List 28.
Kako se zamore travno seme za domačo
potrebo pridelovati.
Narpred je treba vediti,  de  dobre trave ne rastejo na vsaki zemlji;  drugačna trava raste na
110
niokrolnih senožetih, kot pa po suhotnih; spet drugačna na ilovnati zemlji, ko na pesem*. iVko kme-tovavec lastnosti zemlje ločiti ne ve, in ne pozna travnih semen po imenih, se lahko tega iz .,Novic" ali iz druži ga popisovanja uči, ktero seme gre na to ali uno zemljo sejati. Prav lahko se pa dobro travno seme dobi, če kmetovavec na trave pazi, ktere lit ali tam nar raji in nar lepši rastejo ; potem naj si nabere se m e n od travnikov, kteri gosto in dobro travo dajo; vsako leto naj si nabrano seme z nase-j e v an j e m pomnoži, in travnike naj z njim poseva.
Bolje je več sort semen na en travnik sejati, zato ker rast raznih semen ne poide ali ne nune tako hitro , kakor trava od enioa samiga semena. Zgodej se sozori seme žlahtnih trav, torej večidel pred košnjo še izpada ali odleti. Iz tega se pre-vidi, de senene mervice iz senjakov niso pridne za posetev, ker po senjakih ali hlevskih podili večidel slabo seme od sena odleti, bolji, kakor smo ravno popred rekli, se je pa že otreslo, napredin je seno pod streho spravljeno bilo. Mislimo, de bi ta opominj vteg-uil marsikterimu kmetu dobro zložiti; zdaj pa bodemo povedali, kako se k žlahtnimu travnimu semenu pride.
Sleherni kmetovavec lahko ve, ktero travo njegova živina nar raji je; na to naj pazi, bo naj-del, de pri cestah, okoli potov in po robeh večidel žlahtna trava raste; od tacih trav naj nabira semena, napredin se prezori, napredin tedaj odleti; (per-pravno delo za otroke, tode jih je treba v nabiranju nemalo podučiti).
Tudi po travnikih nej se poišejo nar žlahtniši trave, ktere se porežejo z serpam pred košnjo, predin se seme prezori; potem nej se doma na podu čisto osmukajo.
Ako bi kdo hotel veliko travniga semena, in vsake sorte posebej si pridelovati, mora po zgorej povedanim ravnanju pridobljeno seme na vertne lehe sejati, in si lahko take lehe tudi na travnikih po plešah naredi'. Lehe na travnikih se o pozni jeseni tako le naredijo: posnemi rušo, kjer malo ali kjer slaba trava raste; posnete tla prevleči z brano, obsej ta prostor z takim semenarn, kakoršniga si pridelati želiš, potem pavalaj setev z valejem, de se seme v zemljo vtisne. Ce spušaš vode na travnik, vari, de voda do obsejanih leh ne pride; za-znamvaj si kose po travniku, ktere si obsejal; kadar je seme zrelo, osmukaj ga, na rešetu očisti, in spravi ga za drugo setev.
Kdor si tedaj hoče slabe travnike požiahtiti, naj si pridno nabira semena žlahtnih trav, naj jih poseva po zemljah enakih lastnost, od kterih je semena dobil; lastna skušnja ga bo v ti reči dalje podučila in mu pot naprej pokazala.          L—z.