. Med njimi je tudi bilo deset ~lanov PS KPD Bazovica. Pesem in malo penine je pomenilo, da v novo leto PS vstopa z veliko pozitivne energije in novim zagonom. Po jubilejnem letu 2022 z veliko realiziranih dogajanj sledi leto, ki naj ne bi bilo ni~ manj pestro! Darko Mohar Mlado leto na Vojake, foto: Darko Mohar 15 IZ DRU[TVA Š Sveti Mihovil, foto: Darko Mohar e ena tradicija PS, ki traja. Že ve~ kot sedemnajst let so izleti v neznano Istro prvo nedeljo v novem letu. Kljub dolgoletnemu obiskovanju te majhne pokrajine, ~ez katero mejijo Italija, Slovenija in Hrvaška, je še vedno izredno veliko koti~kov, ki jih je treba videti, zavonjati in shraniti v spomin. Posebna so seveda tudi sre~anja z doma~im, pridnim istrskim ~lovekom, ki še naprej gradi svojo deželico, tako kot so to vekomaj po~eli njegovi predniki. Niti letos ni bilo druga~e. Silvina in Ago sta popeljala poln avtobus ~lanov PS in njihovih prijateljev v okolico Vodnjana, kjer so najprej obiskali enega tamkajšnjih kme~kih turizmov, katerega osnovna dejavnost je ov~jereja in pridelovanje ov~jega sira. O kakovosti kon~nega izdelka, sira, pa pri~ajo 29. januar, Te~aj hoje v zimskih razmerah na Sviš~akih in Snežniku številne zmage na tekmovanjih. Pridelovalec je kljub številnim težavam v preteklosti našel svoje mesto na doma~i zemlji. Na poti proti Rovinju je sledil obisk srednjeveškega mesteca Bale in vzpon na hrib~ek Sveti Mihovil z ostanki cerkvice, posve~ene temu svetniku. Veliko predpostavk je o tem, da je na hrib~ku stala tudi predanti~na utrdba, na njenem mestu pa pozneje zgrajen samostan, v katerem je živel blaženi Julijan, fran~iškan, rojen v Balah in zavetnik mesteca, katerega relikvije so pokopane v tamkajšnji župnijski cerkvi. Razgledi s hrib~ka so enkratni, predvsem proti Rovinju in rovinjskim otokom. Tudi Bale ležijo nižje v dolini, kot na dlani. Ob poti na vrh dominira velik hrast, ob katerem je lepo vsesti se in premisliti o sebi in svojem bivanju na tem svetu. Kot obi~ajno, se je izlet zaklju~il v Banih pri Pazinu, s pokušnjo istrskih dobrin ter z malce pesmi in plesa. Za upati, je da bo zagon, ki ga je PS KPD Bazovica dobila na za~etku leta, potrajal in da bo pridobljena pozitivna energija prinesla veliko dobrega celotnemu društvu. y Darko Mohar 21. januar, Zimski izlet na Ki~ej nad izvirom Rje~ine Na Ki~eju, foto: Darko Mohar 16 S tar slovenski pregovor pravi Ne mraz ne veter nam nista kos, ~e v topli sobi grejemo nos! Tisto soboto to ni veljalo za deset ~lanov PS in njihovih gostov, ki so se pri temperaturi malo pod ni~lo podali na pohod iz Studene pri Klani na 606 metrov visok Ki~ej, vrh, izpod katerega na dan privre reška kraška lepotica, Rje~ina. Že samo ime Studena (mrzlota, op. ur.) pove, kakšna je tam klima. Tokrat je še za povrh pihala mo~na burja, ki je na grebenih kar razmetavala planince. Kljub vsemu so se povzpeli na skalnat vrh, ki z ve~ sto metrov visoke skale pada v dolino Rje~ine. V globeli je tekla zapenjena Rje~ina, dale~ na obzorju je sneg prekril U~ko. Bivanje na vrhu in uživanje v razgledih ni dolgo trajalo, hitro so se umaknili v zavetje bukovega gozda. Veselju po opravljeni turi ni bilo konca, saj so vsi pokazali, da so še vedno grajeni iz trdnega materiala in da še lahko uživajo v naravi takšni, kakršna je, v~asih mila in pohlevna, drugi~ pa pokaže svojo divjo plat. y Darko Mohar Z ima se je kon~no prikazala. Še pred enim tednom je kazalo, da bo tradicionalni te~aj hoje v zimskih razmerah na Sviš~akih potekal v blatu. No, blato spada v~asih tudi v zimske razmere! Potem pa se je le prikazala zima. Pot proti vrhu Snežnika je zasula z velikimi koli~inami snega, vse je bilo belo. Še ko~a na Snežniku je izgledala kot iglu! Na koncu se je prikazalo še sonce in s svojo svetlobo pokrajino spremenilo v pravljico. Te~aj je opravljen uspešno, ve~ina udeležencev se je povzpela na vrh. Iz PS KPD Bazovica sta sodelovala dva ~lana, iz PD Opatija pa okrog petnajst. Tudi gorski reševalci iz Ilirske Bistrice so bili zadovoljni z udeležbo in tudi z uspešnostjo te­~aj­nikov. Tokrat so se bolj posvetili reševa­nju izpod snežnega plazu in tudi ugotavljanju nevarnosti plazov. Tokrat v skoraj idealnih razmerah. Za konec je sledila še analiza te~aja v planinski ko~i na Sviš~akih. Nasvidenje do naslednjega leta! y Darko Mohar IZ DRU[TVA 8. januar, Istra vedno preseneti Zimski te~aj v idili snežniških gozdov, foto: Ivan Eterovi} 12. februar, Slapovi reke Reke S odelovanje se nadaljuje, kot skupni izlet Obalnega PD in PS KPD Bazovica je bil že lani dogovorjen obisk slapov reke Reke v dolini globoko pod So~ergo na slovensko-hrvaško meji. Zanimivemu izletu so se priklju~ili še tržaški planici ter tudi ~lani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in PD Postojna in kar naenkrat se je zbralo ve~ kot 100 primorskih planincev. Izlet je postal mednaroden! Organizacijo so tokrat prevzeli ~lani Obalnega PD, kar je pomenilo da bo vse odli~no organizirano. Pa še vreme se nas je usmililo, mraz je popustil in pohod je tako potekal v zelo lepem vremenu s prekrasnimi razgledi na Slavnik in naprej na zasnežene vrhove Alp z ene strani. Z druge je pohodnike privabila lepota Reke in njenih številnih slapov. Kraška lepotica se je pokazala v najlepši lu~i. Posebna krajina v okolici So~erge je tudi nekaj imenitnega. Kot je rekel predsednik Obalnega PD Aldo Zubin, so to kraji, v katerih še divji praši~i morajo uporabljati GPS-naprave, da se znajdejo! Na koncu sta sledila še druženje v So~ergi in dogovor o naslednjih sre~anjih, ki se bodo to pomlad vrstila kar eno za drugim. y Darko Mohar Ob reki Reki, foto: Đilio Arbula 17 IZ POUKA DPS 27. novembra nas je v okviru DPS v Prezidu obiskala lutkovna skupina Luki, gledališka sekcija KUD Kisovec iz Zagorja ob Savi. Uprizorili so avtorsko lutkovno predstavo Strah in z njo razveselili otroke, ki so se tudi dejavno vklju~ili v njeno izvedbo: lutke so spodbujali k interakciji in doživeto odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja, na koncu pa se še podružili in fotografirali z lutkami in igralci. Pestre dejavnosti z najmlajšimi, arhiv Mirjane Žagar 6. decembra smo v gasilskem domu v Prezidu pripravili miklavževanje za otroke, ki obiskujejo DPS v Prezidu, ^abru, Trstju in Gerovem. Najprej so se udeležili delavnice o polstenju boži~nih kroglic iz volne, ki jo je vodila Vesna Jaki} iz društva Ruta s Cresa. Po delavnici nas je obiskal sv. Miklavž in otrokom Literarni nate~aj ZSDH 2022 razdelil darila, oni pa so mu zapeli ve~ pesmic. Druženje smo zaklju~ili s posladki in sokom. Izvajanje programa sta omo­ go~ila SKD Gorski kotar in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 8. decembra smo s predšolsko skupino otrok v Trstju izdelovali jaslice za razstavo v Sloveniji, na prireditvi Boži~ni Vojnik. Jaslice so izdelali sedemletni Noah, petletniki Rea, Nika, Hanna in Arian ter triletni Noel. Pomagale so tudi mamice, Sara Matijaševi}, Jasmina Matijaševi} in Tanja Poje. Pobudnica za izdelavo jaslic Saša Kova~ je delo tudi vodila, pri izdelavi pa sem pomagala tudi sama s svojim sinom. 20. decembra smo prazni~ni program sklenili z delavnico in peko boži~nega kruha. Posebej nas je razveselila še novica, da je bil naš Mihael Križ na Literarnem nate~aju ZSDH nagrajen s tretjim mestom za svojo pesmico o Muci Copatarici. y Mirjana Žagar, u~iteljica DPS v ^abru, O bjavljamo prvonagrajene prispevke iz vsake skupine, 1.-4. r. OŠ, 5.-8. r. OŠ in srednje šole. Vsem sodelujo~im zahvala, nagrajencem pa iskrene ~estitke! y Anja Mikul~i}-Ili}, 7. r. OŠ Marija in Lina, Umag V prvi skupini je s teko~o zgodbo in obsežnim besediš~em najbolj prepri~ala Olja Blažekovi}, ki je skozi svojo pripoved predstavila, da je treba pred dolo~enimi dejanji premisliti. Ma~ek Andro Neko~ v starih ~asih je živel ma~ek Andro. Bil je potepuh. Iskal je hrano v smeteh in bil je sre~en, ~e je kje našel kakšno drobti­ nico. No, enemu barbi je bil ta ma~ek vše~ in ga je vzel k sebi. Skupaj sta se igrala in jedla kosilo. Enkrat je barba dal ma~ku hrano in zaspal, ma~ek pa je šel ven lovit metulja. Metulj je letel dale~ pro~ od hiše in Andro mu je sledil. Ko se je utrudil, je videl, da se je izgubil. "Kje pa sem?" se je spraševal. Zdi se mi, da sem zašel in zdaj sem spet potepuh. Prišli so volonterji in ga dali v kletko. Ko se je barba prebudil, ni mogel najti Andra. "Ali me je zapustil?" se je spraševal. "Ali sem bil slab lastnik? Morda se je izgubil?" Barba je odšel v azil in tam zagledal ma~ka. Bila sta presre~na, ko sta zagledala eden drugega. y Nauk: Premisli, preden kaj storiš! Olja Blažekovi}, 2. r. OŠ Pe}ine, Reka Prezidu, Trstju in Gerovem 8. december, Skupnost Italijanov Circolo, Pulj SKD Prešeren na otroškem festivalu ve~kulturnosti N a prekrasen dan smo se z otroki iz SKD Prešeren iz Lokev odpravili na naš prvi nastop. In to ne kakršnegakoli, temve~ na ve~kulturni otroški festival v Pulju! Podmladek lokvarskega društva, arhiv Daniele Markovi} U~enci DPS v Lokvah so nastopili skupaj s ~lani Male šole slovenš~ine iz SKD Istra iz Pulja, na nastop pa jih je pripravila u~iteljica Darja ^ubri}. V dvorani Circolo smo po prijaznem sprejemu gostiteljev iz puljskega društva nestrpno pri~akovali za~etek prireditve. Nastopajo~i so nas o~arali s pesmijo in folklornimi plesi, potrudili so se pokazati tudi del kulture in ne samo jezika. Naši dragi otroci, Leo Stojanovi} ter Matija in Marko Maras, so se tako vživeli v deklamacijo Levstikove pesmi Psi~ek laja hov, hov, hov, da jim je uspelo nasmejati tudi najmlajše. Njihov nastop je potekal gladko in zares smo bili ponosni. Žal nam je samo, da nismo prišli v ve~jem številu, ker nas je zdesetkala gripa. Da, dobra stara gripa! Bilo je ~udovito, zato velika hvala vsem, ki festival prirejajo že vrsto let, saj je resni~no lepo videti tako razli~ne kulture, zbrane na enem mestu. Tudi naši otroci, polni lepih vtisov, si želijo, da bi nastopili tudi letos, in po prireditvi smo si obljubili, da se vidimo znova ob letu osorej. Veseli smo, da smo bili del tega festivala. Želeli bi si še ve~ takšnih dogodkov. Sicer pa smo v SKD Prešeren v Lokvah v adventnem ~asu pripravili ve~ delavnic, skupaj z otroki smo izdelovali boži~ne okraske, pekli medenjake in sejali pšenico za sv. Lucijo ter obiskali in obdarili tudi najstarejše ~lane društva. y Povzeto po zapisu Daniele Markovi} 18 prebudijo in me vrnejo v ~as ko sem bila majhna pun~ka. Igri­ ca iskanja copatk mi je prinesla veliko zabave in nahranila moje srce z veliko ljubezni ter veliko bolj kot katerakoli igra~a. V drugi skupini je najbolj izstopalo besedilo Anje Mikul~i} Ili}, saj je pokazala bogato besediš~e ter dober ob~utek za pripovedovanje in povezovanje zgodbe, pri pisanju uporabila razli~na slogovna sredstva in upoštevala tudi zgradbo besedila. Muca copatarica Ko sem bila majhna pun~ka, mi je mama pred spanjem veliko­ krat pripovedovala pravljico o muci copatarici. Tako kot ve~ina majhnih otrok tudi jaz nisem zve~er pospravaljala copatk in sem zjutraj z bosimi nogicami stopicala po hiši in jih iskala. Še posebej so bila radostna zimska jutra in priprave za vrtec. Cela družina je bila zgodaj pokonci in je vsak z veseljem igral svojo vlogo. Baka je copatke iskala med rjuhami, obra~ala je vzglav­ nike in dvigovala odeje na vseh posteljah. O~ka je odpiral in zapiral predale in omarice v spalnici, dnevni sobi in kuhinji. Mama se je sprehajala po stanovanju, gledala pod postelje in mize ter pokimavajo~ z glavo, s širokim nasmehom na licu še­ petala "…copatke, copatke, kam ste se skrile?..." In kaj sem delala jaz? Veselo sem vzklikovala in se smejala, ploskala sem z rokicami in pomagala družini pri iskanju mojih porednih co­ patk. Vsaki~ so copatke bile na drugem mestu in je mamica vsaki~ znova razlagala copatkam, da bi morale biti pod posteljo ter da ni v redu, da pohajajo po stanovanju. Med srednješolci se je na prvo mesto uvrstila Kiara Posedel, ki je s prvoosebno pripovedjo, bogatim besediš~em in teko~o pripovedjo priredila izhodiš~no pravljico. IZ POUKA DPS Dejavnosti v Gorskem kotarju Skrb je lepa ~ednost Živjo, otroci! Jaz sem Luka in to je moja kratka zgodba o dne­ vu, ko sem izgubil in našel svoje copate. Nek ve~er pred spanjem nisem pospravil svojih copat in nasle­ dnje jutro jih ni bilo ve~ prav nikjer. Preiskal sem celo hišo, ampak zaman. Bila je zima, zelo me je zeblo in tisto jutro sem zajtrkoval v postelji. ^ez dolgi dve uri je prišla moja prijateljica Lara in mi prinesla svoje rožnate copate, da sva lahko skupaj šla v gozd iskat moje. Iskala in iskala sva, in ko je že tema po~asi prihajala skozi krošnje, sva našla hišico, nad vrati ka­ tere je pisalo Muca Copatarica. Hiša je bila majhna in je imela rde~o streho in rde~e rože na oknih. Notri je bilo veliko copatov in dišalo je po rožah. Za mizo je sedela gospa muca, ki je po­ pravila moje modre copate. Bili so brez ene same luknjice in še nikoli niso bili tako ~isti. Nadel sem si jih in moje noge so bile spet tople, vendar mi je rekla, da jih od zdaj naprej moram re­ dno pospravljati. Prijazno me je opozorila: "^e jih ne boš po­ spravil, ti jih bom spet vzela in ti jih nikoli ve~ ne bom dala nazaj." Zahvalil sem se ji in z Laro sva odšla domov, ker je res že bilo pozno in starše je zagotovo že skrbelo. Lari sem se za­ hvalil za pomo~, mamici pa sem pokazal svoje nove stare copa­ te in ji povedal, da sem se odlo~il, da bom od danes naprej bolj skrben in odgovoren. Od tedaj vsak ve~er pospravljam svoje copate in svetujem ti, da enako po~neš tudi sam, sicer ti jih bo Muca Copatarica vzela in jih dala tistemu otroku, ki bo zanje lepo skrbel. y Kiara Posedel, 3. r. oddelka splošne gimnazije na Srednji šoli Buzet Ko sem postala malo starejša, nisem ve~ potrebovala pomo~ družine pri iskanju copatk, ker so se nehale same sprehajati po stanovanju in sem jih vedno našla pod posteljo. Naenkrat sem razumela, da svoje stvari ne rabiš iskati in jih vedno najdeš samo, ~e jih redno pospravljaš na svoje mesto. Tudi danes, ko nekdo omeni muco copatarico, se moji spomini Priljubljeno pripovedko je ilustrirala An~ka Gošnik Godec 19 LITERARNI KOTI^EK Novo leto nam je prispelo, naj bi bilo zdravo in veselo. Da sre~no v miru živimo, da se vsakemu dnevu veselimo. V šengen smo dospeli, valuto evro smo sprejeli. Meje so se odprle, zapore so se podrle. Lepše nam bo hoditi v svoj kraj, ravno tako potem vrniti se nazaj. Po~utimo se kot v~asih prej, ko med name ni bilo mej. Imamo valuto kot naši rojaki, naj bi tega imel dovolj vsaki. V novem letu pa zdravja predvsem želim prisr~no vsem dobrim ljudem. y Marija Šenk, Reka, 9. januarja 2023 Kapljica v valovih morja Zapuš~ajo me mo~i, matrajo nespe~e no~i. Bolijo roke, bolijo prsti, nekako vse po vrsti. Megli se mi pred o~mi, v ušesih šumi, v glavi vrti. Zapuš~a me sluh, se ve~a trebuh. Hrepenim po mladosti, bližam se starosti. Hitijo leta, ni~ boljšega se ne obeta. Tako bog naredi, da vsak dan bolj pešajo mo~i. Zaspim … Padem v objem mese~ine. Srebrni utrinki se igrajo, lesketajo, na morski površini v no~ni tišini, galebi tiho mrmrajo … Od nekod ~ujem zastrašujo~ glas: "Prah si in v prah se povrneš". Odmeva, povrneeeš, ne vrneeeš … Ne, neee, vpijem jaz na ves glas. No~em biti praaah, ho~em biti kapljicaaa, kapljica v valovih morjaaaaaa … y Zdenka Kallan Verbanac 20 1.–2. december, Zagreb Prvih dvajset let Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin (UZPNM) O b dvajsetletnici sprejetja UZPNM je potekalo mednarodno znanstveno in strokovno sre~anje, na katerem so med drugim sodelovale vse štiri pravne fakultete na Hrvaškem (Zagreb, Reka, Split in Osijek) ter vrsta znanstvenih in strokovnih imen iz ve~ evropskih držav in teles. Konferenca je bila po plenarni predstavitvi (Mednarodni instrumenti OZN, Sveta Evrope ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o varstvu pravic narodnih manjšin: pogled v prihodnost) organizirana v okviru osmih tematskih panelov. Vklju~ene so bile teme, kot so politi~na zastopanost in cilji manjšinske politike v RH (integracija, asimilacija, getoizacija), izobraževanje v manjšinskih jezikih in pisavah, ohranjanje manjšinske identitete v ~asu globalizacije ter kako RH uresni~uje mednarodne standarde in izpolnjuje priporo~ila svetovalnega odbora za spremljanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (OKVNM) in odbora strokovnjakov za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ). UZPNM je sicer na normativni ravni zelo zgleden dokument, ki pa se niti po dveh desetletjih v praksi še vedno v glavnem ne uresni~uje. Po sprejetju je prinesel ve~ novosti (vzpostavitev Sveta za narodne manjšine, zastopstvo v saboru in na lokalni ravni ter obliko manjšinske samouprave s sveti in predstavniki, dolo~eno vidnost manjšin v javnem in družbenem življenju), vprašanje pa je, koliko se je položaj samih pripadnikov manjšin dejansko izboljšal. Kar zadeva slovensko skupnost, pa tudi sicer, je korak naprej storjen v glavnem le na podro~ju izobraževanja. Marjana Mirkovi} Darko Šonc vsa leta ~lan Sveta za narodne manjšine, foto: Marjana Mirkovi} 9. februar, Zagreb Si-T Sre~no v novo leto Svet za narodne manjšine S vet za narodne manjšine RH je razpravljal o predlogih za programe, ki so jih manjšinske organizacije prijavile na Javni razpis za uresni~evanje kulturne avtonomije na podro~ju informiranja in založništva ter ljubiteljske kulture in prireditev, sofinanciranih s sredstvi državnega pro­ ra~una RH v letošnjem letu. Predlagana so sredstva v skupnem znesku 9.807.963,68 evrov, ki je v primerjavi z lanskim višji za ve~ kot 15 %. V dr­žavnem prora~unu so v okviru dejavnosti Sveta za narodne manjšine RH v ta na- S seje, foto. www. nacionalne-manjine.info men na~rtovana in zagotovljena sredstva v znesku 7.764.846,00 evrov, kar je za dobro petino ve~ kot lani. Ve~: www.nacionalne-manjine.info y Marjana Mirkovi} 24. februar, Mestna knjižnica, Delnice Varuhi dediš~ine, dokumentarni film V knjižnici je potekala premiera dokumentarnega filma ^uvari baštine – Varuhi dediš~ine, ki ga je posnel Rasim Karali}, avtor, ki že ve~ kot tri desetletja živi in dela v Delnicah in je poznan po dokumentarnih filmih z izrazito socialnim zna~ajem. V njegovih filmih nastopajo ljudje, ki so navajeni trdega in neobi~ajnega dela, snema filme o posameznikih z obrobja in filme z etnološko tematiko, ki je vezana na stare obrti. Znan je njegov dokumentarec s spomini preživelih na koncentracijsko taboriš~e Kampor na Rabu, film o furmanih v Bosni, pa tisti o obdelovalcih lesa, polharjih, zapuš~enih vaseh in njihovih zadnjih prebivalcih … Posebno pozornost posve­ ~a obmejnemu obmo~ju Hrvaške in Slovenije. Konec leta 2022 je dokon~al dokumentarni film ^uvari baštine – Varuhi de­diš­ ~ine, ki govori o skrbi za kulturno de­diš­~ino obmejnega obmo~ja ob reki ^abranki in zgornji Kolpi v Pal~avi šiši – zasebni in javno dostopni muzejski zbirki v Plešcih. Prek intimnih pogovorov s ~lanoma dveh generacij družine ^op Smole film pripoveduje zgodbo o njihovi skrbi za dediš~ino, ki je rezultat zavzetega nadaljevanja dela prednikov in odkrite privrženosti­lokalnemu prostoru – pro­storu na obeh straneh meje, katerega kulturno dediš~ino so stoletja soustvarjali Slovenci, Hrvati in ko~evski Nemci. Pal~avi so nekdaj bogato hišo svojih prednikov tudi v najtežjih ~asih ekonomskih in politi~nih razmer uspeli ohraniti za svojo domovino. Z marljivim delom, odstiranjem že pozabljene preteklosti, obnovo starih stavb doma~ije in številnih, tudi na prvi pogled manj vrednih predmetov iz življenja tamkajšnjih ljudi omogo~ajo prenos lokalne kulturne dediš~ine naslednjim generacijam. Marinko Krmpoti}, Marko Smole in Rasim Karali}, arhiv Marka Smoleta Odziv na predstavitev filma, zanimivega za širši krog gledalcev, je bil odli~en, enako kot film in vsebinski pogovor o njem, ki ga je z Rasimom Karali}em in Markom Smoletom vodil novinar Marinko Krmpoti}. y Povzeto po zapisu Marka Smoleta 21 KOTI^EK POGLED Z LITERARNI ONKRAJ SNE@NIKA ozdravljeni, dragi prijatelji! Odkar ni ve~ mejne kontrole, sem bila le enkrat ~ez mejo (žal!). So pa na~rti zato zelo veliki! Peljati se po vsaki cesti na vašo stran, kjer sem se prej morala ustaviti pri znakih za državno mejo in omejeno gibanje. Na primer v "vali" v snežniških gozdovih, tam, kjer je bil nekdaj hotel in zraven skakalnica. Ta, ki je stala menda na hrvaški strani in s katere se je skakalo v Republiko Slovenijo. Pa s Sušaka na Lisac. Pa skozi Dleto proti Klani in iz Klane na Gomance. Mune–Starod? ^im prej! Golac– Vodice? Takoj, ko zacveti pomlad. Mi lahko predlagate še kakšno pot? Jaz vam (oziroma Darku Moharju) predlagam, da se ~im prej skupaj odpravimo na skupen ~ezmejni pohod. Že prvi~ tradicionalni in povem vam, da že prvi~ z zelo številnimi udeleženci. Planinsko društvo Snežnik bo (verjamem, da skupaj z vašo planinsko sekcijo) obnovilo pot (podrobnosti ne poznam) Snežnik–Snježnik. Teh devet ur hoda bi bilo za prvi~ prehudo. Morda po kaki poti ~ez mejo v ali iz Klane? Pa spotoma še ovinek na Pliš? Ne sanja se mi, kje je ta Pliš, samo spomnim se lepe fotografije z njega, že pred leti objavljene v tem ~asopisu. Kmalu bo objavljen razpis za Interreg Slovenija–Hrvaška. Na tej strani meje, ki je ni ve~, že sanjamo o naši/vaši planinski poti Julijani, ki bi jo vklju~ili v kak projekt. Morda bi se lahko imenovala Snežka. Tako kot naša gorenjska pot Julijana s 17 celodnevnimi etapami, po kateri lahko prehodiš nezahtevne poti kroga, ki objame naše Julijske Alpe. Lani sem jo prehodila od Kranjske Gore do Bohinjske Bistrice, letos naprej, navzgor in navzdol v Baško grapo, Poso~je in ~ez italijansko stran spet do Kranjske Gore, da bo krog sklenjen. Morda pa se naslednje leto že odpravim na pot Snežko iz naše Bistr'ce ~ez Snežnik v Gorski kotar, Risnjak, U~ko ... U šumi sa pogledom na more? Imam novico za vas. O njej sem mol~ala vso jesen, zdaj pa vam jo povem. Saj veste, za nami so volitve, tudi v Bistrici imamo novega župana, dr. Gregorja Kova~i~a. Malo "poguglajte", poglejte na (FB) spored naše TV Galeje, na YouTube, pa ga boste spoznali. Ko me je lani poklical, ali bi "šla" na njegovo listo, nisem razmišljala in takoj dahnila "Da!" Kdaj, ~e ne zdaj? Bistrica, spe~a Snegulj~ica, ne ~akaj na maj! Podporo komu, ~e ne njemu?! Tudi na Dedka Mraza ni ra~unati, saj ta nikoli ne pride. Ap-cap! sem se znašla na listi. V politiki! Ne da bi sploh pomislila, kam to ~loveka lahko pripelje! In kam me je? Z Gregorjem in našo listo GREMO! smo 4. decembra na volitvah ob zelo veliki podpori naših ljudi z vseh koncev ob~ine odlo~no zmagali in zdaj sem, kjer sem – zaposlena na Ob~ini Ilirska Bistrica. Delala bom, kar znam, vesela, da v svojem kraju. Na primer kak nov ~ezmejni projekt. Ali pa tri. V vsakem primeru pa bo potrebno novo u~enje. Z veseljem! Pa seveda novi izzivi. Na primer ta, kako oblikovati skupnost. Želimo si delati, kot se pod Snežnikom še ni delalo: transparentno, v sodelovanju z ob~ani in ob~ankami, z vklju~evanjem strokovnjakov, upoštevanjem mnenj in pametnih predlogov. Ne želim si ob~ine, ki bi jo politika vodila kot menedžer svoje podjetje, želim si ob~ine, v kateri bi politika gradila skupnost. Tudi vi ste lahko del te skupnosti. Zdaj, ko smo tako reko~ enotni prostor, še toliko bolj. Hm! Zdaj sem ~isto zares pred to konkretno nalogo. Odpreti (seveda s sodelavci) ljudem "ob~ino", spodbujati ljudi k soodlo~anju. In veste kaj, s tem sploh ni tako zelo enostavno za~eti. Po~utim se, kot da imam zavezane roke. Vidim, kam moram iti, vidim, s kom moram iti, a se ne morem premakniti z mesta. Kot da imam roke in noge zavozlane. Malce se tudi bojim. Bom znala? A govorim si: lepo po~asi. Korak za korakom iz malega raste veliko i nigdar ni tak bilo da ni nekak bilo, pak ni vezda ne bu da nam nekak ne bu (Krleža). Kjer je volja, je pot. In pika! Ali koga zanima, kaj berem? Poleg dobrih slovenskih primerov dobrih praks graditve skupnosti eno krasno knjigo eminentnega slovenskega umetnostnega zgo­dovi­narja Tomaža Brejca – ^as prebujenja, Slovenska umetnost 1880 – 1918. Krasna knjiga, lucidno napisana, polna slik, kipov, fotografij ipd. naših umetnikov, ki so v knjigi živo predstavljeni v tedanjem ~asovnem in prostorskem kontekstu. Nisem nek slikarski navdušenec, sem ~isto povpre~en poznavalec ter tu in tam uživalec umetniških del, a ta knjiga je krasna. Ob njej si z užitkom odpo~ijem od še tako družbeno pomembnih aktualnih in skupnosti potrebnih doma~ih nalog. V tišini na kav~u, kjer ni treba spreminjati sveta. Ha, ha! Vi pa imate v hrvaški jezik prevedeno knjigo Erike Fatland Sovjeti­ stan. Priporo~am! Zdaj ~akam na predlog za ~ezmejni pohod. Prvi~ na primer od nas do vas, drugi~ od vas do nas. ^ez mejo, ki je ni. y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com PD Bazovica je ob lanskem jubileju podelil posebno priznanje triindvajsetim zaslužnim ~lanom, ki so s svojo voljo in delom v Bazovici vtisnili poseben pe~at. Med peterico, ki ga je prejela že na sve~ani prireditvi, je bila tudi 35-letna Martina Grlica, vpisana v društvo ob rojstvu in z ve~ kot ~etrt stoletja aktivnega ~lanstva v FS. Martina Grlica je po izobrazbi diplomirana bibliotekarka in in­ formati~arka, zaposlena v knjižnici prav­ne fakultete na Reki, v službo pa se vsakodnevno vozi iz Pulja, kjer zadnja leta živi v partnerski skupnosti. Med pogovorom, ki je potekal pred redno tedensko vajo FS, se je ozrla na svoje prve spomine v društvu, študijska leta v Ljubljani in sedanjo dejavnost v KPD Bazovica: "V društvo prihajam, odkar pomnim, vse izhaja iz družine. Moja starša sta dejavna od mladih let, o~etova družina pa sploh in tudi moji prvi spomini so na prireditve v dvorani, ko sedim med ob~instvom in gledam, kako nona Boža in nono Pepi pojeta v zboru. Na odru vidim tudi naju z Anjo (Rizman, op. ur.), kako pri petih letih pleševa malo desno in malo levo ter skušava ujeti korak v otroški folklorni skupini, ki jo je vodila baletna plesalka v reškem gledališ~u Sonja Kern Svoboda. Spomnim pa se tudi, da je o~e, ki skrbi za tehniko, v~asih to urejal skrit za zavesami in nam, otrokom, se je zdelo imenitno, da smo se prikradli tja, plezali po vsem mogo~em in ga motili." Martina Grlica pravi, da je vedno rada plesala, folklori in drugim plesom, pozneje organiziranim v društvu, je ostala zvesta do konca srednje šole: "Uživala sem v vseh ritmih, plesali smo tudi latinskoameriške plese, standardne, na jazzovsko glasbo in hip hop. Študij v Ljubljani je za nekaj let prekinil vaje, ob vrnitvi na Reko pa sem se znova vklju~ila in od tedaj redno sodelujem. Ples je moja ljubezen, poseben ob~utek je, ko si na odru in se prepustiš glasbi. Dobro se tudi razumemo, družimo se, potujemo na gostovanja, lepo se imamo …" Pravi, da zdaj najraje pleše primorski ples – kot novost v skupini ga je skupaj s koroškim plesom postavila Anja Verderber. Je malo pestrejši, živahnejši in vizualno zanimivejši. V osnovnošolskih letih je bila vklju~ena tudi v dramsko recitatorsko skupino, pozneje mladinsko in planinsko, obiskovala pa je tudi dopolnilni pouk slovenskega Martina Grlica: "Vzgajana sem v dveh kulturah, obema pripadam enako" jezika in kulture, ki ga je prvih petnajst let v društvu prizadevno pou~evala mag. Marija Donadi}: "K pouku sem redno hodila v ~asu osnovne šole, pozneje nekoliko manj zaradi številnih obveznosti v šoli, a spomini na u~iteljico in pouk so lepi, kot na vse druge aktivnosti v društvu. Poznali smo se vsi, v društvu smo otroci iz ve~ družin preživljali veliko prostega ~asa, pogosto skupaj tudi silvestrovali, s starši, nonicami in nonoti. Veliko nas je bilo in res je bilo veselo ..." Odlo~itev za študij v Ljubljani je bila pri~akovana: na Reki takrat ni bilo študija bibliotekarstva, Zagreb je bil dale~, odhodu v Slovenijo je botrovalo tudi to, da je tam že študiral brat, poleg tega je poznala jezik in je kot ve~letna aktivna ~lanica društva prejela tudi slovensko štipendijo in bila sprejeta v študentski dom: "Zelo sem vesela, da sem lahko študirala na filozofski fakulteti. Na moji smeri, bibliotekarstvo in informatika, sem bila edina tujka, a glede tega ni bilo ovir. Sam študij je zelo kakovosten in zadovoljna sem s pridobljenim znanjem. Na delovnih mestih na Reki, kjer sem delala pred redno zaposlitvijo, so mi knjižni~arji ve~krat rekli, da se pri mojem delu opazi pozitivna razlika v primerjavi z drugimi diplomanti, ker da imam dobro teoreti~no podlago." Po vrnitvi na Reko je v nadaljnjem izobraževanju na tamkajšnji filozofski fakulteti pridobila magistrski naziv, ves ~as iskala redno zaposlitev, tri mesece pa je bila celo tajnica v KPD Bazovica: "Brat je ostal v Ljubljani, mene pa je vleklo nazaj na morje. Nisem zdržala v Ljubljani, ~eprav je bila zaradi službe to tudi nekakšna rezervna možnost. Redno zaposlitev sem namre~ dolgo ~akala, od leta 2012 sem se sedem let prijavljala na razli~ne zamenjave, a samo v svoji stroki, od mestne knjižnice v Opatiji in univerzitetne knjižnice na Reki do reške pravne fakultete, kjer delam zdaj. ^e ~lovek no~e odstopiti od tega, da želi delati to, za kar se je šolal, je iskanje službe prava borba. S sedanjim delom, ki je zelo raznoliko in razvejano ter obsega stalno izpopolnjevanje in udeležbo na delavnicah, pa sem zelo zadovoljna, spodbudna in zanimiva je tudi komunikacija z uporabniki, tako s študenti kot s profesorji." LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA P Dragica Jakseti~ 22 K ^ez mejo, ki je ni Martina Grlica je del svojega znanja namenila tudi knjižnici društva, ki obsega ve~ kot tri tiso~ naslovov, ve~inoma leposlovje v slovenš~ini. Zbirko je za~ela vklju~evati v skupni katalog slovenskih knjižnic COBISS kot slovensko knjižnico v sosednji državi. Popis še traja in vse doslej vpisane knjige so vidne v "online" katalogu. Knjižnica KPD Bazovica je povezana tudi z Osrednjo knjižnico Sre~ka Vilharja v Kopru, ki je društvu podarila premi~no zbirko s stotimi naslovi knjig za otroke in mladostnike. Priznanje društva si je zaslužila tudi s tem delom: "Vsako priznanje me razveseli, to me je še posebej, in po~utim se po~aš~eno. Slovenski dom mi je resni~no kot drugi dom, z vsemi ljudmi, ki jih poznam iz otroštva, in vsemi vezmi, stkanimi ob ve~letnem druženju in razli~nih aktivnostih. Tu je prisotna pripravljenost pomagati drug drugemu, pa tudi skupaj ohranjati slovensko kulturo. Od malega sem vzgajana v dveh kulturah in nikoli se nisem po~utila, da bolj pripadam eni ali drugi strani." y Marjana Mirkovi} Martina Grlica, foto: Istog Žorž 23 FOTO KOTI^EK 24 Foto: Damjan Slabe Arhiv PS Arhiv PS Arhiv PS Foto: Darko Mohar Foto: Darko Mohar