, v.y.y.
c y<y >o
i Yi ,y i Y-i Y * Y_i Y. YIY iYiYiViYiViY.Y iYj Y^Y ,Y4
>
J	CLASBENA /
::	mat ic A.-ifp
'-*k\
v\^e~£ LJUBLJANI
 -  QC*
= UUSUANA 3
A'AM.’A'A’A’A’A'rX^'A'A'A’Ä’^TV^
Člani Orkestralnega društva Glasbene Matice ob lOletnici.
Ob desetletnici delovanja Orkestralnega društva Glasbene Matice
1919/20 do 1929/30.
V predvojni in vojni dobi smo se morali za izvajanje orkestralnih del posluževati izključno le vojaških godb, ki se, dasi večkrat prav dobre, vsled vsestranske uporabe vendar niso mogle posvečati z zaželeno vnemo gojitvi simfonične glasbe. Ko je kasneje dobilo gledališče lasten orkester, je bilo v tem oziru nekoliko bolje, vendar pa prihaja gledališki orkester vsled prezaposlenosti v operi za koncertno glasbo le malo v poštev. Ker je vzdrževanje popolnega orkestra zvezano z ogromnimi stroški — to izkušnjo smo imeli že z dokaj nepopolno slovensko filharmonijo —, je naša glasbena javnost z veseljem pozdravila lasten orkester — Orkestralno društvo, ki se je ustanovilo pod okriljem Glasbene Matice na pobudo sedanjega predsednika in prvega društvenega dirigenta. Prvi koncert se je vršil dne 9. decembra 1919. V koncertni sezoni 1929/30 praznujemo tedaj
prvo desetletnico
javnega koncertnega delovanja društva. Ta pomembni dogodek v domačem kulturnem življenju proslavi Orkestralno društvo
s slavnostnim koncertom.
Društvo, čigar člani so po Statutu obenem člani Glasbene Matice in Filharmonične družbe, ima namen gojiti resno simfonično glasbo, kakor goji že skoro 40 let tudi v inozemstvu prosluli zbor Glasbene Matice vokalno glasbo.
Orkestralno društvo budi z oživljanjem simfoničnih umotvorov smisel in zanimanje za instrumentalno glasbo, vzgaja občinstvo do višjega spoznavanja in umevanja te najvišje in najbogatejše glasbene panoge. Sodelovanje v društvu pa je obenem za člane tudi sistematično vežbanje za igranje v komorni glasbi in tehnično izpopolnjevanje v orkestralni igri.
Orkestralno društvo ni bilo ustanovljeno kot zajednica poklicnih glasbenikov, temveč kot društvo prijateljev glasbe, ki iz idealizma in ljubezni do glasbe posvečajo prosti čas povzdigi domače glasbene kulture.
Z neumornim prizadevanjem svojih dirigentov in članov kaže orkester tendenco krepkega razvoja in njegovi dovršeni koncerti v večjem slogu so postali v Ljubljani dogodki prve vrste. S svojimi koncerti je želo društvo v teku lOlet-nega delovanja dokaj častnih uspehov.
Društvena koncertna knjiga izkazuje do danes
20 samostojnih,
sijajno uspelih koncertov in 17 drugih koncertnih prireditev, na katerih je izvajal orkester poleg lepega števila domačih del tudi veliko največjih in najpomembnejših skladb svetovne literature (glej seznam).
Kdor je pazno motril naše dosedanje delo, mora odkrito priznati, da je v prvem desetletju šla
naša pot navzgor,
da se nismo strašili ne pretečih ovir, ne ogromnih žrtev.
Zavedamo se, da smo še daleč od zaželenega cilja, a v nadi, da nas bodo podpirali pri naših kulturnih stremljenjih merodajni činitelji in najširši krog ljubiteljev glasbe z nasveti in naklonili, hočemo zastaviti vse svoje sile, da se v svojem delovanju povzpnemo više in više.
V ponedeljek, dne 10. marca 1930. ob 20. uri se vrši v Unionski dvorani
ob desetletnici obstoja Orkestralnega društva Glasbene Matice
pod pokroviteljstvom gospe Gabrijele Sernečeve, soproge bana dravske banovine.
jubilejni simfonični koncert
Koncert izvaja orkester, sestoječ iz članov Orkestralnega društva, gojencev državnega konservatorija, opernega orkestra in godbenikov muzike dravske divizijske oblasti.
Solist: klavirski virtuoz Ivan Noč. Dirigent: L. M. Škerjanc. SPORED:
Uvodoma predava g. dr. M. Rupel o skladateljih in skladbah sporeda.
1. Cesar Franck: Simfonija.
a) Lento-Allegro non troppo,
b) Allegretto,
c) Allegro non troppo.
2. Lucijan M. Škerjanc: Preludij in Scherzo.
3. Franc Liszt: Klavirski koncert v es-duru s spremijeva-
njem orkestra.
Točki 1. in 2. se izvajata v Ljubljani prvič.
Cesar Franck
(1822—1890)
Znameniti belgijski glasbenik C. Franck je živel od mladih let do smrti kot organist in profesor konservatorija v Parizu. S svojimi deli je zarezal globoko brazdo v zgodovino francoske glasbe. Njegov učenec Vincent d’Indy pravi, da se je simfonična umetnost v Franciji pričela razvijati šele s šolo C. Francka.
Francka odlikuje zdrava melodična invencija, plastična tvorba tem. smisel za živahne in fino odtehtane barve zvoka, za blagoglasno, na hromatiki slonečo harmonijo in za široko linijo glasbenega oblikovanja.
Simfonija v d-molu je nastala par let pred mojstrovo smrtjo. Po ustroju in tematični razpredelbi spada med «ciklična» dela.
Uvodni takti prvega stavka prinašajo v lento-tempu glavni tema v violah, violončelih in basih. Nato prevzamejo tema godala v hitrejšem tempu, vendar se kmalu umirijo in preidejo malo terco višje v začetni Lento. Spet nato prevlada Allegro, najprej v f-molu. nato v f-duru. V zadnjem tonovem načinu začujemo mehki, nežno pevni tema v violinah in lesenih pihalih. Elementi obeh tem se združijo in ponavljajo v različni predelavi. Po kratkem lento-medstavku, v katerem prevzamejo začetni tema kanonično trobila, nastopi repriza (ponovitev). Stavek se konča grandiozno s polnozvočnim pričetnim motivom na jasnem d-durovem trizvoku.
Drugi stavek združuje počasni in scherzo-stavek. Po kratkem uvodu harfe in godal prinese angleški rog, podpiran z godali, svežo, rapsodično melodijo. Odgovarjata mu rog in klarinet, ovita z melodičnimi arabeskami viol in violončelov. V vmesnem Andante-stavku vodi I. violina ob diskretni, zibajoči spremljavi ostalih godal. Polnozvočne, na orgle spominjajoče epizode v pihalih privedejo stavek, ki je v kompozicijskem smislu velik umotvor, do nežnega zaključka.
finalu se pojavljajo po «cikličnem zakonu» motivi obeh prejšnjih stavkov. Začetni krepki tema v fagotih in violončelih uvaja širokopotezen tutti v močnem zaletu.
Stranski tema je poverjen pihalom in trobilom, godala ga nadaljujejo. V posameznih instrumentalnih skupinah za-čujemo motive in temata prvega in drugega stavka v bleščeči obdelavi. Dolgo izpeljavo obkroža glavni motiv iz Allegretta. Sklep prevzame končno triumfalno glavni tema zaključnega stavka kanonično.
L. M. Škerjanc
je rojen leta 1900. študiral je v Ljubljani in po končanih gimnazijskih študijah na konservatorijih v Pragi in na Dunaju. Uglasbil je znatno število samospevov s spremlje-vanjem klavirja, tri godalne kvartete in več orkestralnih del, med njimi scenično glasbo k Moliereovemu «Žlahtnemu meščanu», uverturo «Mlada Breda», «Grottesco», «Largo» in druge. Njegov «Preludij in Scherzo», ki je na današnjem sporedu, je bil prvič izvajan na Festivalu jugoslovanske instrumentalne glasbe v Pragi dne 6. novembra 1927. pod naslovom «Koncert» in je dosegel velik uspeh. Tedanja glasbena poročila pravijo, da je prvi stavek (preludij) tehnično zanimiva kompozicija sodobnega glasbenega sloga, ki je vzbudila presenečenje in bila aplavdirana osobito z levega naprednega kota dvorane, kjer je bila zbrana mladina, medtem ko je drugi stavek, «Scherzo», zgrajen na celotonski skali, živ in originalen v ritmiki, temperamenten v izrezu in briljantno instrumentiran, vžgal splošno.
Franc Liszt
(1811—1886)
Za časa bivanja v Weimaru, okoli leta 1849., je Liszt napisal dva koncerta za klavir. Tu so prvič proizvajali dne 16. februarja 1851. koncert v es-duru pod vodstvom Ber-lioz-a. Ta koncert je posvečen Litolffu; izšel je leta 1857. Hans v. Bülow ga je v novembru 1855. igral v Berlinu pod Lisztovo taktirko. V koncertu, čigar klavirski part zahteva ogromne pianistične virtuoznosti, je dodelil Liszt razmeroma enako vlogo solistu in spremljajočemu orkestru. Često so posamezna temata tako izvedena, da se pianist s svojim spremljevalcem strne v popolno enoto. Koncert vsebuje tri stavke: a) Allegro, b) Quasi adagio in c) Allegro vivace, ki pa se izvajajo neprekinjeno.
Kronika Orkestralnega društva Glasbene Matice Dirigenti
Orkestralnega društva Glasbene Matice
od leta 1919. do danes:
Karol Jeraj (1919—1923)
Josip Michl (1925—1924)
L. M. Škerjanc (1924—1925)
Emil Adamič (1925—1926)
Emil Adamič in L. M. Škerjanc skupno (1926—1928) L. M. Škerjanc (od 1928. dalje)
Predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice
od leta 1919. do danes:
Dr. Ivan Karlin
Ustanovni člani
Orkestralnega društva Glasbene Matice:
Ivan Jelačin ml., predsednik zbornice TOI.
Ivan Rozman, tovarnar Avgust Praprotnik, ravnatelj Andrej Šarabon, veletrgovec Franc Golob, tovarnar J oso Goreč, trgovec Alojzij Lilleg, trgovec
Sodelujoči člani Orkestralnega društva Glasbene Matice
v sezoni 1929/30:
Bajde Oton Dermelj Albin Dev Aleksander, ing. Dörfer Robert Fatur Anton Grošičar Milan Gšpan Julij Hočevar Slavko Hoffmann Emil, ing. Humek Jelena Humek Štefanija Ivančič Avgust Jerončič Leopold Karlin Ivan, dr. Karlin Mirko, dr. Koželj Slavko Krek Leon Lexander Josip Pertot August Petrič Hinko, ing. Pfeifer Leon Planinšek Karl, ing.
Platner Josip, ing. Pompe Janko, dr. Pompe Leon, dr. Pompe Rihard Poženel Emilija Prinčič Vladimir Puppis Karel Rupel Mirko, dr.
Rueh Branko Rumpret Maks Rothi Božidar Sever Stanko Šantel Saša Šantel Voja Šivic Pavel Širca Ernest Tominšek Gojmir, dr. Vrančič Henrik, ing. Vrtačnik Maks Zajc Drago Zajc Žarko Žebre Demeter
Dr. Ivan Karlin predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice.
L. M. Škerjanc dirigent Orkestralnega društva Glasbene Matice.
Člani Orkestralnega društva Glasbene Matice,
ki so sodelovali v letih 1919—1929:
Bajc Oton Bajda Ivan Birsa Josip, dr. Brnobič Josip Crlenjak Milan Cvirn Otmar čerček Srečko Črnigoj Jaroslav, ing. Dežela Mirko Erzin Josip Faganelj Grozdan Franko Dušan Franko Igor, dr. Golob Andrejko Grafenauer Ivan, dr. Gregorc Ivan Gröbming Adolf Hafner Janko, dr. Hafner Milan Hartmann Gvido Hartmann Kamil Hofbauer Hugon Hribar Mirko, dr. Hribar Zoran Hribar Evgen Hronek Ivan Hrovath Herman, ing. Humek Vera Jeraj Vida Jermol Albert Jurkovič Slavomir Kac Leon, dr.
Karlin Pavel, dr. Kerne Leopold Klanjčar Jože
Kononenko Aleksij Koprivc Minka Koritzky Janko Korun Jela König Robert Kržan Fran, dr. Lenarčič Janko Leskovic Bogomir Leskovic Franc, dr. Leskovic Stanko, dr. Likar Miha Lindtner Viktor Lindtner Vojteh Lubec Milko, dr. f Logar Miroslav Markež Franjo Matelič Alojz Medved Ivo Mihelčič Franc Muser Josip Mühleisen Erik, dr.
Mü h leisen Erik Mühleisen Artur Nachtigall Milan Najžer Zlato Neuberger Mavricij, dr. Novšak Vinko Obereigner Miloš, ing. Pajk Josip Paulus Rudolf Petrič Cedrik, ing. Pogačnik Mihael Pokovec Anton Pokovec Štefan Poljak Josip
Poljanec Franc Poljanec Pavel Poljanec Taras Poženel Lidvina Pritekelj Alojzij Prosenc Radovan Recelj Alojzij Rems Maks Rožanec Mihael Rupel Karel Sajovic Stanko, dr. Sancin Ivan Schreiner Vladimir Smolik Fran, ing. Stanič Franjo Strniša Leon Stoječ Rajko Svetlin Jože Šivic Silvester Škerlj Božo, dr.
Šulc Josip Šušteršič Vinko švikaršič Zdravko Tornič Filip Trnkoczy Dalibor Trost Franc Trost Ivan Ukmar Vilko Uršič Pavla Venedig Henrik Vindiš Josip Virant Anton Vrščaj Borut Vukovič Klement Zavodnik Vladimir Zelenko Fran, ing. Zidarič Joso Zupančič Josip Žabkar Viktor
Koncerti
Orkestralnega društva Glasbene Matice izven Ljubljane.
Večino koncertov je društvo priredilo v unionski, odnosno filharmonični dvorani v Ljubljani, dva v Radio-Ljubljana, po enega na Viču (1921), v Trbovljah, v Krškem, v Tržiču (vse 1926), v Zagorju ob Savi, v Murski Soboti in v Ljutomeru (1927).
Kot solisti so na društvenih koncertih nastopili:
Viljem Kopta, bivši profesor konservatorija v Petrogradu (oboa), 1. 1919.
Marija Schweiger-Šmalc, prof. drž. konservatorija v Ljubljani (klavir), 1. 1920.
Vilma de Thierry-Kavčnik, operna pevka v Ljubljani,
1. 1920.
Rihard Zika, koncertni mojster, 1. 1921.
Josip Drvota, operni pevec v Ljubljani, 1.1921.
Ivan Trost, prof. drž. konservatorija v Ljubljani, 1.1922. Ivan Levar, operni pevec v Ljubljani, 1. 1922.
Karel Rupel, gojenec drž. konservatorija v Ljubljani, 1927. Anton Trost, klavirski virtuoz, Dunaj, 1.1928.
Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani, 1.1928. Leon Pfeifer, gojenec drž. konservatorija v Ljubljani, 1928. Avgust Pertot, učitelj Glasbene Matice v Ljubljani, 1.1928. Andulka Dubravska, članica opernega orkestra v Ljubljani, 1.1929.
Pavel šivic, gojenec drž. konservatorija v Ljubljani, 1.1929. Marjan Lipovšek, gojenec drž. konservatorija v Ljubljani,
1.	1929.
Marjan Rus. gojenec drž. konservatori ja v Ljubljani, 1. 1929.
Domača dela, ki jih je izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice
na svojih koncertih v letih 1919—1929:
Emil Adamič:	Tatarski ples iz «Tatarske suite» (1922)
Mož z medvedom iz suite «Iz moje mladosti» (1922)
Scherzo (Potrkan ples) (1922 in 1927) Ljubljanski akvareli (suita) (1928) Turkestanske ljubavne pesmi (1927)
St. Binički:	Uvertura k Vojnovičevi drami «Ekvi-
nokcij» (1922)
B. Ipavic:	Serenada (1922)
K. Jeraj:	Lepa Vida, melodram	(1922)
P. Krstič:	Rondo iz godalne	suite	(1922)
A. Lajovic:	Adagio (1922)
Sanjarija (1926)
Caprice (1929)
1.	Mihevc:	Predigra k operi «Planeti» (1926 in 1927)
St. Premrl:	Božična suita (1922)
Allegro za godala (1921)
S.	šantel:	Mala suita za veliki orkester (1926)
Suita za godalni orkester (1929)
L. M. Škerjanc:	Grottesca (1920)
Simfonični stavek v e-duru (1920)
Suita «Žlahtni meščan» (1922 in 1927) Gavota in pastorale iz «Cyrano de Ber-gerac» (1926)
Uvertura «Mlada Breda» (1927)
Plesni motiv (1929)
Dela svetovne literature, ki jih je izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice
na koncertih v letih 1919—1929:
Čajkovski j P.: Berlioz H.: Beethoven L. v.:
Borodin A.:
Loeatelli A.: Mahler G.:
Bach J. S.: Corelli: dall’Abaco: Dvorak A.: Grieg E.:
Händel G. F.: Rahmaninov A.: Rameau J. P.:
Berlioz H.: Beethoven L. v.:
Glinka M.: Schubert F.:
Su
Beethoven L. v.: Boccherini L.:
Simfonije:
6. (tragična) simfonija (1920) Fantastična simfonija (1922)
1. simfonija (1927)
3.	simfonija (1921)
7. simfonija (1925)
1. simfonija (1926)
2. simfonija (1929)
Lamento iz žalostne simfonije (1928) Adagietto iz 5. simfonije (1929)
Koncerti:
Brandenburški koncert št. 3 (1928) Concerto grosso št. 8 (1928)
Cerkveni koncert št. 9 (1928) Violinski koncert (1921)
Klavirski koncert (1920)
Concerto grosso št. 6 (1925)
2.	klavirski koncert (1928)
Koncert za klavir in godalni orkester (1929)
Uverture:
Rimski karneval (1920)
Coriolan (1925)
Egmont (1927)
Kamarinskaja (1926)
Uvertura v italijanskem slogu (1928)
ite in druge skladbe:
Fuga iz godalnega kvarteta, op. 59, št. 3 (1922)
Menuet (1919)
Borodin A.: Bossi E.: Čajkovski j P.:
Debussy CI.:
Dvorak A.:
Grainger P.: Grieg E.:
d’Indy V.: Janaček L.: lionneger A.: Ljadow A.:
Liszt F.:
Mozart W. A.: Nielsen P.: Poulenc F.: Rebikow A.: Rimski-Korsakov: Saint-Saens C.:
Schreker F.: Schubert F.: Sibelius J.: Stravinski I.:
Suk J.:
Polovski plesi (1925)
Intermezzi Goldoniani (1929)
Serenada (1920, 1926 in 1929)
Casse noisette (1926)
Elegija (1919)
Danse sacree et danse profane (1924) Petite Suite (1925)
Children’s Corner (1926)
Serenada (1919)
Valček št. 2 in št. 4 (1926 in 1928)
Mock Moris (1928 in 1929)
Vdanostna koračnica (1927)
Srčne rane, Zadnja pomlad, Norveška, Večer na gori, Ob zibeli (1919 in 1929) Karadec (1924)
Suita (1928)
Pastorale d’ete (1926)
Balada (1920)
Les Preludes (1920)
Serenada (1929)
Suita (1924)
Rapsodie negre (1929)
Jesenski listi, Večerna zarja (1924)
Na grobu (1920)
Živalski karneval (1929)
Potop, preludij (1922)
Intermezzo (1929)
Trije menueti (1929)
Romanca (1920)
Žar ptica, suita (1926 in 1928)
Koral sv. Vaclava (1922)
Serenada (1922)
GLASBENA MATICA V LJUBLJANI V APRILU 1930
KLAVIRSKI KONCERT
IVAN NOČ
SPORED:
BACH BEETHOVEN CHOPIN T A ] C E V I Č A L B E N I Z SCHUBERT
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
(predstavnik Miroslav Ambrožič)