H R I B O V S K E K M E T I J E NA S E V E R N I S T R A N I P O L J A N S K E D O L I N E MOUNTAIN FARMS ON THE NORTH SIDE OF THE POLJANE VALLEY MILAN OROŽEN ADAMI C IZVLEČEK UD K 33(497.12-16) :911.3 Hribovske kmetije na severni strani Poljanske doline V tem delu Škofjeloškega hribovja smo raziskali 233 hribovskih kmetij , ki so v 45 naseljih občine Skofja Loka. Metodologija proučevanja je zasnovana na geo- grafskih smernicah proučevanja hribovskih kmet i j na Slovenskem. Govedoreja, mlečna in mesna, je ob gozdarstvu poglaviten vir dohodka hribovskih kmetij . Le dobra četrtina je čistih kmetij, torej takih, ki se preživljajo izključno iz kmetijstva. ABSTRACT UDC 33(497.12-16) :911.3 Mountain Farms on the North Side of the Poljane Valley 233 mountain farms, distributed among 45 settlements on the north side of the Poljane Valley among the Skofja Loka hills, have been investigated. The method of study was based on geographical guidelines for the study of hill f a rms in Slo- venia. Cattle-breeding (for milk and meat), is, together with forestry, the main source of income of these hill farms. Only one quarter of them are »pure farms«, i. e. farms where the inhabitants earn their living solely f rom farming. Naslov — Address Mag. Milan Orožen Adamič Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 5 61000 Ljubl jana Jugoslavija KAZALO Izvleček — Abstract 72 (4) UVOD 73 (5) NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE, SESTAVA ZEMLJIŠČA IN PO- SESTI 78 dO) ELEKTRIFIKACIJA IN KOMUNIKACIJE 90 (22) GOSPODARSTVO 91 (23) PREBIVALSTVO 98 (30) KLASIFIKACIJA KMETIJ 101 (33) FIZIOGNOMIJA POKRAJINE 105 (37) ZAKLJUČEK 109 (41) LITERATURA 110 (42) MOUNTAIN FARMS ON THE NORTH SIDE OF THE POLJANE VALLEY (Summary) 112 (44) SEZNAM TABEL IN DIAGRAMOV Tabela 1. Sestava zemljišča in velikost posesti ter letni etat . . . 83 (15) Tabela 2. Sestava posesti in nadmorska višina kmečkega doma 85 (17) Tabela 3. Stanje goved in konj, zadrugi prodanega mleka in mesa, pomembnih kmetijskih strojev in drugega . . . 92— 93 (24—25) Tabela 4. Prebivalstvo 99—100 (31—32) Tabela 5. Klasifikacija kmetij 102—103 (34—35) Diagram 1. Število hribovskih kmetij po naseljih 75 (7) Diagram 2. Povprečne nadmorske višine hribovskih kmetij po na- seljih 80 (12) Diagram 3. Povprečni deleži kmetijske zemlje in gozda po naseljih, urejeno po povprečni velikosti naselja 86 (18) Diagram 4. Korelacijski diagram, povprečna velikost kmetij in po- vršine gozdov 87 (19) Diagram 5. Primerjava sestave posesti v '%> — delež kmetij po po- sameznih razredih 88 (20) Diagram 6. Primerjava sestave posesti v "/o — delež posesti po po- sameznih razredih 89 (21) Diagram 7. Povprečna prodaja mleka in mesa na prodajalca po na- seljih 95 (27) Diagram 8. Povprečen letni etat na kmetijo 96 (28) Diagram 9. Povprečno število skupnega in kmečkega prebivalstva ter efektivne kmečke delovne sile na kmetijo — po naseljih 101 (33) UVOD Z raziskovanjem hribovskih kmet i j na levi s t rani Poljanščice, oziroma Pol janske Sore ali samo Sore, kot ji včasih kra tko pravijo, smo začeli v letu 1983. Metodologija proučevanja sloni na osnovnih smernicah za geografsko proučevanje hribovskih kmet i j na Slovenskem (M e z e , 1980). Na tem mestu so pr ikazani glavni rezultat i raziskovanj le za del Pol janske doline, ker so hr i - bovske kmet i je na desni s trani Poljanščice že obdelane (M e z e , 1986). Na območju Škofjeloškega hr ibovja so raziskane tudi v sosednji Selški dolini, v geografsko podobni soseščini pa tudi v Polhograjskem hr ibovju ter na Cerk l jan- skem in Idr i jskem ( M e z e , 1986; 1986 a; 1987). Danes razumemo pod pojmom Pol janske doline vse porečje Poljanščice oziroma Pol janske Sore, torej tudi Žirovsko dolino t j a do Rovt in Hlevnega Vrha, čeprav je ta zgornji del porečja Poljanščice do neke mere samosvoj in je bil v preteklosti tudi upravno ločen od Pol janske doline v ožjem smislu (11 e - š i č , 1938, 48). V Zirovski kotlini pravi jo Poljanščici oziroma Pol janski Sori Sovra. V naše raziskovanje so bile vkl jučene vse kmet i je s skupno velikostjo posesti 10 in več ha, ki leže na nadmorski višini 600 m in več. Od nižje ležečih kmet i j smo v raziskavo vključil i one, kater ih zemljišče je s t rmejše od 11,4° oziroma 20%. Izjemoma smo vključili tudi kmetije, ki so manjše od 10 ha, če so z zakonom zaščitene. Raziskanih je bilo skupa j 233 kmet i j v 45 naseljih. Vsa nasel ja so v območju levega dela povir ja Poljanščice, ki jih osrednja visoka gorska p reg ra j a Škofjeloškega hr ibovja Črni vrh (1288 m), Blegoš (1562 m), Ko- privnik (1393 m), Mladi vrh (1374 m), Stari vrh (1217 m), Plešavnikov v rh (945 m) in Lubnik (1025 m) z razvodnico loči od severne Selške doline. Na zahodni s trani je obravnavano območje omejeno z razvodnico med Poljanščico in povir jem Idrijce. Na jug je omejeno s Podosojnico, Hobovščico in Poljanščico. V podrob- nem je obseg območja razviden iz priloženih kart . Vsa obravnavana nasel ja so po današnj i upravno teri torialni razdelitvi v občini Škof ja Loka. Vkl jučena so v sedem kra jevnih skupnosti : Gorenja vas, Javor je , Log, Pol jane nad Škof jo Loko, Sovodenj, Trebi ja in Zminec. O imenih naseli j v loški občini je pisal P l a n i n a (1981); v naši raziskavi smo se držali u radne nomenklature . Označbe domačih imen kmet i j so rezultat terenskega zapisa, ki je mnogokrat narečen; odločili smo se, da n a j tak tudi ostane. Seznam kmet i j po k ra jevn ih skupnostih (KS) in naseljih. Kmet i je so ozna- čene z domačimi imeni. KS Gorenja vas C a b r a č e : Hribovc, Janez, Jezgorc, Mešič, Šemon; D e b e n i : Martenc, Martin, Tominc; H l a v č e N j i v e : Balantičk, Bunš, Hlavškar, Korenovc, Stražar; H o t a v 1 j e : Bogaraj , Jezeršek, Kavčič, Kumer, Likar, S la jkar ; J e - l o v i c a : Cruhc, Zabrcar; K o p a č n i c a : Klovžar, Matečon, Sinkovc; K r n i c e pri Novakih: Demšar, Jeras, Račke, Štefan; L a j š e : Grog, Peternel ; L a z e : Za goro; L e s k o v i c a : Brejc, Kožuh, Martin, Navoz, Oblak, P r i - možič, Rupar ; R o b i d n i c a : Frenc, Jušk, Plut , Smrekove, Zejc; S r e d n j e B r d o : Bogataj , Gar tnar , Komar, Kosmač, Lovriha, Temine, Zejc; S t u d o r : Bizjak, Kejžar, Na Grob; S u š a : Golenšk, Štefan, Tratnik, Vresjak; V o - l a k a : Grčar, Jakob, Klemen, Kopitar, Mezeg, Močnik, Štrepfel j . KS Javorje Č e t e n a R a v a n : Tavčar, Navk, Ožbet; D o l e n č i c e : Babnik, De- gern, Malešen, Matečk, Polenčk, Zamuda; D o l e n j a Z e t i n a : Andrejčka, Gošarca, Podblegašnik, Str i tar ; G o r e n j a Z e t i n a : Andrejon, Brinuka, Do- bre, Korošc, Markuša, Mihuc, Oglar, Princ; J a v o r j e : Boštinc, Darmota, Hribuc, Kos, Sukanc, Tonce, Vrbanač; M u r a v e : Bogataj , Košanc, Kovač, Peternel j, Tomažin; P o d v r h : Kos, Logar, Potočnik. KS Log G a b r š k a g o r a : Mežnar, Pešar, Zabrdnek; N a L o g u : Rupar, Sko- pec, V Malnu; S m o 1 d n o : Justin, Jurčk, Krmel j , Lazaraček. KS Poljane nad Škofjo Loko D e l n i c e : Aj tar , Degern, Dolenc, Ile, Jej ler , Nace, Remc, Šubic, Tone, Tork; D o l e n j a R a v a n : Krak, Martinuc, Rovišar; D o l e n j e B r d o : Bogataj, Demšar, Ju rman , Krivic, Luka, Zlebedar; G o r e n j a R a v a n : A j n - žuvie, Drhink, Možina, Save; G o r e n j e B r d o : Celinkar, Gorenj i Rovtar, Ražen; J a z b i n e : Demšar, Košir, Košir, Mesec, Ržen; L o m n a d V o l č o : Anžon, Jelovčan, Rešk; L o v s k o B r d o : Platiša, Spolovičar, Stanonik, Te- mine; M a l e n s k i V r h : Bolantin, Jakapon, Posevčnik; Z a k o b i 1 j e k : Jelovčan, Kolar, Udam. KS Sovodenj H o b o v š e pri Stari Oselici: Grapar ; N o v a O s e l i c a : Grudnovče, Jakob; P o d j e l o v o B r d o : Andrejčevk, Burje , Črtane, Gregorc, Kalar, Pa- stotnikar, Podčrtar , Rupnik, Rženar. KS Trebija P o d g o r a : Cestnk, Kamnšk, Murovc, Tra ta r ; S t a r a O s e l i c a : Bez- jak, Brcar, Brdar , Burk, Čadež, Fr janovc, Hobovšen, Homovc, Jesenovc, Jezerc, Jezeršk, Kumar , Lazar, Leskove, Lukač, Makuc, Martenčk, Mežnar, Mravlje, Podlokovc, Preskar , Pstota, Rotovž, Sivkar, Slemenčen, Spolovičar, Škrbina, Vrhove, Zapotokar, Zunar ; T r e b i j a : Andreje , Bezjak, Jej ler , Župan. KS Zminec B r e z n i c a p o d L u b n i k o m : Jurčič , K r a j n i k , Kr ižnar , Mavžar , Mež- nar , Naca, P in ta r , Polanc, Po t rebu ješ , S tanonik ; F l o r j a n n a d Z m i n c e m : Brgant , Kožuh, Marke l j , Tavčar ; G a b r o v o : Dolenc, J amnik , P in ta r , Volčič; S o p o t n i c a : Demšar , Hab j an , Maček, P in ta r , Prevodnik , Rupar , gubic, Tavčar . Uskovica TriCija Suši Studor SioMno B«rtnia ¡ít i na Sopotnici—. J dvorit Bobrovo SKlivčt Hi i vi lubint Huravt v Midn¡» Ctttna Ravan F lorian nad Zlincil 6ortnia Ravan Ernici lovsko Brdo 10 Briinica Srtdnii Brdo 0olaka a Doltnčict ¿2 Oultni t Brdc t : Hotavlit Cabračt U_.. Dolini« litina V . 23 Stara Ostlica .—foditlovo Brdo (tlnici ..•last „ A ^Hobovšt Kova Usp I i ca ~~ —- LaJ 5t Jtlovlca .—Zokobilitfc F'odvrh Ha Loju Haltnski Mrh loi nad V«I do Kopačnica Borinjr Brdo 6abrsfca Bora Bo lini a Ravan [litini Podgora Digram 1: Število hribovskih kmetij po naseljih. Za hr ibovske kme t i j e v t em delu Po l j anske doline je značilno, da je v o sp red ju nase lb inska oblika samotne kmet i je , zaselka ali m a n j š e vasi. Večje sk len jene vasi so bol j iz jema kot pravilo. M e d n j e bi lahko uvrst i l i Leskovico, J a v o r j e in morda še ka te ro nasel je . Več pa je t ak ih nase l i j v dolini Pol janščice. M a r s i k j e so kmet i j e t ako blizu skupa j , da lahko govor imo o aglomeraci j i samot - nih kmet i j , ki le i z jemoma kaže ali n a k a z u j e neko nač r tno urbanis t ično u red i t ev k r a j a . P r i m e r d rugačne vasi je Nova Oselica, ki, čeprav m a n j š e nasel je , kaže sk rbno obl ikovano urbanis t ično zasnovo. Tipičen p r i m e r velikega nasel ja , ki je ses tavl jeno izk l jučno iz samotn ih hr ibovskih kmet i j , j e S t a r a Oselica. To je tud i nase l je z n a j v e č hr ibovsk imi kmet i j ami , 29. V vseh ostal ih 44 nase l j ih je hr ibovskih kme t i j le 10 ali m a n j . Iz d i ag rama 1 je razvidno veliko število nasel i j z m a j h n i m števi lom hr ibovskih kmet i j , k a r je v na jveč j i mer i odraz močno razgibanega površ ja . Skupno povpreč je je le okrog 5 hr ibovskih kme t i j na enoto nasel ja , ka r tud i kaže na izredno razgibanost , pestrost in pr i lagodl j i - vost o rografsk im razmeram. B l a z n i k (1928, 1938) ugotav l ja , da se je nasel i tev po pr i rodi gozdnatega Škof je loškega h r ibov ja v večj i mer i pričela šele v s r e d n j e m veku, potem ko je vse to območje 1. 973. in deloma zgorn ja Po l j anska dolina še n e k a j kasne je pr iš lo pod zemlj iško gospoščino f re iz inškega škofa s sedežem v Š k o f j i Loki. Do 13. s to le t ja je bila zak l jučena p rva kolonizaci ja s lovenskega preb iva l - stva. N a j p r e j je bilo posel jeno dol insko dno v vsem spodn jem prede lu vse do Hotavel j , po tem pa zelo gosto vse pr iso jno karbonsko območje pod Blegošem, Kopr ivn ikom, S t a r im in Mladim vrhom, k j e r je bila sredi 13. s to le t ja slika nasel jenost i domala enaka kot danes. Sledila je počasnejša kolonizaci ja odroč- nejšega in m a n j ugodnega hr ibovskega sveta. V drug i polovici 13. s to le t ja je nasel i tev skušala p rodre t i da l je v h r ibov je na zahod (Stara Oselica). Še danes so tu hr ibovske kmet i je , ki ima jo r azmeroma veliko zeml je in to -v g lavnem v obliki celka. Zadn j i močnejš i kolonizaci jski sunek je bil še sredi 16. s tolet ja , ko so naselil i gozdnato h r ibov je ob Hofcovščici (Nova Oselica). Posebno, svojsko sliko, kažejo k r a j i okrog Leskovice, k j e r so zaznavni močni vpl ivi s p r imorske s t rani , ki se kaže v tudi d rugačn ih obl ikah kmečkega doma in razdrobl jenos t i zemlj iške razdel i tve. Po l j anska dolina je s to le t ja p reds t av l j a l a pomembno p r o m e t n o povezavo med zahodom in vzhodom, med P r imorsko in Gorenjsko. V zgorn jem delu se je ta p rome tna pot razve ja la v še danes bol j uve l j av l j eno smer po dolini Ho- Sl. 1. Nova Oselica, naselje mlajše kolonizacije, ki kaže poteze načrtne ureditve okrog cerkve in trga pred njo. SI. 2. Javorje, osrednje vaško naselje v prisojnih pobočjih pod Blegošem, Kopriv- nikom in Starim vrhom, s trgovino in štiriletno podružnično osnovno šolo. bovščice na razvodnico p r i K l a d j u in da l j e v Cerkno. Seve rna ve ja te iste smer i po dolini Kopačnice je bila vedno nekol iko bol j v ozadju. Vsi p rome tn i tokovi iz hr ibovskih kme t i j se s t eka jo v dolino do te o s redn je p r o m e t n e pot i po dolini Pol janščice in p reko cen t ra ln ih nasel i j G o r e n j e vasi in Po l j an da l j e v Škof j o Loko. O hr ibovskih k m e t i j a h v Po l j ansk i dolini je razen v že omen jen ih Meze- tovih, I lešičevih in Blaznikovih raz iskav v svoj ih pr i spevkih pisal tud i P l a n i n a (1956, 1962). Venda r z geografskega stališča po naveden i metodo- logij i še niso bile raz iskane. G l i h a in Č u d e n (1979) sta izdelala e labora t o k m e t i j s t v u v škof je lošk i občini, ki se na s l an j a na poda tke anke te iz le ta 1979. Iz osnovnih ma te r i a lov te anke te je bilo mogoče za neka t e ra območja dobit i vel iko izredno kor is tn ih pokazate l jev , ki so nas opozorili na mar s ika j . Različen n j ihov in naš metodološki pr is top pa n a m je žal onemogočil zanesl j ivo p r i m e r j a v o s t an ja . V loški Kmet i j sk i zemlj iški skupnos t i so n a m te poda tke l jubeznivo dali v uporabo in n a m s tem in d rug imi in fo rmac i j ami veliko po- magal i v zb i r an ju podatkov, ki so p reds t av l j en i v t e j raziskavi . P r a v t ako se z a h v a l j u j e m o tud i Gozdnemu gospodars tvu K r a n j in š tevi ln im posameznikom, ki so n a m vedno l jubeznivo in z r a z u m e v a n j e m pomagal i pr i t e r enskem zbi- r a n j u gradiva . NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE, SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI »Kdor z odpr t im očesom opazu je pok ra j i n ske oblike v Loškem hr ibovju , se bo čudil n j ihov i živahnosti . Vsekakor imamo tu opravi t i z n a j in tenz ivnejš im in na jpe s t r e j š im sredogorskim re l iefom pri nas. Svet je silno razčlenjen , raz- rezan in tud i v podrobnem razr i t po neštet ih , deloma sila s t rmih in tesnih grapah« (11 e š i č , 1938,49). Škof je loško h r ibov je je del a lpskega p redgor ja , ka te rega severni del z južnimi pobočji Jelovice in Rat i tovca sodi po svoji zasnovi že k Alpam, južne apniške p lano te v poreč ju Pol janščice pa kažejo vse značilnosti b l ižnjega di- narskega k raškega sveta. P o t e m t a k e m je to p rehoden svet med Alpami in d inarsk im k ra šk im površ jem, ka r se kaže tudi v močno tek tonsko p rep le tenem in zgne tenem st iku alpskih in d inarsk ih g radben ih enot. Kr iža joč i prelomi, t ek - tonski dvigi in zapleteni nar iv i izvi ra jo iz dveh ali celo t r eh obdobi j (Š i f r e r , 1974, 1983). Ta t ek tonska akt ivnos t se je nada l j eva la še v pleistocen in holocen. To se odraža tud i v pest r i kamninsk i sestavi, v ka te r i p r e v l a d u j e j o vododržne hr ibine. Vsa ta pes t ros t p r ep l e t an j a k a m n i n s k e zgradbe je n a j b o l j v idna iz Osnovne geološke ka r t e SFRJ 1 : 100 000, list K r a n j . Zelo veliko je s tare jš ih paleozojskih in mla j š ih mezozojskih skr i lavcev, peščenjakov, konglomera tov in SI. 3. Senožeti nad Trebijo; lepo je vidno, kako so spodnji položnejši deli intenzivno pokošeni, zgornja strmejša pobočja pa se postopoma zaraščajo. SI. 4. Lepe antropogene terase v Dolenji Žetim, zgornje so še njive, spodnja pa je travnik. dolomitov. Apnencev je p rece j m a n j in ti s k u p a j z dolomiti ses tav l j a jo vse pomembne j še vrhove, kot so Blegoš, S tar i vrh, Mladi v rh in Lubnik . Vzporedno z razl ičnim p r e m i k a n j e m ta l n a j bi prišlo tud i do in tenz ivne f luv ia lne erozije. 11 e š i č (1938) je opozoril, da so t i vplivi izrazi tejš i v Po- l j ansk i kot v Selški dolini. Skl icu je se na doka j ne iz ravnan s t rmec P o l j a n - ščice, k j e r vidi tud i dokaze za mlada t ek tonska dv igan ja pri Podgor i in F u - žinah, ka r n a j bi imelo tud i vpl iv na usločitev neka t e r i h s ta re j š ih t ek tonsk ih te ras in nivojev. Vsa ta t ek tonska g iban ja pa niso po teka la zvezno, kont inu i rano , nep re - k in jeno , t emveč v sunk ih (Š i f r e r , 1983, 145). Zato je prišlo_ do m e n j a v e globinskega in bočnega vrezovanja , ki so za obe g lavni dolini Škof je loškega hr ibovja , Selško in Pol jansko, t ako značilne. Po Ilešičevih ugotov i tvah (1938) in podobnih Rakovčevih ugotovi tvah (1939) je v pl iocenu bilo poleg na jv i š j ega u r a v n a n e g a površ ja obl ikovanih še sedem niž j ih teras . Na jv i š j a pol iocenska te rasa se n a h a j a v v iš inah 800—720 m (I), s lede te rase v viš inah 740—480 m (II), 682—620 m (III), 650—580 m (V), 520—480 m (VI) in 560—420 m (VII). K ple is tocenskemu n a s t a n k u n a j bi pr iš te l i le še dve teras i (VIII in IX), od ka t e r ih se n a h a j a viš ja okrog 20—30 m nad d a n a š n j i m dol inskim dnom. Po teh ugo- tov i tvah n a j bi bilo Škof je loško h r ibov je v pleis tocenu že močno razčlenjeno. M e z e (1986a, 129) ugo tav l j a za Selško dolino in d rug podoben svet, da so se k m e t i j e izogibale tesnih, globokih dolin in g r ap z malo sonca in veliko vlage in se r a j e namest i le više v pobočj ih. Za ob ravnavano območje je zna- čilno, da so kme t i j e na pobočjih, k j e r je na vol jo dovolj sončnih pr i so jn ih leg. V loc i ran ju kmečk ih domov in sp reml ja joč ih objek tov so to sk rbno upo- števali . Za rad i ve t rov in bol jše dostopnost i so se izogibali g r a d n j e na samih s lemenih ali vrhovih . Pogosto so, kot je to v Pod je lovem Brdu, postavil i kmečki dom n e k a j pod s lemenom v zatišno sončno pobočje. Ni nobenega dvo- ma, da je bil to eden od n a j p o m e m b n e j š i h de javn ikov loc i ran ja kmečkega doma. Nada l j e se l ahko p r id ruž imo Mezetovi (1986a) ugotovitvi , da je poleg izrazito južne, vzhodna- jugovzhodna lega pogostejša od smer i zahod- jugozahod, ka r se sk lada s splošnim m n e n j e m kmetov, da je dopoldansko sonce za kme- t i js tvo ugodne j še od popoldanskega, ki da zemljo suši. K t e m u bi lahko še dodali, da je to tud i s t a ra in pr iporočena smer na jbo l j še lege čebelnjakov, ka r je zlasti pomembno v zgodnji pomladi in jeseni. Iz tabe le 2 je razvidno, da je povprečna nadmorska višina kme t i j v t em delu Po l j anske doline 678,3 m, ka r je več kot 100 m niž je od enakega povpreč ja za Selško dolino (780,5 m, M e z e 1986a, 130). Za razl iko od Selške doline v Po l j ansk i dolini ni nasel ja , v k a t e r e m bi bila povprečna nadmorska višina kmečkega doma viš ja od 1000 m. Le P o d v r h (918 m) in Četena Ravan (906 m) segata p reko 900 m nadmorske višine v izrazito južno in deloma jugovzhodno pr iso jno pobočje S ta rega vrha . n e t r o v n . v , 1000 3 0 0 800 7 0 0 600 5 0 0 4 0 0 3 0 0 200 100 0 I . I I . I I I . I V . s k u p i n a Diagram 2: Povprečne nadmorske višine hribovskih kmetij po naseljih Naselja se po diagramu 2 g rup i ra jo v štiri poglavitne skupine: I. skupina naselij v nadmorski višini okrog 500 m 1. Delnice 495 Razpon od 491—501. 2. Hotavl je 491 3. Kopačnice 502 (Ilešič) VI. terasa 520—480 m 4. Lovsko Brdo 495 (Ilešič) VII. terasa 560—420 m 5. Zakobil jek 500 II. skupina naselij v nadmorski višini okrog 650 m 1. Breznica 652 Razpon od 638—654. 2. Čabrače 652 3. Debeni 645 (Ilešič) III. terasa 682—620 m 4. Dolenčice 638 (Ilešič) V. terasa 650—580 m 5. Dolenje Brdo 654 6. Na Logu 643 7. Smoldno 632 8. Sopotnica 657 III. skupina naselij v nadmorski višini okrog 700 m 1. F lor jan nad Zmincem 712 Razpon od 692—722. 2. Gorenja Ravan 707 3. Gorenje Brdo 722 (Ilešič) II. terasa 740—650 m 4. J a v o r j e 701 5. Jazbine 711 6. Malenski Vrh 707 7. Murave 692 8. Studor 699 IV. skupina naselij v nadmorski višini okrog 800 m 1. Gabrška Gora 823 Razpon od 793—823. 2. Krnice 810 3. Lajše 798 (Ilešič) I. terasa 800—720 m 4. Laze 805 5. Leskovica 793 6. Nova Oselica 800 7. Podjelovo Brdo 819 Zanimivo je, da s to razdeli tvijo v veliki meri sovpada I l e š i č e v a (1938) analiza teras v Škof je loškem hribovju, saj se je intenzivna raba zem- ljišč lahko naslonila le na večje »uravnave«, položnejša in za kmeti js tvo ugod- nejša zemljišča. V hribovskem kmet i j s tvu sta razčlenjenost reliefa in naklon zemljišča med na jpomembnejš imi omeji tvenimi dejavniki . Na kar t i 1 so pr ikazani nakloni 6 Geografski zbornik 8 1 SI. 5. Od sedemdesetih let naprej so veliko površin preuredili, da so omogočili do stop kmetijskim strojem na travnike. kmet i j skega zemlj išča po nas ledn j ih razred ih : 0—11,4° (0—20%), 11,5—16,4° (21—30%), 16,5—21,4° (31—30%), 21,5—24,4° (40—45 %) in nad 24,5° (nad 45 %). Iz k a r t e je razvidna vel ika pestrost in raznolikost naklonov. Razme- roma malo je r avn ih oziroma malo n a g n j e n i h površin. Te so bodisi v samem dol inskem svetu, kot na p r imer v Delnicah ali še pogosteje v u r a v n a n e m sle- men i t em svetu, kot je to p r i m e r v Novi Oselici, Krn icah , Jelovici in še po- nekod. Posebe j podč r t a j mo, da smo v več p r imer ih opazili in tenzivno mehanično p r e u r e j a n j e zemljišč, buldoži ranje , sk r a tka i z ravnavan je . To je m a r s i k j e n u j a , da bi l ahko s t ro je bol j učinkovi to izrabl ja l i . K t e m u sodi t ud i p r e u r e j a n j e pol j sk ih poti, z n a m e n o m izboljšat i dostop kme t i j sk im s t ro jem do zemljišč. S tak imi deli m n o g o k r a t močno posegajo v n e k d a n j o podobo pokra j ine . Teh p r i zadevan j je iz le ta v leto več in videt i je, da se bo ta proces še nada l jeva l . V prv i v rs t i z a j e m a j o t i posegi obrobke n e k d a n j i h n j iv , ki j ih danes prak t ično ni več in so sko ra j izkl jučno s p r e m e n j e n e v in tenzivne t r avn ike . Za te n j i v e je bilo značilno, da so z o r a n j e m nas ta le na obronkih »antropogene« te rase s s t rmimi brež inami ; da bi s s t ro j i l až je obdelal i t u d i s t r m e j š e brežine, si zlasti nap redn i k m e t j e danes p r i zadeva jo te odstrani t i . Žele dobiti , k a r se le da TABELA 1: Sestava zemljišča in velikost posesti povprečno na km.etijo v ha in letni etat povprečno v m3 Pov- 1983 p rečna K m e " Nero- L1_ S k u p a j P r i . Nasel je velikost u . i s k ; a N i i v e G o z d dovit- Iglavci s t a v c i igl. in r a s t e k kme t i j e zeml ja no listavci 1. Breznica 33,52 5,84 0,88 26,78 0,02 40,80 53,40 94,20 3,50 2. Cabrače 34,13 17,16 0,54 16,36 0,07 18,20 24,60 42,80 2,60 3. Cetena Ravan 22,49 10,71 0,45 11,30 0,03 17,40 10,90 28,30 2,50 4. Debeni 27,88 8,25 2,04 17.55 0,04 9,50 17,00 26,50 1,50 5. Delnice 17,98 7,12 0,92 9,82 0,12 24,40 16,40 40,80 4,10 6. Dolenčice 31,56 12,72 0,92 17,90 0,02 41,80 15,10 56,90 3,20 7. Dolenja Ravan 23,22 9,24 0,37 13,58 0,03 22,40 13,80 36,20 2,70 8. Dolenja Žetina 24,75 13,73 0,40 10,60 0,02 33,80 36,60 70,40 5,20 9. Dolenje Brdo 21,24 7,14 0,97 13,09 0,04 26,00 14,20 40,20 3,10 10. Florjan nad Zmincem 49,19 7,29 0,51 41,25 0,05 42,20 75,70 117,90 2,80 11. Gabrovo 30,03 7,27 0,91 21,83 0,02 23,90 25,70 49,60 2,30 12. Gabrška Gora 28,91 3,94 0,57 24,37 0,03 63,70 39,00 102,70 4,20 13. Gorenja Ravan 21,72 10,63 0,25 10,80 0,04 39,00 16,40 55,40 7,90 14. Gorenja Zetina 26,23 11,31 0,40 14,42 0,04 35,30 15,40 50,70 3,50 15. Gorenje Brdo 21,75 8,46 1,00 12,25 0,04 46,20 18,30 64,50 5,20 16. Hlavče Njive 18,90 7,07 0,74 11,06 0,04 14,60 16,40 31,00 2,80 17. Hobovše 21,81 5,67 0,35 15,76 0,03 30,50 4,60 35,10 2,20 18. Hotavlje 13,54 8,88 0,21 4.42 0,03 5,90 11,40 17,30 3,90 19. Javor je 17,45 9,14 0,29 8,00 0,02 32,50 10,90 43,40 5,40 20. Jazbine 15,58 9,73 0,28 5,55 0,02 5,90 3,70 9,60 1,70 21. Jelovica 40,93 14,74 0,35 25,80 0,04 9,00 28,50 37,50 1,40 22. Kopačnica 38,58 18,44 1,03 19,07 0,04 1,80 21,30 23,10 1,20 23. Krnice 24,50 10,73 0,52 13,23 0,02 8,50 11,50 20,00 1,50 24. Lajše 12,12 10,02 0,42 1,66 0,01 3,80 6,90 10,70 6,40 25. Laze 11,23 4,10 0,27 6,84 0,02 7,70 13,80 21,50 3,10 26. Leskovica 21,77 10,58 0,42 10,74 0,03 5,90 12,10 18,00 1,70 27. Lom nad Volčo 29,04 12,75 1,58 14,70 0,01 45,70 26,50 72,20 4,90 28. Lovsko Brdo 20,72 6,22 0,27 14,20 0,03 27,80 20,50 48,30 3,40 29. Malenski Vrh 30,05 14,20 1,61 14,23 0,01 59,70 23,20 83,00 5,80 30. Murave 20,05 9,27 0,52 10,24 0,02 39,20 12,90 52,10 5,10 31. Na Logu 38,72 8,56 0,32 29,83 0,01 10,00 10,00 20,30 0,70 32. Nova Oselica 35,01 10,73 5,73 18,53 0,02 33,50 12,70 46,20 2,50 33. Podgora 28,27 13,93 2,74 11,58 0,02 11,90 22,80 34,70 3,00 34. Podjelovo Brdo 33,23 12,35 4,40 16,45 0,03 34,20 19,90 54,10 3,30 35. Podvrh 24,80 9,49 0,40 14,90 0,01 47,20 9,30 56,50 3,80 36. Robidnice 20,82 10,88 0,51 9,42 0,01 5,30 6,90 12,20 1,30 37. Smoldno 24,60 5,20 2,00 17,39 0,01 21,60 14,90 36,50 2,10 38. Sopotnica 36,88 4,40 0,24 32,21 0,03 29,40 40,70 70,10 2,20 39. Srednje Brdo 24,15 12,77 0,48 10,88 0,02 8,60 18,10 26,70 2,40 40. Stara Oselica 33,73 11,65 1,79 20,27 0,02 25,30 20,00 45,30 2,20 41. Studor 12,94 6,90 0,53 5,50 0,01 3,50 11,20 14,70 2,70 42. Suša 23,73 8,64 1,80 13,27 0,02 31,50 21,60 53,10 4,00 43. Trebija 42,27 16,33 3,88 22,00 0,06 26,30 41,80 68,10 3,10 44. Volaka 18,14 6,53 0,54 11,06 0,01 3,00 13,20 16,20 1,50 45. Zakobiljek 15,80 8,92 1,34 5,51 0,03 7,70 6,30 14,00 2,50 Skupaj 25,87 9,77 1,04 15,03 0,03 24,05 19,69 43,75 3,16 °/o 37,80 4,00 58,10 0,10 56,10 43,90 uravnan ali blago valovit svet, k j e r je možna strojna košnja, obračanje in nak ladan je sena. V glavnem prevladuje jo zemljišča, ki so v naslednj ih dveh kategori jah od 11,4—16,4° in od 16,5—21,4°. Največja taka sklenjena površina je v pr i - sojnem svetu pod Star im vrhom v k ra j ih okrog Javori j . Izstopajo še območja Gorenje in Dolenje Žetine, Gorenjega in Dolenjega Brda, Hlavčih Nj iv in Le- skovice. Drugod so bodisi te površine manjše, ali m a n j intenzivno izrabljene, ali pa je več s t rmejš ih zemljišč. V časih pred u v a j a n j e m strojev v kmeti js tvo in to zlasti kosilnic, so intenzivno kosili tudi v zelo strmih senožetih. S pomanj - kan jem delovne sile, skratka spremembami v produkci jskem sistemu kmetij , je opazno postopno opuščanje košnje v na js t rmejš ih zemljiščih. Od večinoma dveh košenj se tu ta v glavnem omeju je vedno bolj na eno samo. Postopoma se zmanjšu je obseg zemljišč, ki j ih lahko kose le ročno. Mnogokje je opazen proces zaraščanja teh na js t rmejš ih senožeti, ki se v prvi vrst i kaže s spre- membami v samem travišču, sledi mu zaraščanje s posameznimi manjš imi drevesi in grmičevjem. Ob tem seveda ne bi mogli reči, da so opazni zaskrb- ljujoči znaki opuščanja obdelovanja. Ob zmanjšan ju delovne sile in u v a j a n j u mehanizaci je so se spremenili načini obdelovanja zemljišč. Ta proces kaže na eni s trani na intenzifikacijo obdelave, po drugi na opuščanje določenih površin. Pr i tem ni na jpomembnejša količina zemljišč, temveč zlasti dostop in možnost mehanizirane obdelave zemljišč. To je vsesplošen proces v celem območju. Videti je, da se bo v naslednjih letih še nadal jeval in opazovanja kažejo, da bo prišlo še do precejšnj ih sprememb. Zaradi močne tektonske pretr tost i in prevlade vododržnih hribin se je v Škofje loškem hr ibovju razvila še posebno gosta rečna mreža. Vode so raz- rezale ta svet v zelo drobno razčlenjeno pokraj ino z globoko zajedenimi do- linami, dolinicami in grapami (Š i f r e r , 1974, 11). Oskrba in s tan je s pitno vodo v glavnem ni problematično. Kmet i je se večinoma oskrbuje jo iz lastnih zajeti j , stalnih izvirov in le izjemoma dopol- nilno s kapnico. Nekaj se jih oskrbuje tudi iz javnega vodovodnega sistema. Najslabša oskrba z vodo je v Volaki in to iz vodnjakov in studenca, ki je oddaljen več kot 100 m. Ob gradnj i vaških zajet i j in vodovodov je v veliki meri izražena medsebojna solidarnost. Eden takih najkval i te tnejš ih vodovodov je v Trebi j i s stalno izvirno vodo izpod Oselice, ki ima vedno tempera turo okrog 12° C. To vodo uporabl ja jo tudi za h l a j en je mleka. Od tu je spel jan tudi nov vodovod prot i Gorenj i vasi, Po l j anam in dal je v Škof jo Loko. Izpod večinoma apnenčevih in dolomitnih vrhov gorske pregrade med Pol jansko in Selško dolino pr i teka v neprepustnih tleh na plan vrsta izvirov, ki so domala vsi koristno izrabljeni. Več težav z oskrbo imajo v Leskovškem koncu, Krnicah in ponekod okrog Stare Oselice, na kmeti jah, ki so postavl jene na slemenih. Povprečna velikost hribovskih kmet i j v tem delu Pol janske doline je 25,87 ha, ka r je nekoliko m a n j od onih v Selški dolini 28,62 ha (M e z e , 1986a, 131). Na jman j ša ima 8,24 ha, na jveč ja Jezeršek v Stari Oselici pa kar 96,42 ha. V sestavi zemljišča zavzema na jveč je površine gozd, 58,1 %>, ki ga je povpročno 15,05 ha na kmetijo. P r imer j ava s Selško dolino (M e z e , 1986a, 131) kaže, da je t am več gozda 71 % in m a n j kmet i j ske zemlje (27,13 °/o), kot v Pol janski do- TABELA 2: Sestava posesti v "/o in povprečna nadmorska višina kmečkega doma a S o i * 1983 " '"**" " " C - ^ r 2 « S Nasel je 7 T %% J ° S § o « s S & ¡2 o, H o a o g Nad 75 ha 51—75 ha 26—50 ha pod 25 ha a § C c 5? >CJ ~ k m e - kme- , k m e - . kme-t i je posest t j j e posest t y e posest t y e posest 1. Breznica 10,0 15,9 50,0 59,4 40,0 24,7 1,9 652 2. čabrače 20,0 34,9 80,0 65,1 8.0 652 3. Četena Ravan 25,0 32,5 75,0 67,5 26,8 906 4. Debeni 66,7 84,2 33,3 15,8 8,8 645 5. Delnice 30,0 54,0 70,0 46,0 7,1 495 6. Dolenčice 66,7 77,4 33,3 22,6 9,7 638 7. Dolenja Ravan 66,7 78,9 33,3 21,1 2,7 681 8. Dolenja Zetina 60,0 76,8 40,0 23,2 4,9 777 9. Dolenje Brdo 100,0 100,0 6,9 654 10. Florjan nad Zmincem 25,0 35,9 75,0 64,1 1,0 712 11. Gabrovo 60,0 76,8 20,0 23,0 5,0 623 12. Gabrška gora 66,7 83,3 33,3 16,7 1,3 823 13. Gorenja Ravan 25,0 51,0 75,0 49,0 2,5 707 14. Gorenja Žetina 62,5 71,7 37,5 28,3 5,6 882 15. Gorenje Brdo 33,3 46,2 66,7 53,0 5,0 722 16. Hlavče Njive 100,0 100,0 7,0 614 17. Hobovše 100,0 100,0 1,0 530 18. Hotavlje 33,3 51,9 66,7 48,1 2,8 491 19. Javor je 14,3 26,4 58,7 73,6 7,7 701 20. Jazbine 100,0 100,0 4,4 711 21. Jelovica 50,0 68,3 50,0 31,7 1,5 840 22. Kopačnica 33,3 39,7 33,3 31,2 33,3 14.0 4,7 502 23. Krnice 50,0 70,4 50,0 29,6 7,0 810 24. Lajše 100,0 100,0 1,0 798 25. Laze 100,0 100,0 1,0 805 26. Leskovica 28,6 37,7 71,4 62,3 7,2 793 27. Lom nad Volčo 66,7 68,9 33,3 31,1 8,7 582 28. Lovsko Brdo 50,0 70,0 50,0 29,9 3,0 495 29. Malenski Vrh 33,3 59,4 66,7 40,6 6,3 707 30. Murave 40,0 54,9 60,0 45,1 4,4 692 31. Na Logu 100,0 100,0 1,0 643 32. Nova Oselica 100,0 100,0 1,5 800 33. Podgora 50,0 64,4 50,0 35,6 11,7 427 34. Podjelovo Brdo 11,1 20,9 44,4 55,6 44,4 23,6 2,2 819 35 Podvrh 66,7 86,0 33,3 14,0 7,0 918 36. Robidnice 20,0 34,8 80,0 65,2 5,0 866 37. Smoldno 50,0 64,4 50,0 35,6 1,8 632 38. Sopotnica 12,5 21,9 75,0 74,6 12,5 3,5 1,0 657 39. Srednje Brdo 57,1 70,3 42,9 29,7 9,4 594 40. Stara Oselica 3,4 10,3 10,4 18,1 37,9 44,4 48,3 27,3 1,5 777 41. Studor 100,0 100,0 4,2 699 42. Suša 50,0 66,8 50,0 33,2 1,0 541 43. Trebija 25,0 34,6 50,0 53,6 25,0 11,8 9,7 443 44. Volaka 28,6 47,1 71,4 52,9 4,0 569 45. Zakobiljek 33,3 54,5 66,7 61,5 5,3 500 Skupaj 0,4 1,6 5,1 11,3 42,1 54,4 52,4 32,7 5,1 678,3 l ini (41,8 %>), če h kmet i j sk i zemlj i š t e jemo poleg t ravnikov, sadovnjakov , paš- nikov in košenic tud i n j ive . Ke r je zadn j ih dveh malo, odpade n a j v e č j i delež kmet i j sk ih površ in na t ravnike , t ako košne kot tudi pašno-košne. Kažejo se p r ece j šn j e raz l ike med dol inama. Po l janska , ki je tud i po nadmorsk ih viš inah nižja, je kme t i j sko in tenz ivne je i z rab l j ena in v splošnih n a r a v n i h danost ih za kmet i j s tvo ugodnejša . Stat is t ični poda tk i o zemljiščih in zemlj iških ka tegor i j ah so vzeti iz ka tas t ra , ki ne kaže povsem rea lno sliko, sa j so n e k d a n j e n j i ve danes večinoma s p r e m e n j e n e v t ravn ike . Ta proces se je začel že p red deset le t j i s po- speševan jem govedoreje . P r a v i h n j ivsk ih površ in je malo, povprečno le 1,04 ha na kmet i jo ali 4 % . Nekako do leta 1985 so se te površ ine še zman j ševa le na račun t ravn ikov . V z a d n j e m času pa je ponekod opazno ponovno obde lovan je n e k d a n j i h n j iv . O deležu n j i v se lahko p r id ruž imo Mezetovi (1986a, 132) ugotovitvi , da je de jansko danes povprečno na kmet i jo m a n j kot h e k t a r n j iv . 60ZD KMETIJSKA ZEHLJH « » o a i f i «7 u-j •» r-. ifi ¿j, m r-. iTi r-. va >- "j « m « m m »7 m h r « »• m 1- , ka r je m a n j kot v Selški dolini, 1,64 % (M e z e , 1986a, 131). O deželih k m e t i j in sestavi posesti v posameznih razred ih in po nasel j ih n a m govori tabe la 2. V raz redu z na jveč jo posest jo nad 75 ha je v o b r a v n a v a n e m območju Po l j anske doline le ena sama kmet i ja , Jezeršek* v S ta r i Oselici, ki ima s k u p a j 96,42 ha. V d r u g e m vel ikos tnem razredu zemljišč od 51—75 ka je 12 kmet i j . V Selški dolini je t ak ih k m e t i j več (diagram 5). nad 75 ha 51-75 ha W m 26-50 ha pod 25 ha P o l j a n s k a dolina Selška dolina Diagram 5: Primerjava sestave posesti v °/o — delež kmetij po posameznih razredih * V zvezi z domačim imenom te kmetije, ki ji v narečju pravijo Jezeršk, je med ljudmi znana pripovedka, da je bilo tu nekje nekdaj jezero. Morda je ta pripovedka v povezavi z poznoantičnimi obrambnimi zaporami ( B r a n k , 1979). Povprečno ima jo kme t i j e v Po l j ansk i dolini m a n j zeml je od onih v Selški dolini, čeprav je po številu v obeh dolinah n a j v e č takih , ki ima jo m a n j kot 25 ha zemlje. P o l j a n s k a d o l i n a Selška dolina Diagram 6: Primerjava sestave posesti v °/o — delež posesti po posameznih razredih nad 75 ha 51-75 ha 26-50 ha pod 25 ha Nekoliko d rugačno sliko n a m kažejo deleži posesti, k j e r posebej izs topajo oziroma zavzemajo n a j v e č površ ine kme t i j e iz r az reda 26—50 ha. P r i m e r j a v a med Po l j ansko in Selško dolino (d iagrama 5 in 6) kaže zelo podobno sliko in r a z m e r o m a m a j h n e medsebo jne razlike, ki pa bi j ih l ahko s t rni l i v splošno ugotovi tev, da so kme t i j e v Po l j ansk i dolini povprečno ne - koliko m a n j š e od onih v Selški dolini. Zan imiva je tud i povprečna razdrob l jenos t posesti, ki je v Po l j ansk i dolini 5,1. I z j emno razdrob l jenos t posesti, ka r 26,8, ima Četena Ravan. Sledi dol inska Podgora z 11,7, vel iko razdrob l jenos t kaže tud i sosednja Treb i j a (9,7). Drugod je z iz jemo Dolenčic (9,7), S redn jega Brda (9,4) in Deben (8,3) r azdrob l jenos t p rece j man j ša . V k a r sedmih nase l j ih (F lor jan nad Zmincem, Hobovše, Laze, Lajše , Na Logu, Sopotnica in Sušan) ima jo kme t i j e svoje zemlj išče v enem samem kosu. Res je, da so to nase l ja z m a n j š i m števi lom kmet i j , je pa še cela v r s t a d rug ih nasel i j , ki kažejo m a j h n o povprečno razdrob l jenos t zemljišč. Z Odlokom o določitvi k m e t i j po zakonu o d e d o v a n j u kmet i j sk ih zemlj išč in za- sebnih kme t i j sk ih gospodars tev občine Š k o f j a Loka (1978), je od 233 na ob rav - n a v a n e m območju bilo zašči tenih 172 ali 73,8 °/o. Sledilo je še n e k a j dopolni tev in popravkov . N a m e n zakona oziroma odloka je p r e p r e č e v a n j e drobi tve dolo- čenih kmeti jskih gospodarskih enot. Z drobitvi jo kmet i je bi bilo ogroženo smotrno izkoriščanje kmeti jskih in gozdnih zemljišč ter izkoriščanje drugih proizvodnih kapacitet kmeti j . Drug pomemben namen zakona pa je omejevanje prehoda kmet i j v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo. ELEKTRIFIKACIJA IN KOMUNIKACIJE Kmet i je so danes v več kot 90 % opremljene z t r i faznim tokom, ki omogoča pogan jan je tudi močnejših elektromotorjev. Enofazna električna napel java se pojavl ja le še izjemoma. Brez elektr ike sta le dve propadajoči kmetij i ; ena je v Sopotnici in ena v Flor i janu nad Zmincem. Zasebnih elektrarn, z izjemo one v Kopačnici pri Klovžarju, ni. Trdimo lahko, da je oskrba kmet i j z električ- no energijo dobra in ima precejšnjo tradicijo še iz predvojnih časov. Omenimo na j hi t roelektrarnico na Poljanščici pri Fužinah, ki je danes povezana v skupen hidroenergetski sistem. Osrednja prometna žila je cesta po dolini, ki je spel jana večinoma na levem bregu Poljanščice. To je s tara prometna pot, ki je imela v p re - teklosti pomembno vlogo. Razvito je bilo furmanstvo, o čemer še danes pr i - čajo nekater i mogočni hlevi in postojanke, kot je bilo to v Pol janah ali na pr imer Cestnik v Podgori. Pred dobo fu rmans tva (prevažanje tovorov z vprego in vozovi) so glavne tovorne poti v zgornjem delu doline potekale višje v pobočjih. Danes ima promet po Poljanski dolini mnogo bolj lokalen značaj, kot je bilo to nekoč. Ostal je n jen pomen na jbol j f r ekven tne povezave Zirovske kotlinice s škof j o Loko. Z izjemo krajšega odseka pri Škof j i Loki je bila cesta rekon- stuirana in obnovljena vse do Gorenje vasi. V teku so zelo zahtevna in za- mudna rekonst rukci jska dela v tesni med Trebi jo in Zirmi. Stara cesta je bila ozka in močno ovinkasta, nova je pomembna pridobitev. Ob sicer razmeroma redkih, vendar često ponavljajočih močnih neur j ih lahko Poljanščica s števil- nimi pri toki močno naras te in ponekod tudi poplavi to osrednjo cesto ( O r o - ž e n , K o l b e z e n , 1984), jo mestoma poškoduje in celo odnese mostove. Stari mostovi, ki se s s t ranskih cest navezuje jo na to osrednjo prometno žilo, so bili večinoma leseni in mnogi so pokrit i s streho. Po zadnj i večji povodnji (1982) so jih obnovili in to večinoma z armiranobetonskimi stebri. Na te j osrednji prometni žili so zgradili t r i nove solidne mostove, dva pri Brodu in enega pr i Trebiji . Za Poljanščico, reko predalpskega hribovja, katere porečje je sestav- ljeno pretežno iz neprepustnih glinastih in peščenih hribin, je značilno, da ima v veliki meri hudourniški značaj. To velja tudi za n j ene pritoke. P rav tako so ogrožene prečne povezave na to glavno, ki v svojem spodnjem delu po pravilu potekajo po dolinskem dnu stranskih dolin. Med pomembnejše prečne povezave na osrednjo prometno žilo štejemo odcep pri Pol janah po dolini Ločivnice proti Javor ju , pri Gorenj i vasi po dolini Brebovščice prot i Polhovem Gradcu, odcep pr i Hotavl jah in odcep pr i Trebiji, ki se nada l ju j e po dolini Hobovščice preko Sovodnja in Klad ja prot i Cerknemu. Ta smer je na jbol j uporabl jena povezava Pol janske doline s Cerknim in pr imor- sko s t ranjo. Druga, približno enako dolga pot od Hotavel j preko Kopačnice v Cerkno, je m a n j prometna. Do večine kmet i j je možen dostop z vsemi vrs tami motornih vozil. Tu mi- slimo na vozila do velikosti tovorn jaka brez prikolice. Le malo je kmetij , do kater ih je možen dostop le s t r ak to r j em ali vprego. Danes ni več hribovske kmetije, do katere bi bilo mogoče pri t i le peš. Z u v a j a n j e m kmeti jske meha- nizacije so bili prisi l jeni zgraditi veliko novih cest, ki so pomembne tudi za migraci je delovne sile. Obstoječa cestna mreža je razmeroma gosta in dobro vzdrževana. V zimskem času imajo povsod organizirano lastno zimsko službo (pluženje s t raktor j i ) in vzdrževanje cest. Ker so te hribovske ceste skoraj iz- kl jučno makadamske, jih je t reba še posebej skrbno vzdrževati; za to poskrbe v glavnem kmet je sami. Ob močnih neur j ih , kot na pr imer že omenjeno leta 1982, pride pogosto do večjih poškodb na cestah in je potrebna tudi pomoč specializirane mehanizacije. Do vseh dolinskih in nekater ih hribovskih vasi (Javorje, Leskovica) vozijo redni in delavski avtobusi. Organiziran je tudi prevoz šolskih otrok do osrednje osnovne šole v Gorenj i vasi. GOSPODARSTVO Govedoreja je poglaviten vir dohodka hribovskih kmet i j v Pol janski dolini in to mlečna in mesna. P roda ja mleka pomeni razmeroma stalen dohodek, ka r je zelo pomembno, ker p roda ja mesa ali lesa preds tavl ja ta občasen večji do- hodek. Za veliko hribovskih kmet i j je gozdarstvo še pomembnejše od govedo- re je in to zlasti na čistih kmeti jah. Drugače je na polčistih in mešanih kmeti jah, k je r je zaslužek iz nekmet i j ske dejavnosti v večini pr imerov pomembnejš i od zaslužka v kmet i js tvu ali gozdarstvu. Posebej moramo podčrtati, da zaslužek iz nekmeti jskih dejavnosti pomeni stalen vir dohodka; v kmet i j s tvu je tako le s prodajo mleka. Poljedelstvo nima večjega pomen. Večinoma se proizvaja za dom in le malo je poljedelskih tržnih viškov. Nekdan je samoskrbno gospodarstvo se je močno skrčilo. Na n j ivah goje predvsem krompir , krmilne rastline, deloma zelje in v manjš ih količinah druge poljščine. Iz jemoma na boljših n j ivah pr i - deluje jo neka j malega žitaric in na ugodnejših površinah koruzo za silažo. Od žitaric, ki so bile nekda j pomembne poljščine, le redki pr ideluje jo še oves in ječmen. Pšenice je razmeroma malo, prava redkost pa je a jda. Večina kmet i j se je preusmeri la iz avtarkt ičnega gospodarstva v t ržno govedorejsko proizvod- njo. Osnova take proizvodnje so zadostne količine k rme in zato so mnoge nekda- n je n j ive spremenili v intenzivne t ravnike. V ospredju je košni sistem. Pase se presenetl j ivo malo, čeprav se je v zadnj ih letih začela uvel javl ja t i paša z elek- tr ičnim pas t i r jem in to zlasti na kmeti jah, ki so višje v hribih, odmaknjene od gosteje nasel jenih kra jev . Govedoreja je razmeroma dobro razvita. Povprečno je skoraj 10 goved na kmeti jo, kar je precej več kot v Selški dolini (6,55, M e z e , 1986 a, 136—137). Razumlj ivo je, da so prece jšn je razlike med naselj i in od kmeti je do kmeti je . Tabela 3: Stanje goved in konj, zadrugi prodanega mleka in mesa (povprečno r.a prodajalca), pomembnih kmetijskih stro- jev in drugega: skupno število in delež na kmetijo v pokrajini (1983). 1 — Povprečno s t a n j e goved na kme t i j o 9 — Dosuševalec 2 — Od tega povprečno s t a n j e k r a v na kme t i j o 10 — Molzni s t ro j 3 — Število k o n j v nase l j u 11 — Silos 4 — Povprečno p rodanega mleka na p roda ja l ca v letu 1979 12 — Lini ja za spravi lo sena 5 — Povprečno p rodanega govejega mesa v kg na p roda j a l ca v letu 1979 13 — Moderniz i ran hlev 6 — T r a k t o r 14 _ N o v a h i š a 7 — Kosilnica 15 _ Paša 8 — Nak lada lna pr ikol ica Naselje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1. Breznica 8,7 3,1 5 5 440 937 4 10 2 1 1 2 3 5 2. Čabrače 14,0 4,4 4 8 600 2105 4 5 2 4 1 1 3 1 3. Četena Ravan 9,5 4,0 2 6 875 976 3 4 1 1 3 2 3 4. Debeni 5,7 2,0 1 2300 1333 3 3 2 1 5. Delnice 12,0 3,7 6 5 112 1312 9 10 4 2 2 2 4 4 1 6. Dolenčice 19,7 6,9 6 16 520 2250 6 6 4 3 3 4 2 2 3 7. Dolenja Ravan 9,0 3,0 2 1338 2 3 1 8. Dolenja Zetina 6,2 1,8 5 996 1 5 2 4 9. Dolenje Brdo 9,9 3,2 4 4 975 1500 5 6 4 2 1 3 1 10. Flor jan nad Zmincem 11,0 3,2 1 3 580 1833 5 4 1 2 11. Gabrovo 11,7 4,0 6 6 605 1600 C 5 1 2 3 12. Gabrška Gora 10,3 3,3 1 1666 3 3 1 13. Gorenja Ravan 5,5 1,8 2 424 2 3 4 2 14. Gorenja Zetina 12,7 4,6 5 14 166 2250 7 8 4 2 5 2 1 4 2 15. Gorenje Brdo 15,3 5,3 1 12 316 3167 4 3 2 2 2 1 1 1 16. Hlavče Njive 8,0 2,2 1 2 750 1125 4 4 3 1 1 2 2 17. Hobovše 8,0 1,0 1 100 930 1 1 2 18. Hotavlje 6,4 1,4 4 536 1508 2 4 1 1 3 l 19. J avor j e 9,1 3,4 3 5 210 1018 6 7 3 3 2 1 4 3 20. Jazbine 3,6 1,8 3 1 985 914 1 3 2 2 21. Jelovica 12,5 3,5 2 988 1 2 22. Kopačnica 5,3 2,7 1 7 520 4258 1 2 1 1 1 23. Krnice 6,8 2,0 4336 4 4 4 1 24. Lajše 4,0 1,5 438 1 1 g 25. Laze 4,0 1,0 1 2 1 1 2 O 26. Leskovica 10,0 3,1 3 2 800 1567 7 8 3 2 2 1 2 2 o N< 27. Lom nad Volčo 13,2 5,2 1 14 667 2723 4 3 3 2 2 1 2 1 1 1 O a 28. Lovsko Brdo 13,2 5,2 1 13 362 2667 3 3 2 2 2 1 1 1 > D- 29. Malenski Vrh 10,0 3,3 1 3 070 1476 3 3 2 2 2 1 1 1 P 3 30. Murave 14,0 5,0 3 11 830 833 3 4 2 1 1 2 1 2 1 fy 31. Na Logu 19,0 5,3 15 125 2827 3 3 1 1 1 1 1 X 32. Nova Oselica 16,5 2,0 1 3 270 1740 3 2 2 1 a o 33. Podgora 13,5 4,2 1 6 925 1750 4 4 3 2 3 2 2 2 < (Z) 34. Podjelovo Brdo 11,3 2,7 5 3 375 1250 7 8 2 1 2 5 2 CD 35. Podvrh 8,7 1,6 985 3 3 1 2 2 ?T 3 36. Robidnice 5,4 1,6 3 1025 3 4 1 3 1 a> 37. Smoldno 8,2 3,0 1 3 425 875 3 4 1 1 1 1 a>" 38. Sopotnica 4,2 1,6 2 3 100 974 4 6 1 1 1 3 39. Srednje Brdo 9,1 3,1 4 2 494 1286 5 7 1 1 1 2 C/J rD < 40. Stara Oselica 11,9 2,9 6 4 357 1038 23 29 6 4 5 4 1 9 9 fD >~i 41. Studor 3,0 1,0 485 3 2 Cfl 42. Suša 12,5 5,2 2 8 546 1518 4 3 1 1 1 1 1 <~i 43. Trebija 18,5 5,7 2 7 375 1625 6 6 3 2 3 3 3 1 1 1 3 44. Volaka 5,0 1,8 2 3 267 917 4 4 2 O 45. Zakobiliek 8,3 4,0 1 5 569 485 2 3 1 3 Skupaj 9,9 3,1 100 4 937 1494 178 217 70 33 21 51 72 8 89 25 ft> 31,3 76,3 93,1 30,0 14,1 9,01 21,8 30,9 3,43 38,1 10,7 a ô 5 fD to Ol Podatke o s tan ju goved, konj in zadrugi prodanega mleka in mesa povprečno na prodajalca nam kaže tabela 3. Po povprečnem številu goved na kmeti jo izstopajo nas lednja nasel ja: Do- lenčice (19,7), Na Logu (19), Trebi ja (18,5), Nova Oselica (16,5), Gorenje Brdo (15,3), Čabrače (14), Murave (14), Podgora (13,5) itd. Največ goved na kmeti jo je bilo leta 1983 v Dolenčicah (44), na Muravah (36), v Delnicah (32) in Stari Ose- lici (30). Skupa j je 20 kmetij , ki imajo več kot 20 glav goved (8,6 %>), 27 ali 11,6 % pa je takih, ki je imelo med 15 in 20 goved; skupa j je 47 kmet i j ali 20,2%, ki imajo več kot 15 goved. Največ takih kmet i j je v Stari Oselici (7), na Podjelo- vem Brdu (3), Trebij i (3) na Delnicah (3), Gorenj i Žetini (3), Lomu nad Volčo (3), po dve v Cabračah, Dolenčicah, Gorenjem Brdu, Leskovici, Lovskem Brdu. Na Logu, Novi Oselici in Podgori. Po ena taka kmeti ja pa je še v: Breznici, Četeni Ravni, Gorenjem Brdu, Hotavljah, Javor ju , Jelovici, Kopačnici, Muravah in Suši. Od skupnega števila goved imajo kmeti je povprečno 3,1 krave ali 31,3%. Na prodajalca povprečno prodajo 4.937 litrov mleka, kar je le malo več kot v Selški dolini (M e z e , 1986 a), in to ob precej večjem številu goved in nekoliko manjšem deležu krav. To kaže, da je v Poljanski dolini večja usmerjenost v mesno govedorejsko proizvodnjo, kot v Selški dolini. Od 47 naselij je kar 11 naselij takih, ki ne oddaja jo mleka zadrugi (diagram 7). Največje povprečne količine mleka oddajo v Dolenčicah (16 520 1), Na Logu (15 125 1), v Lomu nad Volčo (14 667 1), Gorenj i Zetini (14 1661), Lovskem Brdu (13 362), Gorenjem Brdu (12 316 1) in v Muravah (11 830 1). Drugod so količine oddanega mleka precej manjše, zato pa so razmeroma večje količine oddanega mesa. Problem oddaje mleka je v organizaciji t ransporta , ki je ponekod še vedno ure jen tako, da kmet je sami vozijo mleko v dolino, kar je včasih, zlasti v zimskem času, težko. Iz Stare Oselice vozijo mleko vsak drugi dan. Opremljenost domačih mlekarn s hladilnicami in ostalimi stroji je še vedno razmeroma skromna. Najpogostejši mlekarski stroj je naprava za molžo, ostalo opremo zasledimo le izjemoma. Molznih strojev je še vedno malo, le 21, ima ga le 9,01 % kmeti j . To je sicer še enkra t več kot na kmet i jah v Selški dolini (4,8 %, M e z e , 198 a, 137), vendar še vedno daleč premalo, da bi lahko govorili o modernejš ih obli- kah proizvodnje mleka. Ta je presenetl j ivo majhna , na kar kaže tudi relat ivno skromen delež krav glede na število goved. Videti je, da je osnovni problem v boljši organiziranosti odkupa. Na to kaže dejstvo, da oddajo na jveč mleka naselja, ki so blizu ali ob sami osrednj i prometni poti Pol janske doline. Razen Leskovice, ki odda povprečno le skromnih 2800 1 mleka, druga nasel ja v tem delu Škofjeloških hribov mleka niso oddajala. O enakih težavah so nam pripo- vedovali v Star i Oselici in še ponekod. Poseben problem že vrsto let pred- stavl ja cena in ne nazadnje tudi kvali teta mleka. To slednje je med drugim povezano tudi z razmeroma slabo povprečno opremljenost jo hlevov, saj je le malo novih moderniziranih hlevov (3,43 %). V hlevih zasledimo skoraj povsod napajalnike, le redko pa še druga pomagala in naprave. V približno polovici hlevov so slabe ali celo izjemno slabe higijenske razmere. Temu problemu se posveča še vse premalo pozornosti in so zato tudi pritožbe o občasnem zniže- van ju cen mleka mars ikda j neupravičene. Drugačno sliko nam kažejo povprečne količine oddanega mesa, ki so ga največ oddali v Kricah (4336 kg) in Kopačnici (4258 kg). Precej mesa se proda neposredno uporabnikom in nam znane količine prodanega mesa le deloma osvetl jujejo razmere. V Lazah, k jer je sicer le ena sama, v našo obrav- navozajeta kmetija, niso prodali ne mleka, ne mesa. Na splošno je gospo- darstvo v tem, imenovali smo ga leskovškem delu Škofjeloškega hribovja, najbol j zaostalo. To velja za naselja Robidnice, Laze, Lajše, Krnice, Studor in Leskovico. Res je, da sodijo ti kraj i med najbol j odročne, z obnovljeno cesto pa vendarle ne za slabo dostopne. 1 kg motu», * Številke pomenijo zaporedno številko naselja, ki je v tabelah. Diagram 7: Povprečna prodaja mleka in mesa na prodajalca po naseljih Če ocenjujemo gospodarsko stanje kmetij le po prodaji mleka in mesa, ne dobimo popolne slike, je pa v n jem v veliki meri odsev določenega stanja. Oblikujejo se naslednje skupine naselij: 1. Naselja z razmeroma veliko proizvodnjo mleka in precejšnjo količino prodanega mesa: Dolenčice, Na Logu, Lom nad Volčo, Gorenja Zetina, Lovsko Brdo in sem bi lahko uvrstili še Murave. To so naselja, ki so izrazito usmerjena v mlečno proizvodnjo in prodajo letno povprečno preko 10 000 1 mleka na prodajalca. Teh naselij je le sedem, kar je presenetljivo malo. 2. Naselja s povprečno letno prodajo mleka med 10 in 5 000 1. V tej skupini je dvanajst naselij, to so kraji , v katerih še lahko govorimo, da je proizvodnja mleka ob drugih dohodkih pomemben vir dohodka. 3. Nase l ja s povprečno le tno odda jo mleka, man j šo od 5 000 1. Takih n a - selij je 15 ali n e k a j m a n j od polovice vseh, v ka te r ih o d d a j a j o mleko. Videt i je, da bi lahko mlečno pro izvodnjo še zna tno povečali , s a j količine oddanega mleka niso velike. Na posamezno kravo ga povprečno odda jo le 1592 1, ka r je presene t l j ivo malo. To kaže še vedno na r azmeroma ekstenzivno pro izvodnjo mleka. 4. V ena j s t ih nasel j ih , ki ne o d d a j a j o mleka, (Laze, Dolenja Žetina, Podvrh , Robidnice, Lajše , Goren ja Ravan, S tudor , Dolenja Ravan, Jelovica, Gabrška Gora in Krnice), j e ž iv inoreja u s m e r j e n a sko ra j izkl jučno v mesno proizvodnjo, ki pa je, z iz jemo Krn ic (4336 kg), sk romna . Deloma so kme t i j e v teh k r a j i h dodatno in tenzivno u s m e r j e n e v gozdarstvo, ka r ve l ja zlasti za Gabrško Goro. Z u v a j a n j e m vedno večjega števila t r a k t o r j e v se je močno zmanjša la ko- n j e re j a . V celotnem območju j e le še 100 konj , 0,43 na kmet i jo in le povprečno 2,2 v nase l ju . K a r osem nasel i j je tak ih , v ka te r ih n i več kon ja , čeprav je ta še vedno nenadomes t l j i v za neka te ra , zlasti gozdna dela. Sv in j e goje večinoma za domače potrebe, n e k a j malega Na Logu pa tudi za proda jo . Ovčere ja ni razvita . I z j emoma ima jo dve ali t r i ovce na neka te r ih kmet i j ah . S k u p n i poda tk i o e ta tu in p r i r a s tku so vidni v tabel i 1. Omenil i smo že, da je ob mlečni in mesni govedore j i gozdars tvo v Škof j e loškem h r i b o v j u zelo pomembna de javnos t . V p r i m e r j a v i s Selško dolino je to nekol iko m a n j izrazito, n 3 1 S 0 T * Številke pomenijo zaporedno številko naselja, ki je v tabelah. Diagram 8: Povprečen letni etat na kmetijo v m3, urejen po naseljih kar kažejo tudi podatki letnega etata na kmeti jo (Poljanska dolina 43,75 m3, Selška dolina 54,61 m3, M e z e , 1986 a, 131). Razlike so tudi v deležu etata listavcev in iglavcev: v Pol janski dolini je m a n j iglavcev, 56,1 %> (Selška dolina 68,17 %>) in razmeroma več listavcev, 43,9 %>, kot v Selški dolini, 31,83 %>. Standardni odklon povprečnega letnega etata na kmeti jo je za listavce manjš i (13,36) od SD za iglavce, ki je 15,94. Diagram 8, ki govori o etatu, kaže mnogo bolj umer jeno sliko od diagrama 7, ki pr ikazuje količinsko s tan je oddaje mleka in mesa. Ni dvoma, da je gozdar- stvo zelo pomembna dejavnost hribovskih kmeti j . Kažejo se precejšnje razlike. Tri nasel ja v območju pod Lubnikom, blizu Škof je Loke, so izrazito usmer jena v gozdarstvo z letnim etatom okrog 100 m3 na kmetijo. To so F lor jan nad Zmincem, Gabrška Gora in Breznica. Ostala proizvodnja je skromnejša in v gospodarski regionalizaciji lahko uvrst imo to območje v območje intenzivnega gozdarstva. Nekoliko presenetl j ivo je, da so ti k ra j i blizu Škof j e Loke. Tu je vrsta kmeti j , ki se preživlja skoraj izključno samo z gozdarstvom, kar ni pr imer n ik je r drugje , če ne upoštevamo skromnega etata v n a j m a n j razvitih naselj ih leskovškega dela hribovja. V drugo skupino naselij lahko uvrst imo 13 naselij v kater ih je povprečni letni etat večji od 50 m3. V vseh k ra j ih je ta manjš i od 50 m3, in z izjemo Jazbin (9,6 m3) je povsod večji od 10 m3 Pregled kmeti jske mehanizacije v tabeli 3 nam kaže, da danes skoraj ni kmetije, ki ne bi imela kosilnice (93,1 %>). Več kot t r i četrt ine kmet i j ima t r ak to r j e (76,3 %>). Trak tor j i so dokaj različnih proizvajalcev in velike so raz- like v številu in kvaliteti t raktorskih prikl jučkov. Z nakladalnimi prikolicami je opremljenih le slaba t re t j ina kmet i j (30,0 °/o). V celoti preseneča skromna opremljenost z dopolnilno mehanizacijo, oziroma z dodatno opremo kmet i jskih strojev. Na to kaže tudi razmeroma malo dosuševalcev, ki j ih je le 33, ima ga le 14,1 % kmeti j . Presenet l j ivo veliko je kmet i j s t. im. s t rojno linijo za spravilo sena, saj j ih je 72 oziroma 30,9 %> obravnavahi kmeti j . Silosov je v p r imer jav i z ostalimi napravami razmeroma veliko, sa j so na 21 ,8% kmeti j , so pa zelo različni po volumnu (od neka j deset do preko 200 m3); p rev laduje jo manjš i z volumnom pod 100 m3. S kmečkim turizmom se u k v a r j a j o v desetih naselj ih: Breznica, Čabrače, Četena Ravan, Dolenja Ravan, F lor jan nad Zmincem, Gabrška Gora, Gorenja Ravan, Javor je , Na Logu in v Stari Oselici pri Jezeršku. Kmet i j s kmečkim turizmom je 11 ali 4,7 °/o obravnavanih kmeti j , kar je znatno več kot v Selški dolini (2%, M e z e , 1986 a, 140). Začetni zagon pri uva j an ju kmečkega tu- rizma je bil precejšen. Spodbujal i so ga zelo ugodni krediti, ki pa so se do danes spremenili v zelo neugodne. Kmečki tur izem se kaže kot zanimiva dopolnilna gospodarska dejavnost , ki je še vedno preskromno razvita. Po začetnem precejšnjem zanimanju se je interes za to dejavnost razmeroma močno zmanjšal . Ne nazadnje velja s tem v zvezi omeniti veliko počitniških hišic, ki so zlasti v prisojni okolici Starega vrha, v Trebi j i in še ponekod, kar ob vseh problemih, ki j ih predstavl ja »vikendaštvo«, pr inaša tudi neka j zaslužka. V ta namen so predelal i mnoge spremlja joče objekte kmečkega doma, nek- dan je prevži tkarske hiše in kajže. Ob zbi ranju lokalnih samoprispevkov za 7 Geografski zbornik 97 izgradnjo asfal t i ranih cest, telefonskega omrežja in drugega, so mnogokrat soudeleženi poleg domačinov in nekmetov (majhnih posestnikov) tudi »viken- daši«. Del tržnih viškov n j im kmet j e neposredno prodaja jo . Iz izkušenj od drugod, zlasti iz sosednje Avstrije, bi lahko imel kmečki tur izem in druge spremlja joče dejavnosti tudi v obravnavani pokraj in i večjo vlogo, kot jo ima. PREBIVALSTVO Po podatkih terenskega anket i ranja , ki smo ga izvedli v avgustu 1983 (tabela 5), je na obravnavanih kmet i jah živelo 1105 ljudi. Povprečno živi na kmeti j i 4,7 ljudi, kar je m a n j kot v Selški dolini (4,99). Od tega je bilo kmeč- kega prebivalstva 3,2, kar pa je več kot v Selški dolini, 2,3 (M e z e , 1986 a, 141). Po številu na jveč je naselje je z 29 hribovskimi kmet i jami Stara Oselica, ki je imela 145 prebivalcev. V vseh ostalih naselj ih je precej m a n j l judi na hribovskih kmeti jah, še največ v Delnicah 55, sledijo Leskovica 44, Gorenja Zetina 43, Breznica, Srednje Brdo in Volaka 41. Na jmanjše so Laze z eno samo kmeti jo in dvema prebivalcema. Za razmer je med spoloma lahko t rdimo tako, kot M e z e (1986 a, 141) ugotavl ja za Selško dolino, da je uravnoteženo, čeprav je na hribovskih kme- t i jah v obravnavani pokra j in i nekoliko m a n j moških kot žensk (48.8 %). V pr imer jav i s Selško dolino je m a n j predšolskih (6,2 %>) in šoloobveznih otrok (15,1 %>). Nekoliko več kot v Selški dolini je prebivalstva v starostni skupini od 16 do 64 let (59,4%), v tej starostni skupini je v Pol janski dolini tudi za slaba dva odstotka več moških (54,5 %>). Precej več kot v Selški dolini je tudi prebivalcev, starih 65 in več let (19,1 %), v Selški dolini 13,7 %. V podrobnem so med naselj i p rece jšn je razlike. Predšolskih otrok ni v 13 nasel j ih (Čabrače, Četena Ravan, Dolenja Ravan, F lor jan nad Zmincem, Gabrovo, Jelovica, Krnice, Laze, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Sopotnica, Studor in Zakobiljek), osnovnošolskih pa v šestih (Gabrovo, Kopačnica, Laze, Malenski Vrh, Podgora in Sopotnica). Velik, ali celo zelo velik je delež pre- bivalcev, s tar ih 65 in več let (25—27 %), v Ceteni Ravni, Kopačnici, Jelovici, Podgori, v Lomu nad Volčo, Na Logu, Hotavl jah, v Novi Oselici in v Dolenjem Brdu. Diagram 9 pr ikazuje povprečno skupno število prebivalstva na posamezno hribovsko kmet i jo in je glede na ta podatek ure jen v padajočem zaporedju. Za vsako nasel je so dodani še podatki o deležu kmečkega prebivalstva in efektivni kmečki delovni sili. Največ l judi na enoto kmet i je je v Novi Oselici (7,5), na Goren jem Brdu (7) in v Hobovšah (7). Velika večina kmet i j ima med 6, 5 ali 4 l judi. 10 naselij ima povprečno m a n j kot 4 l judi na kmeti jo, m a n j od štirih pa Sopotnica (2,4) in Laze (2). Kmečkega prebivalstva (tabela 4), je precej več kot ugotavl ja M e z e (1986 a) za Selško dolino, 3,2 %. Podobno je tudi z efekt ivno kmečko delovno silo, ki jo je v obravnavanem območju pov- prečno 1,7 na enoto kmeti je. S tandardni odklon števila prebivalstva na kme- tijo je bil leta 1954 za kmečko prebivalstvo 1,119 in za efektivno kmečko de- TABELA 4: Prebivalstvo 1983 St. S k u p a j 0—8 Nase l je kme t i j št . mošk i »/• "/o 1. Breznica 10 41 46,6 2,4 2. Cabrače 5 21 53,4 3. Cetena Ravan 4 19 63,2 4. Debeni 3 13 23,3 6,7 5. Delnice 10 55 41,8 12,7 6. Dolenčice 6 34 32,3 8,8 7. Dolenja Ravan 3 11 45,4 8. Dolenja Zetina 5 16 31,2 6,2 9. Dolenje Brdo 6 28 46,4 3,6 10. Flor jan nad Zmincem 4 19 36,8 11. Gabrovo 5 17 52,9 12. Gabrška Gora 3 17 52,9 5,9 13. Gorenja Ravan 4 17 52,9 11,8 14. Gorenja Zetina 8 43 46,5 9,3 15. Gorenje Brdo 3 21 38,1 9,5 16. Hlavče Njive 5 23 34,8 13,0 17. Hobovše 1 7 28,6 14,3 18. Hotavlje 6 18 33,3 5,6 19. J avor j e 7 33 48,5 6,1 20. Jazbine 5 18 44,4 5,6 21. Jelovica 2 9 44,4 22. Kopačnica 3 15 46,7 6,7 23. Krnice 4 19 63,2 24. Lajše 2 7 42,8 14,3 25. Laze 1 2 50,0 26. Leskovica 7 44 52,3 15,9 Na kmet i jo 7—15 16—64 moški nad 65 K m e č k o 0 g « « •/. »/o «/. »/o preb i - valstvo a .3 aiB S«"1 3») c 0) a! c " ^ i- fc u v! C QJ m a Ai a D ^ TJ 14,6 61,0 55,6 22,0 39,1 4,1 2,5 1,9 14,3 71,4 45,2 14,3 56,4 4,2 3,4 2,0 10,5 42,1 18,6 47,4 43,3 4,7 4,2 1,7 3,3 86,7 80,8 3,3 62,7 4,3 3,3 1,3 14,5 52,8 65,5 20,0 74,8 5,5 3,3 1,6 17,6 64,7 77,3 8,8 63,1 5,7 4,0 1,7 9,1 81,8 55,6 9,1 37,5 3,7 3,3 2,0 6,2 75,0 75,1 12,6 68,4 3,2 2,4 1,0 17,9 53,5 56,7 25,0 65,6 4,7 3,5 2,0 26,3 52,6 75,1 21,1 36,0 4,7 4,0 2,2 82,4 46,5 17,6 96,6 3,2 2,0 2,2 11,8 58,8 45,1 23,5 76,5 5,7 4,0 1,3 29,4 35,3 41,8 23,5 68,0 4,2 2,0 0,7 18,6 51,2 56,8 20,9 53,3 5,4 3,5 2,2 14,3 52,4 72,7 23,8 80,0 7,0 5,0 2,0 21,7 52,3 79,1 13,0 70,2 4,6 2,8 1,6 28,6 42,8 100,0 14,3 93,4 7,0 4,0 1,0 11,1 55,6 80,0 27,7 88,6 3,6 2,6 1,8 21,2 54,5 52,8 18,2 79,0 4,7 3,4 2,0 5,6 77,7 57,2 11,1 51,6 3,6 3,0 1,8 11,1 55,6 60,1 33,3 56,3 4,5 3,5 2,0 53,3 56,2 40,0 80,6 5,0 4,7 2,7 21,1 57,9 27,2 21,0 54,8 4,7 3,5 1,7 28,6 57,1 62,6 73,3 3,5 2,0 1,5 86,7 50,0 13,3 98,0 2,0 1,0 1,0 18,2 54,5 45,8 11,4 75,5 6,3 3,7 1,3 Na kmet i jo 1983 St. S k u p a j 0—6 7—15 16—64 mošk i nad 65 Kmečko sk u p aj pr eb iv al . km eč ko pr eb iv al . ef ek ti vn a km eč ka de l. si la Nase l je kme t i j St. mošk i • / o ° /o «/o • / o % prebi -valstvo sk u p aj pr eb iv al . km eč ko pr eb iv al . ef ek ti vn a km eč ka de l. si la 27. Lom nad Volčo 3 14 64,3 14,3 57,1 25,0 28,6 67,6 4,7 3,7 3,0 28. Lovsko Brdo 4 21 52,4 19,1 57,1 45,8 23,8 33,3 5,2 3,5 2,0 29. Malenski Vrh 3 9 44,4 11,1 77,8 57,2 11,1 82,2 3,0 2,7 1,0 30. Murave 5 28 42,9 10,7 25,0 42,9 66,6 21,4 74,1 5,6 3,0 2,0 31. Na Logu 3 18 50,0 11,1 5,6 55,6 50,0 27,8 82,5 6,0 3,7 1,3 32. Nova Oselica 2 15 40,0 13,3 20,0 40,0 75,0 26,7 57,1 7,5 4,5 2,0 33. Podgora 4 13 61,5 7,7 61,5 31,3 30,8 91,2 3,2 3,0 1,7 34. Podjelovo Brdo 9 40 42,5 5,0 30,0 45,0 66,7 20,0 79,4 4,4 2,4 1,6 35. Podvrh 3 14 57,1 14,3 21,4 50,0 35,8 14,3 70,6 4,7 3,3 1,7 36. Robidnice 5 19 94,7 5,3 5,3 78,9 70,0 10,5 58,8 3,8 2,8 1,4 37. Smoldno 4 22 63,6 4,5 9,1 68,2 30,1 18,2 30,8 5,5 4,5 1,7 38. Sopotnica 8 21 66,7 80,9 29,4 19,4 97,4 2,4 1,7 1,7 39. Srednje Brdo 7 41 56,1 9,8 19,5 53,7 38,6 17,0 71,4 5,9 3,4 1,7 40. Stara Oselica 29 145 53,8 7,6 20,0 54,5 43,0 17,9 34,8 5,0 3,1 1,7 41. Studor 4 14 50,0 21,4 57,2 50,0 21,4 61,3 3,5 3,0 1,0 42. Suša 4 22 59,1 4,5 18,2 59,1 34,6 18,2 66,7 5,5 4,0 1,7 43. Trebija 4 24 45,8 12,5 37,5 37,5 61,2 12,5 90,8 6,0 3,2 1,5 44. Volaka 7 41 43,9 9,8 14,6 68,3 58,9 7,3 72,9 5,9 3,7 1,0 45. Zakobiljek 3 17 52,9 17,6 64,8 45,5 17,6 71,4 5,7 4,0 1,7 Skupaj 233 1105 4,7 3,2 1,7 48,8 6,2 15,1 59,4 54,5 19,1 68,2 e — o skupaj • — • knečko prebivalstvo b — • efektivna knečka delovna sila * Številke pomenijo zaporedno številko naselja, ki je v tabelah. D iag ram 9: Povprečno število skupnega in kmečkega prebivalstva ter efektivne kmečke delovne sile na kmetijo — po naseljih lovno silo le 0,4979. De j anske kmečke delovne sile je v G o r e n j e m B r d u celo 5, enako v Kopačnici , v večini nase l i j pa je med 4 in 3. E f e k t i v n e kmečke de lovne sile je r azuml j ivo prece j m a n j : na jveč j ih je v Lomu nad Volčo t r i je , v Ko- pačnici 2,7 po 2,2 v F l o r j a n u nad Zmincem in Goren j i Zetini, povsod d rugod pa 2 in m a n j . KLASIFIKACIJA KMETIJ Poda tk i so p r ikazan i v tabel i 6 in deloma na ka r t i 2, ki p r i k a z u j e pro- storsko razš i r jenos t in deleže čistih, ostarel ih čistih, polčistih in mešanih h r i - bovskih kmet i j . Na ka r t i 3 so po nase l j ih p r ikazan i medsebojn i odnosi pe r - spekt ivn ih kmet i j , potencia ln ih kme t i j za opust i tev, opuščenih kme t i j in p r e - ostalih neuvrščen ih kmet i j . P resene t l j ivo je, da je zaščitenih r azmeroma malo kme t i j 76,8 %>, ka r je sicer nekol iko več kot v Selški dolini (72,6 °/o, M e z e , 1986 a, 146). Isti n a - da l je ugotavl ja , da je to z redk imi i z jemami m a n j kot v podobnih že proučenih pok ra j i nah . V Jazb inah in P o d v r h u ni zašči tena nobena kmet i j a . Preseneča tudi dejstvo, da je v Ho tav l j ah od šestih zaščitena le ena kmet i j a . Povsod d rugod je zaščitenih 50 ali več odstotkov kmet i j . Vse pa so zaščitene le v 20 nasel j ih , ka r je p rece j m a n j kot v polovici nasel i j ob ravnavanega območja . Meze se za Selško dolino sprašu je , k a j je t emu vzrok. Isto v p r a š a n j e se l ahko pos tavl ja tudi za našo pokra j ino ; videti je, da je poleg na j raz l ične j š ih vzrokov iskat i osnovni odgovor v politiki občinskih služb. Tabela 5: Klasifikacija kmetij 1 — zašči tene k m e t i j e °/o 9 • 2 — u s m e r j e n e k m e t i j e "/» 10 • 3 — čiste k m e t i j e s k u p a j % 11 - 4 — ostare le čiste kme t i j e "/o 12 - 5 — polčiste k m e t i j e °/o 13 • 6 — mešane kme t i j e »/o 14 - 7 — u r e j e n o nas leds tvo % 13 • 8 — brez nas ledn ika % 1983 1 Naselje 2 3 1 . Breznica 60,0 40,0 60,0 2. Čabrače 100,0 80,0 20,0 3. Četena Ravan 25,0 4. Debeni 100,0 33,3 5. Delnice 80,0 80,0 6. Dolenčice 100,0 100,0 16,7 7 . Dolenja Ravan 66,7 68,7 8. Dolenja Žetina 80,0 20,0 60,0 9 . Dolenje Brdo 66,7 50,0 50,0 10. Flor jan nad Zmincem 75,0 25,0 75,0 11. Gabrovo 100,0 80,0 60,0 12. Gabrška Gora 100,0 33,3 13. Gorenja Ravan 50,0 25,0 25,0 14. Gorenja Zetina 87,5 62,5 37,5 15. Gorenje Brdo 100,0 100,0 16. Hlavče Njive 80,0 80,0 40,0 17. Hobovše 100,0 100,0 18. Hotavlje 16,7 16,7 1 9 . Javor je 100,0 71,4 28,6 20. Jazbine 20,0 21. Jelovica 100,0 50,0 22. Kopačnica 100,0 66,7 33,3 23. Krnice 100,0 25,0 negotovo in potencia lno nas leds tvo '/o pe r spek t ivne k m e t i j e °/o nepe r spek t ivne kme t i j e °/o znane opuščene k m e t i j e '/o k m e t i j e s k m e č k i m tu r i zmom 10 11 12 13 14 15 33,3 33,3 33,3 100,0 50,0 10,0 30,0 10,0 30,0 10,0 20,0 30,0 30,0 1 80,0 20,0 20,0 20,0 40,0 80,0 1 75,0 25,0 25,0 50,0 50,0 1 66,7 33,3 33,3 33,3 33,3 1 80,0 20,0 40,0 20,0 30,0 10,0 20,0 10,0 50,0 33,3 16,7 83,3 66,7 1 33,3 66,7 66,7 33,3 33,3 1 20,0 20,0 40,0 30,0 20,0 10,0 20,0 16,7 33,3 50,0 16,6 16,7 16,7 16,7 25,0 25,0 50,0 25,0 25,0 1 20,0 20,0 40,0 40,0 66,7 33,3 33,3 33,4 33,3 1 75,0 50,0 50,0 25,0 1 25,0 37,5 12,5 12,5 12,5 37,5 25,0 62,5 33,3 66,7 66,7 33,3 66,7 40,0 10,0 100,0 40,0 40,0 10,0 100,0 10,0 10,0 20,0 16,7 66,6 16,7 33,3 16,7 16,7 16,6 16,7 42,8 28,6 28,7 14,2 42,9 14,2 14,3 40,0 40,0 20,0 60,0 10,0 10,0 60,0 50,0 50,0 50,0 50,0 33,3 33,3 66,7 33,3 33,3 50,0 50,0 25,0 25,0 50,0 24. Lajše 50,0 50,0 100,0 50,0 30,0 20,0 100,0 25. Laze 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 26. Leskovica 71,4 57,1 42,8 33,3 42,8 14,4 14,3 14,3 57,1 14,3 57,1 14,3 27. Lom nad Volčo 100,0 66,7 66,7 33,3 33,3 33,4 33,3 66,7 33,3 28. Lovsko Brdo 75,0 75,0 25,0 25,0 50,0 50,0 25 25,0 50,0 25,0 29. Malenski Vrh 100,0 100,0 33,3 33,3 33,3 33,3 66,7 33,3 30. Murave 60,0 40,0 60,0 33,3 20,0 20,0 40,0 20,0 20,0 20,0 20,0 20,0 31. Na Logu 100,0 66,7 66,7 33,3 33,3 66,7 66,7 32. Nova Oselica 100,0 100,0 50,0 50,0 50,0 30,0 20,0 50,0 33. Podgora 100,0 100,0 20,0 40,0 20,0 50,0 25,0 25,0 25,0 25,0 34. Podjelovo Brdo 100,0 55,6 11,1 100,0 55,6 33,3 33,3 22,0 44,7 22,2 11,1 35. Podvrh 33,3 66,7 33,3 66,7 33,3 36. Robidnice 100,0 60,0 20,0 80,0 40,0 20,0 20,0 20,0 40,0 37. Smoldno 50,0 50,0 25,0 75,0 25,0 25,0 50,0 38. Sopotnica 87,5 50,0 75,0 12,5 12,5 12,5 37,5 37,5 12,5 50,0 39. Srednje Brdo 71,4 14,3 42,8 33,3 42,8 14,4 28,6 28,6 14,0 28,6 14,3 14,3 40. Stara Oselica 86,2 72,4 20,7 33,3 41,4 37,9 20,7 6,9 20,7 51,7 20,7 24,1 41. Studor 50,0 100,0 25,0 50,0 25,0 25,0 42. Suša 75,0 100,0 25,0 75,0 25,0 25,0 50,0 25,0 43. Trebija 100,0 100,0 25,0 25,0 50,0 50,0 50,0 75,0 44. Volaka 57,1 28,6 14,3 100,0 85,7 14,2 42,9 28,7 14,2 45. Zakobiljek 66,7 66,7 66,7 33,3 66,7 33,3 Skupaj 76,8 56,2 27,9 21,9 38,6 33,5 20,5 22,11 12,6 25,7 19,2 19,7 16,3 3,4 11 Na drugi s trani preseneča, da je usmer jen ih več kot polovica kmet i j (56,2 °/o), M e z e navaja , da je na desni s t rani Poljanščice 48,1 % usmer jenih kmetij , v Selški dolini (1986, 1986 a) pa 38,9 %. Največ, nad 80 °/o, jih je v Čabračah, Delnicah, Dolenčicah, Gabrovem, Gorenjem Brdu, Hlavčih Njivah, Hobovšah, Lazah, Malenskem Vrhu, Novi Oselici, Podgori, Suši in Trebiji . Samo v devetih naselj ih so usmer jene vse kmetije. Povsod drugod je usmer- jenih kmet i j m a n j in kar pet je naselij, v kater ih ni usmer jena nobena kme- tija. Na splošno je videti, da nam ta podatek ne pove dosti o gospodarskem s tanju kmeti j , sa j je v vrsti zelo uspešnih naselij usmer jenih kmet i j prese- netlj ivo malo. Čistih kmet i j je veliko, 27,9 %>, na jveč v F lor janu nad Zmincem in So- potnici 75 °/o, Lomu nad Volčo in Na Logu 66,7 %>, v Breznici, Dolenji Žetini, Gabrovem in Muravah 60%. Drugod jih je manj . V dobri t re t j in i naselij (16) ni čistih kmeti j . Med čistimi kmet i jami je 21,9 % uvrščenih med ostarele. Že vrsto let je opazno nazadovanje odsel jevanja in povečevanje dnevne migracije delovne sile, kar se kaže tudi v naraščanju deleža polčistih in mešanih kmeti j . Za polčiste kmet i je štejemo one, k je r so izven kmeti js tva zaposleni otroci, ne pa tudi starši oziroma lastniki kmeti j . Takih kmet i j je razmeroma največ, kar 38,6%, v Selški dolini j ih je 33,3% ( M e z e , 1986 a, 145). To kaže na precejšnjo dnevno migracijo zlasti mlade delovne sile. V sami dolini ni veliko delovnih mest izven kmeti js tva. Omeniti vel ja kamnolom v Hotavl jah, lesni obrat v Sovodnju in rudnik urana Zirovski Vrh, k je r pa je zaposleno malo domačega prebivalstva. Če odštejemo neka j možnosti zaposlitve v terciarnem sektor ju in obrti, drugih večjih možnosti za zaposlitev v dolini ni. Dnevna migraci ja delovne sile je večidel usmer jena predvsem v Škof j o Loko in Žiri, man j pa v Cerkno. Mnogi se vozijo na delo v Kranj , Medvode in celo v L jub- ljano. To vel ja tudi za migrante iz mešanih kmetij , ki j ih je 33,5 % kar je precej m a n j kot v Selški dolini, k j e r jih je 44,26 %> ( M e z e , 1986 a, 145). Težko je z gotovostjo zaključiti, zakaj je t emu tako, morda pa je iskati odgovor v tradicionalno nekoliko večji t rdnost i kmet i j v Pol janski dolini od onih v Selški. V Selški dolini je čutiti vpliv industr i jsko močnih Železnikov, medtem ko Pol janska dolina nima industr i jskega središča. O razmerah na kmet i jah nam da je zanimivo sliko problem nasledstva, ki smo ga analizirali po naslednjih razredih: ure jeno nasledstvo, brez naslednika, potencialni nasledniki, negotovo nasledstvo ter negotovo in potencialno na- sledstvo. Kmet i j z ure jen im nasledstvom je le pet ina (20,5 %), kar je presenetl j ivo in zaskrbl jujoče. Še na jveč je takih kmet i j v Dolenji Ravni in Gorenjem Brdu (66,7 %>). Polovica kmet i j z ure jen im nasledstvom je v Dolenjem Brdu, Lovskem Brdu, Novi Oselici, Podgori in Trebiji . Kar v 17-tih nasel j ih ni kmeti je z ure jen im nasledstvom. P rav tako je zaskrbl jujoč zelo velik delež kmeti j brez naslednika, in sicer 22,1 % ; v Selški dolini j ih je le 7,56 % ( M e z e 1986 a, 145). Naselij s takimi kmet i jami je 17 ali več kot polovica. Potencialni na- sledniki so na 12,6 °/o kmeti j . Zelo veliko, več kot četrt ina (25,7 %), je kmeti j z negotovim nasledstvom, ki je na jmočnejša kategori ja med vsemi. Zaskrbl ju- jočo sliko nudi tudi kategori ja negotovih in potencialnih naslednikov skupa j (19,2 %>). Vse to kaže na d o k a j š n j o neure jenos t nas lednikov in v mnogih p r i - merih p rece j šn jo negotovost bodočih lastnikov. Ugotovili smo 19,7 % kmet i j , ki j im je že danes zagotovl jena pr ihodnost in smo j ih označili za perspekt ivne . Teh je p resene t l j ivo malo, m a n j kot v Selški dolini, k j e r je Meze ugotovil dobro t r e t j i no t ak ih kmet i j . Deloma je ta odstotek tako nizek zaradi izrazit ih nas leds tvenih problemov. Po d rug i s t ran i pa je p resene t l j iv tud i r azmeroma visok delež (16,3) neperspek t ivn ih kmet i j , ka r ve l ja za vse kmet i j e v Lazah in La jšah . Znači len p r imer je sicer zašči tena in u s m e r j e n a kmet i j a v La j šah , ki je sicer zašči tena in usmer jena , n ima pa nas lednika in pro izva ja malo t ržnih viškov. Znan ih opuščenih kme t i j j e k l j u b t e m u r azmeroma malo, le 3,4 %>, m a n j kot v Selški dolini, k j e r jih je (8,7 °/o). Le te so v Dolenj i Ravni , Dolenj i Zetini, Hotav l j ah , Kopačnici , Pod je lovem Brdu , S ta r i Oselici in Volaki. FIZIOGNOMIJA POKRAJINE V zadn j ih dese t le t j ih je prišlo v videzu kmečke p o k r a j i n e do p rece j šn j ih sp rememb. V urbanis t ičn i zasnovi se je sicer v veliki mer i še ohran i la znači lna slika kmečke pokra j ine , zlasti zunan j i izgled ob jek tov pa je doživel vel ike sp remembe . S ta re t rad ic iona lne hiše loškega in deloma cerk l janskega t ipa so zato danes že p rece j šn ja redkost . SI. 6. Star mogočen toplar z značilnimi zidanimi stebri v Novi Oselici. Zanimiva je strma streha, ki je bila nekdaj krita s slamo. S slamo kritih kozolcev ni več. SI. 7. Mogočen kmečki dom v Stari Oselici, eden redkih, ki bami še kaže podobo nekdanje značilne domačije. z manjšimi spremem . 8. Nova meščanska hiša kmetije v Podgori. Za n jo je viden še del stare domačije, ki je bila lepo poslikana. Podoba naselij v Škofjeloškem hribovju se izredno hitro spreminja. Videti je, da je enega od poglavi tnih vzrokov razl ik v f iz iognomij i in urbanis t ičn i zasnovi nasel i j iskati tudi v času in obliki kolonizaci je (B 1 a z n i k , 1938). Ločimo lahko nekako t r i t ipe nasel i j : 1. hr ibovska nase l ja od Š k o f j e Loke do G o r e n j e vasi oziroma Hotavel j , 2. nase l ja okrog S ta re Oselice, 3. nase l ja okrog Leskovice. O k m e t o v a n j u na začetku s to le t ja na Po l j anskem je pisal D o l e n c (1981), ki odsl ikava t a k r a t n o ž iv l jen je na Tavča r j ev i kmet i j i v Četeni Ravni . Zanimivo je, da t a k r a t v vasi še ni bilo kon ja , pač pa so k m e t j e imeli tud i po t r i p a r e volov, ki so j ih vpregal i po dva s k u p a j v j a rem. V G m a j n o (skupni pašnik) nad vas jo so vsak dan gonili past govejo živino in ovce; seda j ovc ni več, G m a j n a je danes razde l j ena na parcele. Do nedavna je bi la paša opuščena, ki jo danes v m a j h n i mer i ponekod ponovno uva j a jo . Dolenčev opis opravi l po le tn ih časih govori o vrs t i del, od ka t e r ih so mnoga danes le še spomin, ali se je n j i h obseg in znača j spremeni l . Vse to je posledica p rece j šn j ih s p r e m e m b v s amem načinu kme tovan ja , za ka r so odločilne sp remembe v odnosih na vasi. Z m a n j - šalo se je število l jud i na kmet i j ah , obseg ročnega dela in vprežne živine so v veliki mer i zamenja l i s t roj i . T a k r a t e n prece jšen pomen pol jedels tva se je močno zman j ša l in spremeni l v danes p rev ladu jočo govedore jsko usmer i tev . SI. 9. Turistična Tavčarjeva kmetija v Dolenji Zetini, ki so jo obnovili, deloma pa je še ohranila značilno podobo nekdanje kmečke hiše. SI. 10. Vedno več je počitniških hišic; te so postavljene v prisojno pobočje Starega vrha pri vasi Podvrh. Od tu je le nekaj minut do žičnic na osojni strani Sta- rega vrha. Opazen je iz leta v leto večji razmah vseh oblik turizma. Avta rk ičnega gospodars tva danes ni več. Glede na te, na t em mes tu le na k ra tko or isane vel ike sp remembe v nač inu k m e t o v a n j a je razuml j ivo , da je prišlo do vel ikih s p r e m e m b v f iz iognomij i pokra j ine . Zgradi l i so š tevi lne ceste, ki so zamen ja l e kolovoze in poti. Danes si ne moremo zamisli t i uspešnega hr ibovskega k m e t o v a n j a brez dobre cestne po- vezave z dolino. Močno so izboljšali tud i dostope do posameznih parcel , mnogo pa so zgradil i tudi novih gozdnih cest. Veliko cest so naredi l i že v času pred drugo vojno v vo jaške n a m e n e ob g r a d n j i t ako imenovane Rupn ikove l inije. S p r e m e m b e je pr ines la tudi i zg radn ja e lekt r ične in ponekod tud i te le fonske nape l jave ; ta je še vedno p reskromna , čeprav si mnogok je s skupn im delom in samopr i spevkom pr izadeva jo izboljšat i t e le fonsko omrežje . Na jbo l j so razl ike v f iz iognomij i p o k r a j i n e opazne v z u n a n j e m izgledu nasel i j in kmet i j . S t a re t rad ic ionalne hiše iz 18. in 19. s tole t ja , ali še s tarejše , so danes že p r a v a redkost . S s lamo kr i t ih hiš ali gospodarskih ob jek tov ni več. Le t u in t am, zlasti v leskovškem koncu, lahko zasledimo kakšen tak kozolec, kaščo, razpada jočo p reuž i tka r sko b a j t o ali gospodarsko poslopje. P r a v tako ni več lesenih hiš, ki so p rev ladova le v p redbaročn i in še v poznobaročni dobi, ko so začeli v več jem obsegu grad i t i z idane kmet i je . Znači lno sliko t ake enonads t ropne hiše n a m poda ja D o l e n c (1981, 265) v r ekons t rukc i j i Tav- car jeve hiše, ki je imela letnico 1781 in so jo prezidali okrog leta 1900. V času pred prvo svetovno vojno in po n j e j so prezidali mnogo hiš, ki so bile večinoma enonadstropne in so običajno imele dvokapnico s čopom. Tret j i na jbo l j obsežen val prizidkov in novogradenj se je razmahnil nekako v šestdesetih letih. V začetku osemdesetih let je bilo teh novih in prenovl jenih hiš že ka r 38,1 % (tabela 4). To so brez izjeme hiše meščanskega tipa, ki so večinoma izredno velike, neredko dvonadstropne in gra jene never je tno stereotipno. Največ jih grade otroci kmetov, ki so zaposleni izven kmeti js tva, k je r so dobili kredit za gradnjo. Navadno so postavl jene v bližini s tarega kmečkega doma in neredki so primeri , da so prenovili tudi staro hišo. Na splošno se veliko gradi, mnoge hiše tudi počasi in več let. Precej m a n j je novih hlevov in gospodarskih po- slopij; g ra jen i so skromneje in le redko izjemnih dimenzij. Še to je značilno in presenetl jvo, da je mnogokrat na jp re j na vrsti obnova hiše in šele nato hleva in drugih gospodarskih poslopij. K novi podobi kmeti j nemalo prispeva vedno večje število silosov in raznih spremlja jočih objektov, namenjen ih h ra - n j e n j u kmeti jske mehanizacije. V številnih naseljih, zlasti onih v ali blizu doline, se močno povečuje število hiš nekmetov ali manjš ih posestnikov. Razmeroma veliko je počitniških hišic, ki z zelo različno arhi tekturo večinoma s t rmih streh pr ispevajo svoje k podobi pokraj ine. ZAKLJUČEK Danes sloni gospodarstvo hribovskih kmet i j obravnavane pokra j ine pre- težno na govedoreji in gozdarstvu. Gre za pomembno preple tan je obeh de- javnosti. Gozd je za vse kmet i je zelo važen vir dohodka. V pr imer jav i s hr i - bovskim svetom Selške doline imajo tu listavci nekoliko večji pomen od iglav- cev. Prep le tan je pomena govedoreje in gozdarstva je značilno za kmet i je alp- skega in predalpskega sveta. Lahko bi rekli, da je to vsesplošna značilnost kmetovanja v hribih in ne moremo si zamišljat i uspešnega delovanja kmet i j brez pomembne dodatne funkci je gozda. Bolj v gozdarstvo kot v govedorejo so usmer jene kmet i je v naseljih, ki so bliže Škof j i Loki, in sicer F lor jan nad Zmincem, Gabrška Gora in Breznica. Videti je, da je to posledica poteka koloni- zacije teh k ra jev (B 1 a z n i k , 1938), ki se je od tam postopoma širila v not- ranjost . Nekdanje dokaj razvito poljedelstvo in avtarkično gospodarstvo se je preusmerilo večidel na košni sistem. Paše je presenetl j ivo malo, se pa ponovno oživlja s pomočjo električnih pastir jev. Paša na planinah je skoraj povsem zamrla; v zadnjem času se kažejo nekateri znaki ponovnega oživljanja. Posebej velja podčrtati , da je danes v obravnavani pokraj in i dobra četr- tina kmet i j (27,9 %), ki se preživl ja izključno iz kmeti js tva (čiste kmetije). Ugo- tavl jamo torej pomembno gospodarsko p reusmer j an j e hribovskega kmeti js tva, ko je ob znanih procesih depopulacije kmet i j oziroma deagrarizaci je kmet i j - skega prostora prišlo tudi do velikih sprememb znotra j ekonomij hribovskih kmet i j samih. Vzporedno s tem je seveda, tako kot povsod drugje v kmeti js tvu, prišlo do u v a j a n j a najrazl ičnejše mehanizacije. Priče smo torej tudi pomembnim tehnološkim spremembam kmetovanja , zato se na splošno misli, da so se te začele z e lekt r i f ikaci jo , kosilnico in t r a k t o r j e m . Vendar bi bilo to preveč po- enostavl jeno. Začetki te nove dobe segajo v post napoleonsko obdobje, dobo po f rancosk i revoluci j i , ki se na splošno označuje za dobo razsve t l j ens tva . V te čase segajo začetki industr ia l izaci je , ki neposredno v teh k r a j i h ni imela svo- jega večjega centra , pač pa so bili tak i k r a j i na neposrednem obrob ju območij (Škof ja Loka, liri, K r a n j , itd.). Še danes so, ob Cerknem, to n a j p o m e m b n e j š i centr i dnevne migrac i je delovne sile. Hr ibovske kme t i j e in kmet i j s tvo nasploh so ostali ob teh, m a r s i k d a j p re t i r ano visoko zvenečih procesih, na obrobju . Ž iv l jen je je šlo, čeprav počasi, svojo pot. P r i l a g a j a n j e na nove čase in d r u - gačne ekonomske odnose je bila neizbežna nu jnos t . Ob p rak t i čno n ikakršn ih ekonomskih v lagan j ih v hr ibovsko kmet i j s tvo iz drugih vi rov in navezanost i skora j izkl jučno le na lastno akumulac i jo , ni mogoče pr ičakovat i bol jš ih re- zul tatov. Obra tno . Trd imo lahko, da so ti, glede na ta nesporna dejs tva , p r e - senet l j ivo veliki. Oblike prenosa dobr in še vedno slone pre težno na enos tavnih t ržno ekonomskih odnosih, ki ne redko kaže jo monopolis t ične t e žn j e t ržen ja . Začen ja jo se uve l j av l j a t i tudi drugačni odnosi, ki se kažejo zlasti v pospeševalni službi, kredi t ih in še neka te r ih d rug ih ugodnost ih . Ob celi v rs t i nerešen ih p rob lemov izpostavimo velikost kmet i j , ki je s svoj im povpreč jem, 25,87 ha, danes odločno p r e m a j h n a . Ocen ju jemo , da je za uspešno k m e t o v a n j e v teh hr ib ih danes za čisto kmet i jo nu jno , da ima vsa j 50 ha površine. Ob blizu 100 ha je možna zadostna količina akumulac i j e las tnega kapi ta la za uspešno in v ekspanzi jo u s m e r j e n o čisto hr ibovsko kmet i j s tvo . O tem smo se prepr iča l i ob števi lnih p r imer ih . Na splošno p reds tav l j a jo , ob na - s ledstvenih problemih, zemlj iško las tniški odnosi izredno velik problem, ki ga skuša reševat i Zakon o dedovan ju kmet i j sk ih zemljišč in kmet i j . Ob vsem tem je izredno malo, ali sploh ni nobenih možnost i za povečevan je zemljišč uspeš- n ih ali potencia lno uspešnih kmet i j . Le vel ike in močne čiste kme t i j e lahko p ro - i zva ja jo zna tne t ržne viške in so kos o p r e m l j a n j u z vedno d raž jo in boljšo mehanizaci jo , ka r je osnovni p redpogoj za moderno nap redno kmet i j s tvo . Če t emu ni tako, j e n u j e n dodaten v i r dohodka izven kmet i j s tva . Posledica tega so kompl ic i rani ekonomski odnosi in nu jno , ne nazadn je , r azmeroma ekstenzivna pro izvodnja . Ti problemi, orisani tu le v neka te r ih čr tah, niso ne prepros to in ne h i t ro rešlj ivi . LITERATURA B l a z n i k , P., 1928, Kolonizacija Selške doline. Inavguralna disertacija, str. 120, Ljubljana. — 1938, Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19, 1—2, str. 11—62, Ljubljana. B r a n k , R., 1979, Sledovi nasipov poznoantičnih obrambnih zapor pri Novi Oselici. Loški razgledi 26, str. 18—23, Skofja Loka. D o l e n c , J., Košnja v Koprivniku. Loški razgledi 21, str. 115—118, Skofja Loka. — 1981, Kmečka opravila v začetku našega stoletja na Poljanskem. Loški razgledi 28, str. 263—275, Skofja Loka. G a m s , I., 1984, Hribovske kmeti je Slovenjegraškega Pohorja . Geografski zbornik 23, 145—199, Ljubl jana. G l i h a , S., Č u d e n , J., 1979, Stanje in možnosti razvoja kmeti js tva v občini Škofja Loka. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubl jana. G r a d , K., F e r j a n č i č , L., 1976, Tolmač za list Kran j L 35—65, Osnovna geo- loška kar ta 1:100 000, Beograd. 11 e š i č , S., 1938, škofjeloško hribovje. Geografski vestnik 14, str. 48—98, Ljubl jana . Krajevni leksikon Slovenije, 1968, 1. knjiga zahodni del Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubl jana. K r i š e l j , M., 1978, Kmečki turizem na področju občine Škofja Loka. Loški raz- gledi 25, str. 57—67, Škofja Loka. K u m e r , J., 1976, Proizvodnja in usmer jan je škofjeloških kmetij . Loški razgledi 23, str. 117—122, Škofja Loka. L o g o n d e r, S., 1975, Gospodarske in družbene spremembe v vaseh okoli Starega vrha. Loški razgledi 22, str. 108—122, Škofja Loka. M a r i n č e k , L., 1973, Gozdna vegetacija škofjeloškega pogorja. Loški razgledi 20, str. 208—226, Škofja Loka. M e 1 i k , A., 1959, Slovenija II, Posavska Slovenija. Ljubl jana. M e z e , D., 1980, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmeti j na Slovenskem. Geografski vestnik 52/1980, str. 145—154, Ljubl jana. — 1986, Hribovske kmeti je v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah. Geografski zbornik 25/1985, str. 9—70, Ljubl jana. — 1986 a, Hribovske kmeti je v Selški dolini. Loški razgledi 33, str. 125—152, Škofja Loka. — 1987, Hribovske kmeti je na Idrijskem in Cerkljanskem. Geografski zbornik 27, str. 5—68, Ljubl jana. M l a k a r , I., 1969, Krovna zgradba idrijsko-žirovskega ozemlja. Geologija 12, L jub- ljana. Odlok o določitvi kmeti j po zakonu o dedovanju kmeti jskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstvev — kmetij . Uradni glasnik Gorenjske 1. 15, št. 8, 1978, Kranj . O r o ž e n A d a m i č , M., K o l b e z e n , M., 1984, Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 1982. Geografski vestnik 23, str. 303—318, Ljubl jana. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100 000, list Kranj . 1974, Zvezni geološki zavod, Beo- grad. P l a n i n a , F., 1956, Blegoš in kra j i pod njim. Loški razgledi 3, str. 147—160, Škofja Loka. — 1962, Poljanska in Selška dolina. Slovenske pokrajine. Mladinska knjiga, str. 147, Ljubl jana. — 1974, Gorenja vas v Poljanski dolini. Loški razgledi 21, str. 119—136, Škofja Loka. — 1981, Imena naselij v loški občini. Loški razgledi 28, str. 207—226, Škofja Loka. P r e m r u , U., 1980, Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23, 2. del, Ljubl jana. R a k o v e c , I., 1939, Prispevek k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polho- grajskih dolomitov. Geografski vestnik 15, Ljubl jana. R a m o v š , A., 1976, Geološki sprehod iz Javori j na Blegoš. Loški razgledi 23, str. 147—158, Škofja Loka. R u p n i k , S., 1979, Spremembe obsega in sestave zemljišč v občini Škofja Loka v obdobju 1938—1978. Loški razgledi 26, str. 127—136, Škof ja Loka. Š e r c e 1 j , A., 1975, Razvoj in zgodovina gozdov v škof je loškem hribovju. Loški razgledi 22, str. 163—172, Škofja Loka. S i f r e r , M., 1974, Poglavitne značilnosti razvoja škofjeloškega hribovja. Loški raz- gledi 20, str. 11—23, Škofja Loka. — 1983, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja. Geografski zbornik 22, str. 139— 195, Ljubl jana. W e i x l e r , B., 1977, Razvojne značilnosti nekaterih naselij v Poljanski dolini. Loški razgledi 24, str. 126—142, Škofja Loka. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij . Uradni list SRS, št. 26, 1973. MOUNTAIN FARMS ON THE NORTH SIDE OF THE POLJANE VALLEY S u m m a r y An investigation has been carried out into everyday life on 233 mountain farms in 45 settlements on the north side of the Poljane Valley, among the Skofja Loka Hills. The method of study as based on geographical guidelines for the study of hill farms in Slovenia. The farms which were the subject of the research are oriented primarily towards cattle-breeding and forestry, these two activities being interlinked in an important way. The local woods provide all the farms with a very important source of income, and, in contrast with the Selska Valley, deciduous trees have a more important role than conifers. The interweaving of cattle-breeding and forestry is characteristic of mountain farms and hill farms in Slovenia. It could be said that it is the most general characteristic of hill farming, and that it is not possible to imagine the successful running of such farms without the simultaneous, and important additional activity of forestry. The farms in settlements lying nearer to Skofja Loka, such as Florjan and Zmincem, Gabrska Gora and Breznica, are more oriented to forestry than to cattle-breeding. This appears to be a consequence of the way in which these areas were settled (Blaznik, 1938); settlement took place from these villages slowly towards the inner region. The formerly fairly well developed agriculture and autar- chtic economy has changed into a commercial system. There is very little mountain pastureland, although some mountain pastures are being brought back into use by means of electric shepherds. The use of mountain pastures has almost completely died out, although there are a few signs of it returning. It should be emphasised that today only somewhat more than one quarter of hill farms in this area are run on the basis of farming alone (»pure farms«). This means that an important transformation has taken place simultaneously with the well-known processes of the depopulation of hill farms. At the same time, as elsewhere, all kinds of agricultural machines have been introduced. We are therefore witnesses to important technological transformations which, it is generally considered, began with electrification, the motor-mower and the tractor. There was no larger industrial centre among the studied settlements, but the latter existed at the edge of the area under study (Skofja Loka, Ziri, Kranj, etc.). Still today, with the addition of Cerkno, these are the most important centres of daily migration of the working force. Although only slowly, life went on its way, and adjusting to new times and new economic relations became an unavoidable reality. On the other hand it is true that better results cannot be expected if there is practically no general investment in hill farming from other sources, meaning that farms have to rely almost entirely on their own income. On the other hand the results which have been achieved are, with respect to the undebated facts, surpri- singly great. The ways in which goods are transferred still depend predominantly on simple economic relations in which monopolistic trends of market can be some- times observed. However, different kinds of relations are beginning to develop, which are evident in the provision of loans and other economic aid. One of the greatest problems remains the size of farms, which, with an average area of 25.87 hectares, are, for today's conditions, certainly too small. It is considered that, if farming is to be successful in these hills, a »pure farm« should have at least 50 hectares. If fa rms were to have around 100 hectares, then enough capital could be accumulated for successful farming. A lot of economic evidence was found in this connection, in numerous cases. The general difficulties which arise in the case of inheritance are a very big problem, which should be solved by the Law about the Inheriting of Farmland and Farms. There are relatively very few possibilities for the increasing of land belonging to successful or potentially successful farms. Only large and strong, »pure« fa rms can produce significant marketable goods and are thus able to keep up with improving but ever more expensive f a rm machinery, which is the basic precondition for modern, progressive farming. If this is not the case, then an extra source of income from outside the f a rm is needed. This results in complicated economic relations and, last but not least, non-intensive production. 8 Geografsk i zbornik 113 rt>> / D V v>f m rfilI i | j | tip 1 J If N M COi v O JI À5 m -j-? ¿^V N« ,Cr n \ tu \