Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt le!a 4 fld., za jedea mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 fld., «a pol leta 6 fld., za ¿etri leta 3 fld., za jeden neteč 1 fld, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. i |l Naročnino in oznanila (Inserate) »«prejema opravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »»prejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v petek 23. oktobra 1896. Letnilt XXIV. Za Railfeisenove posojilnice. (Govoril v državnem zboru poslanec dr. J. Š u s t e r s i 6.) Nujni predlog poslanca dr. Susteršiča in tovarišev, zadevajoč pravico na podlagi zakona 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70 ustandvljenih posojilnic in hranilnic, tudi od neudov vsprejemati hranilne vloge. Na podlagi zadružne postave z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, ustanovljena hranilnica in posojilnica v Podgradu, ki je v svoja pravila vspre-jela določbo, da vsprejema tudi od neudov hranilne vloge proti izdaji vložnih knjižic, dobila je od c. kr. trgovskega in mornarskega sodišča v Trstu odlok z dne 8. maja 1896, št. 8176, v katerem se ji naroča, naj ono določbo iz svojih pravil izbriše, ker take vloge sprejemati dovoljeno je le onim zavodom, ki so pod posebnimi postavami in državnim nadzorstvom. Pritožba dotične hranilnice in posojilnice zoper ta odlok na c. kr. deželno nadsodišče v Trstu bila je z odlokom 11. avgusta 1896, št. 14.917 zavržena, s pristavkom, da ona posojilnica ne more izkazati posebnega dovoljenja za vsprejemanje hranilnih vlog od neudov. V najnovejšem času je e. kr. okrajno sodišče v Gorici (z odlokom 3. oktobra 1896, št. 3410) z istimi razlogi zabranilo registrovanje hranilnice in posojilnice v St. Petru pri Gorici. Glede na to, da je tu postavi in dosedanjim določilom nasprotna praksa usposobljena ovirati tako veselo se razvijajoče kreditno zadružno gibanje srednjih stanov, posebno pa kmečkega stanu, stavijo podpisani predlog: Visoka zbornica naj sklene: „0. kr. vlada se nujno poživlja, naj primernim potom skrbi za to, da se kreditna zadružna organizacija ne ovira po ozkosrčni praksi sodišč. V formelnem oziru se predlaga, naj se ta predlog obravnava z vsemi prikrajšavami po § 42 opravilnega reda, toraj naj se takoj na dnevni red postavi in pravnemu odseku izroči z naročilom, da v 14 dneh o tem poroča". Dunaj, 14. okt. 1896. (Sledi 70 podpisov.) Vtemeljeval je ta predlog poslanec dr. S u -s t e r š i č z nastopnimi besedami: Visoka zbornica ! Postava o obrtnijskih in gospodarskih zadrugah z dne 9. aprila 1873 je zaradi svojega jako važnega socijalnopolitičnega namena jedna najboljših postav, katere imamo. V obsegu te postave je mogoča prosta gospodarska organizacija, posebno srednjega delavskega, kmečkega in obrtnega stanu. Obžalovati je le, da so to priliko ravno ti stanovi — jaz mislim pred vsem na kmečki stan — še le tako pozno rabiti začeli. Prvi začetki te organizacije kmečkega stanu ne segajo dalje nazaj, nego do leta 1886, v katerem letu so se ustanovile prve takozvane Raiffeisen-ove hranilnice v Avstriji. Da je to delovanje od 1. 1886 tako narastlo, ta dokazuje, kako krepka delavnost in dostopnost je bila v našem kmetu, in da je bilo treba le malo spodbude, katero je dal Raiffeisen, da je to spečo delavnost vzdramil, in je iz nje plodonosno delovanje tako bujno izklilo. Mi imamo danes v Cislajtaniji gotovo več kot tisoč Raiffeisenovih društev, gospoda, in le obžalo- vati je, da so nekatere dežele v tem razvoju še daleč zaostale. E tem deželam, katere so zaostale, moramo pred vsem prištevati Primorsko. Še le pred kratkim so skušali tam Raiffeisenovo posojilnico ustanoviti, in kaj se je zgodilo ? Trgovsko- in pomorsko sodišče v Trstu je prišlo do te misli, da hranilnice in posojilnice po zadružnih postavah od 9. aprila 1873 niso opravičene, od neudov hranilnih vlog sprejemati, in v zadnjem času se je tej čudni razlagi postav pridružilo tudi okrajno sodišče Goriško. Deželna nadsodnija v Trstu je dotični odlok trgovskega- in pomorskega sodišča potrdila, in sedaj imamo pred seboj for-melno pravomočni odlok, odlok, kateri kreditno društveno organizacijo, pred vsem ono kmečkega stanu, jako občutljivo ovira in oškoduje. Ce se hoče hranilnicam in posojilnicam, in posebno Raiffeisenovim, katere obstoje na neomejenem poroštvu, vzeti pravica, jemati tudi od neudov hranilne vloge, potem, gospoda, je to delovanje s kratka zadušeno in nemogoče. (Tako je!) Raiffeisenova blagajna, katera nima pravice, jemati hranilnih ulog od neudov, je mrtvorojeno dete, kajti Raiffeisenova društva so vendar združenja kredita potrebnih ljudij, kateri zamorejo s solidaričnim jamstvom pri drugih kredit dobiti. Sedaj pa se jim takorekoč prepoveduje. Ako morajo kredita potrebni denar sami skup spraviti, potem ne potrebujejo Ra:ffeisenovih društev, potem sploh niso več kredita potrebni. Ta razsodba ali to naziranje primorskih sodišč nasprotuje ne le vsem dosedanjim razsodbam ampak tudi postavi. Gospoda, v Avstriji je bilo do sedaj do 3000 hranilnic, katere so imele ravno isti namen, da so smele od udov in neudov hranilne vloge sprejemati, brez pomisleka registrovanih, in te razvijajo že leta svoje blagonosno delovanje. Vsa sodišča v Cislajtaniji bila so tedaj mnenja, da zadružna postava dovoljuje hranilnicam in posojilnicam vsprejemati vloge tudi od neudov. Kar zadeva postavo, gospoda moja, meni okrožno sodišče goriško v svojem odloku dne 3. okt. 1. 1. št. 3460, da zadružna postava z dne 9. aprila 1873. prepoveduje hranilnicam in posojilnicam vsprejemati vloge od neudov. Prosim, preberite to postavo, nobene besedice ni o tem notri. Popolnoma nerazumljivo mi je, kako je zamoglo ono sodišče ali oni poročevalec priti na to misel. Imamo pa poznejšo postavo, ki se res nanaša le na posojilnicam, posebno Raiffeisenovim društvom podeljene ugodnosti pri pristojbinah, in v tej postavi se s pravico hranilnic, vsprejemati vloge tudi od neudov, računa kakor z gotovim dejstvom. To je postava z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91, čegar § 1. pravi: „Kreditnim in posojilnim zavodom, hranilnicam in posojilnicam, pripadajo poleg olajšav pri davku in pristojbinah, ki so jim itd. dovoljene, še naslednje ugodnosti, ako po pravilih — zadnja alinea — obrestna mera pri posojilih ono pri vlogah k večjemu za l1/» odstotka presega." Tu imamo tedaj državno postavo, katera tako rekoč naravnost priznava posojilnicam in hranilnicam pravico, vsprejemati hranilne vloge, a ta postava, kakor se kaže, primorskim sodiščem ni znana. Gledč na to nasprotstvo primorskih sodišč nasproti hranilnicam in posojilnicam, zlasti nasproti Raiffeisenovim društvom, čutil sem se primoranega, staviti nujni predlog. Predlog je jako splošen. Glasi se : „C. kr. vlada se nujno poživlja, naj primernim potom skrbi za to, da se kreditna zadružna organizacija ne ovira po ozkosrčni praksi sodišč." Tu se vladi nudi prilika, na različen način varovati koristi kreditnih zadrug. Mogoče je, da se tu z izdajo principijelnega sklepa najvišjega sodišča napravi red. Ako bi se pa najvišje sodišče oklenilo mnenja primorskih sodišč, potem bi pač ne preostalo druzega, kakor da predloži visoka vlada zakon, kateri bi kot avtentična razlaga § 1. postave z dne 9. aprila 1873, ali pa kot novo pravno določilo izrecno izjavil, da so obrtne in gospodarske zadruge popolnoma opravičene, tudi od neudov vsprejemati vloge. Moj predlog ima še svojo posebnost, in to moram prav odkritosrčno prizuati. Govori se namreč, da gotovi deželni predsedniki Raiffeisenovim društvom niso naklonjeni, in govori se tudi, da so si deželni predsedniki in predstojniki sodišč v tem smislu dopisavali. Gre se torej tu — ako je to resnica, ne morem dokazati, pa visoka vlada bode že prišla do resnice — gre se torej tu, ako je to resnično, za naravnostno vmešavanje izvrševalne oblasti v sodno oblast. Mislim, da moram posebno to poudarjati, da moj predlog ni naperjen proti osrednji vladi. Vemo namreč, da pri nas v Cislajtaniji deželni predsedniki z neko samostojnostjo nastopajo in osrednja vlada o tem nima niti duha. Zato poživljam visoko centralno vlado, naj gre stvari do dna in prosim vlado, naj zlasti še danes odločno izjavi, da je pripravljena in odločena, kreditno in zadružno gibanje v prospeh delavskega in kmečkega stanu kar najvspešneje podpirati, in da se po njenem mnenju ti odloki primorskih sodišč ne strinjajo s postavo. Že s samo to izjavo bode mnogo pomagano. Gre se tu za stvar, gospoda moja, katera je sicer malenkostna v početku, za naš kmečki stan pa vendar velike važnosti. (Prav res!) Prav dobro vem, da bolehajočega kmečkega stanu s posojilnicami ne bomo ozdravili, to ni mogoče. Kmečki stan moral je vsled napačne gospodarske politike dosledno, ako je hotel ali ne, naj se je še tako temu upiral, zabresti v suženjstvo dolgov. Raiffeisenove posojilnice pa so ono sredstvo, s katerim se najhujše ostrine bremena dolgov vsaj deloma odpravijo. Raiffeisenova blagajnica postala je kmetov bankir. Raiffeisenove blagajnice, koder obstoji, odpraviti, bila bi nesreča za celo okolico. Raiffeisenova blagajnica je, dejal bi, palica, s katero si bolni kmečki stan vsaj nekaj časa naprej pomaga, in upamo, da si bo s to podporo tako dolgo pomagal, da bodo vladajoči začeli uvidevati, da je blaginja kmečkega stanu v Avstriji glavna stvar in da mora to biti najvažnejši namen zdrave gospodarske politike. (Pritrjevanje.) Stvar je silno nujna zato, ker je v deželi, v kateri je zadružno gibanje kmečkega stanu žali Bog še tako malo napredovalo, celo gibanje s protizakonitim odlokom za mesece ustavljeno. In samo to po- menja za dotiČne udeležnike veliko zgubo na gospodarskem premoženju. Prosim Vas tedaj, gospoda moja, da v tem vprašanju, ki je brez vsakega političnega in narodnostnega momenta, ki je zgolj gospodarsko in koder se gre za korist ljudstva in zlasti tako zelo tlačenega kmečkega stanu, jednoglasno glasujete za nujnost. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Politični pregled. V Ljubljani, 23. oktobra. Dunajski protisemiti in njihovi zagrizeni nasprotniki so si vedno v laseh. Ne mine skoro dne, da ne bi iznašla židovsko-liberalna klika kake nove laži, s katero skuša oblatiti antise-mitsko upravo pred celim svetom. Sedaj je v tem oziru na dnevnem redu tudi vprašanje glede plinove razsvitljave dunajskega mesta. V skrbi za občni blagor vneti mestni odborniki so sklenili, da napravijo mestno tovarno za plin ter izročijo skrb za razsvetljavo mesta sami občinski upravi. S tem hvalevrednim činom se bo prvič dosegla boljša in cenejša luč, drugič, kar je za dunajsko občino neprecenljive vrednosti, ji je s tem zagotovljenih 2 milijona vsakoletnih čistih dohodkov, kateri se bodo gotovo lahko porabili v najblažje namene. Toda židovski liberalci nočejo ničesar slišati o tem ter trdijo v jedno mer, da antisemitje ne poznajo nikake človekoljubnosti (') in se ne marajo ozirati na opravičene (?) zahteve raznih slojev dunajskega prebivalstva. V resnici pa židovsko kliko kaj malo briga, kaj reče k temu sklepu prebivalstvo, marveč kriči le v imenu ži-dovsko kapitalistične podjetniške plin. družbe, kateri se bode s tem činom odtegnilo mnogo milijonov čistega dobička. Otojednem bodo pa seveda oškodovani vsi v njeni službi se nahajajoči faktorji in toraj se ni čuditi, da so vdarili na veliki boben vsi židovski „žornali", ki na vse mogoče načine skušajo ogrditi dobro stvar, kar se jim pa niti v najmanji meri ne bo posrečilo. Trezno prebivalstvo uvideva svoje koristi in več ne potrebuje. Volitveno gibanje v Nižji Avstriji postaja vedno živahneje, čim bolj se približuje čas za deželnozborske volitve. Malone za vse okraje so razne strauke že postavile svoje kandidate. Volilni oklic je izdala dosedaj še le jedina krščansko - soci-jalna stranka, vse druge stranke čakajo še menda ugodne prilike ali kali! Liberalni veleposestniki se snidejo, kakor smo že na kratko omenili, danes po-popoludne, da se posvetujejo o vladni želji gledč kompromisa mej konservativnimi veleposestniki. Velika večina nižjeavstrijskih volilcev se je v zadnjem času odpovedala lažiliberalnim načelom in je torej lahko umljivo laskavo pisarenje židovsko - liberalnih listov, s katerim bi radi rešili še zadnje postojanke v Nižji Avstriji. Ljudsko šolstvo v Galiciji. Iz raznih govorov in pojasnil v postavodajalnih zastopih, kakor tudi iz časniških pojasnil je razvidno, da je šolstvo v Galiciji na najslabeji stopinji v Avstriji. „Mesto Tarnov", poroča neki židovsko-liberalni list, „je pa sedaj doseglo to prednost, da se je pri njem ure sničil antisemitski program glede verske šole". V resnici je pa vsa stvar popolnoma naravna, le da je mestna dekliška šola rešena vnebovpijoče krivice. Dosedaj so bile namreč katoliške in židovske učenke skupno v jednem razredu. Sedanja voditeljica te šole pa je razdelila oddelek v dve vsporednici in s tem ločila katoliške od židovskih otrok ter pridelila prvi katoliško, drugi židovsko učiteljico. To naredbo je odobril tudi okrajni šolski svet, ki je prosil potr-jenja tudi pri deželnem šolskem svetu. S to, popolno pravično, za obe veroizpovedanji jako ugodno naredbo, se je pa po mnenju židovskih liberalcev storila zelo velika pregreha in vresničil (!) antisemitski program glede ljudskega šolstva. Vidi se, da nimajo niti pojma o krščansko-socijalnem načrtu. Nekaj misli o rusko - francoski zvezi. Pred zadnjim obiskom carja na nemškem dvoru je veljalo splošno mnenje, da je rusko-francoska zveza sklenjena in potrjena, in ta misel je posebno Nemčijo in njene politike zelo neprijetno dirnula. Vsakdo je namreč mislil, da je sklenjena zveza jedino le Nemčiji na kvar. Sedaj pa, ko sta se cesar Viljem in car Nikolaj „najprisrčueje objela,'' je izginil z obrazov nemških politikov nekako ves strah in jeli so že dvomiti, obstoji li res toliko važna zveza mej Rusijo in Francijo. Na to vprašanje odgovarja neki nemški diplomat v francoskem „Figaro" nastopno : Ne vem, je li sklenjena zveza mej Rusijo in Fran- cijo, ali ne. V Nemčiji je vsakdo prepričan, da so Francozi samo radi tega želeli zveze, da bi jo izrabili nasproti Nemčiji. Sploh se pa dvomi, da bi se dala Rusija vjeti v take mreže, kajti gotovo je, da obstoji trdno prijateljsko razmerje mej Nemčijo in Rusijo, in kakor sedaj kaže, smemo se nadejati trajnega miru z Rusijo. Jaz sam sem tega mnenja, posebno zato, ker prihajam ravno iz Rusije, koder so me povsodi najprijazneje vsprejeli. Vse je odvisno od stališča zunanjih držav nasproti Nemčiji; ako hoče imeti Francija vojsko, naj jo ima. Od nemške strani se gotovo ne bo zgodilo ničesar, kar bi dalo povod nemirom. Nikakor pa ne moremo razumeti, kako si more Francija nakopavati odgovornost, strašiti Evropo z vojsko, mesto da bi sama pospeševala svetovni mir, ker je vender francoski narod na vrhuncu napredka. — Tako se sodi v Nemčiji, ako-ravno je dovolj znano, po čem hrepeni njihov najbližji sosed. V Franciji se seveda ne ozirajo dovolj na to, kar se govori o njih, ker so popolno (!) prepričani, da jim je v vsakem slučaju naklonjen ruski car. Preosnova belgijske armade. Nedavno smo na kratko omenili predloge angleškega vojnega ministra, v katero je vsprejel določbe glede pre-osnove belgijskega vojaštva. Po novem zakonu, o katerem bode izrekel svojo sodbo seveda še državni zbor in ga več ali manj opilil in prikrojil, se uvede v Belgiji osebna vojaška služba z 20. letom in traja 12 let, in sicer 8 let aktivne in 4 leta rezervne službe. Dosedanje meščanske garde se odpravijo in uvede kategorija prostovoljcev, kateri bodo uživali več ugodnosti, kakor navadni prostaki. Načrt zakona je toraj v glavnih potezah popolno podoben našim vojnim zakonom. 2e takrat, ko smo prvič omenjali te preosnove, smo izjavili, da ji ne more biti naklonjen noben katolišk poslanec, ki so mu znane vnebokričeče nadloge sedanjega socijalnega nereda. Vsaka preosnova meri namreč na to, da se kolikor možno pomnoži vojaštvo in s tem naklada prebivalstvu novo, neznosno breme. Jedne točke tega sicer ne hvale vrednega načrta pa moramo vsekakor omenjati pohvalno. Glasi se namreč v vladni predlogi, da mora država odškodovati vse one uboge rodbine, katerih člani morajo pod vojno zastavo. S to naredbo, ki se gotovo sprejme, bo obrisana marsikatera solza in le želeti je, da se za čas, dokler ne odklenka svetovni vladi militarizma, tudi pri nas uveljavi jednaka, prepotrebna postava. Turki in Armenci. Pred nekaj dnevi je naznanil veliki vezir carigrajskim oblastvom, da namerava dvesto Armencev v Varni nov napad na Carigrad, vsled česar se polaga vsem oblastvom na srce, da ohranijo popolno čuječnost. Ta odlok je seveda provzročil mej Mohamedovci velik strah. Prav dobro jim odgovarja poročilo „Pol. Corr." iz Sredca, v katerem se pojasnuje, da ni misliti na kak napad od strani Armencev, ker so, posebno v bližini Carigrada se nahajajoči, tako oslabljeni, da ne morejo pričeti večje akcije. — Iz tega sledi, da meri odlok velikega vezira samo na to, da bi vzbudil v prebivalstvu novo mržnjo do kristijanov, in namerava na ta način zatreti še ostalo peščico krščanskega prebivalstva v Carigradu in njega okolici. Potem naj pa kedo reče, da je turška vlada popolno nedolžna in da so vseh nemirov krivi samo Armenci. Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Novem Mestu dne 15. oktobra t. I. (Konec.) O šesti točki: O pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnice in občine so govorili trije govorniki. G. Bele priporoča trtnice za večji okraj, kateri lažje zmore troške take naprave. Gg. Rohr-man in Skalicky sta se izrazila za trtnice v občinah in posamnih podružnicah, torej za manjše kraje. G. Pristov je tudi za trtnice v manjših krajih, in lahko bi se imenovale zadružne trtnice, ako dobimo kmetijske zadruge. Sprejme se predlog g. Skalicky-a oz. Rohrmana, naj se napravijo v raznih podružnicah in občinah take trtnice. Ker je bilo že čez dve popoludne, se je nazadnje hitro sklepalo, ker so vdeleženci že začeli odhajati. Na vrsto je prišla 7. točka : predlogi tičoči se pospeševanja vinoreje. Izročilo je g. predsedniku 7 gospodov spisane predloge. Mej temi omenim, da naj se državna posojila strankam hitro izplačujejo, da naj se napravi zaklad, iz katerega naj bi se delila podpora, naj se stavi v proračun zborov svota za zasejanje vinogradov. Te predloge je stavil so-sebno g. dr. Romih in g. Gombač. Važen predlog je pa bil g. Rohrmana, ki je priporočal, naj ustanovi c. kr. kmetijska družba poseben vinarski odsek, kakor ima že konje-rejski, ribarski odsek, ki bi se trudil za pospeševanje vinogradov in bi napravljal taka zborovanja. Predsednik da predloge na glasovanje, sprejmejo se vsi. Nato se zahvaljuje zborovalcem, da so do zadnjega vstrajali in da so prišli kljub skrajno neugodnemu vremenu v tolikem številu, in zaključi zborovanje. Tako se je vršil ta zbor. Veliko lepega smo slišali, se naudušili za napredek v vinogradarstvu, sklenili mnogo sklepov v njegov prospeh. Toda vsi sklepi ne pomagajo dosti, ako so samo na papirju, ampak treba jih je izvršiti. Zbor je bil mnogoštevilno obiskan in bi jih bilo izdatno več prišlo zlasti z Belekrajine, ako bi ne bilo prejšnji dan in tudi zborovalni dan neprenehoma dežilo. Bili so vinogradniki iz Dolenjske to-stran in onstran Gorjancev, potem s krškega, trebanjskega okraja, celo iz Vipave in Hrvaškega po eden zastopnik. Zborovanje se je bolje obneslo, nego smo pri tako slabem vremenu pričakovali, znamenje, da se ljudje zanimajo za zboljšanje vinogradov, in to je gotovo korak k boljši bodočnosti. K temu bo tudi pomagala vinarska razstava, ki se je zaprla 20. oktobra. Tu je mnogo zanimivega. Vidiš naslikano trtno uš na listu in korenini; dalje kažejo razni modeli, kakor se pravilno grubajo trte, kako zasaditi nov vinograd ; razstavljena so nadalje razna orodja, ki se rabijo pri obdelovanju vinogradov, razne žvepljalke, škropilnice, raznd motike, noži za obrezovanje trt in druga orodja. Razstavljeni predmeti so bili na prodaj, in tako je lahko vsakdo kupil kaj potrebnega orodja, o katerem ni vedel, kje ga naročiti. Vse je torej razumljivo in praktično, kar je največje važnosti. Vdeleženci so bili zadovoljni z zborovanjem in razstavo in so šli na razne kraje in se bodo z vnemo prijeli dela po navodilih, katerih so se naučili na občnem zboru. Spoznali so, da kmetijska družba res skrbi za njihove vinograde. Vendar vse to zaman, ako država in dežela ne priskočita vinogradnikom izdatneje na pomoč. Zlasti si usojamo tu izreči željo, naj bi država in deželni odbor skrbela, da bi se kolikor mogoče veliko cepljenih amerikanskih trt oddalo revnim vinogradnikom zastonj, ker plačati nimajo s čem. Dalje bi se moralo bolj skrbeti za pouk o cepljenju. Ako bi se v vsakem kraju naučilo nekaj posestnikov cepiti, bi bilo pomagano, a sedaj še marsikateri posestnik ne zna. Potem se bo kmalu obrnilo na bolje, vinogradi bodo zopet zasejani. Zato pa treba dela in sicer resnega dela. Potem dti tudi Bog svoj blagoslov. Križki. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana dne 22. okt. Pričetkom današnje izredne seje je naznanil župan, da je povodom godu Nj. Veličanstva izrazil potom deželnega predsedništva udanostna voščila v ime mestnega sveta. Od deželnega predsedništva mu je te dni došla Najvišja zahvala. Nadalje je došlo od dež. predsedništva naznanilo, da je v deželnem zboru glede vtelesenja dela občine Moste z mestno občino ljubljansko sklenjeni zakon dobil Najvišje potrjenje, z naročilom, naj mestni svet ukrene vse potrebno. Župan dostavi, da se je na lici mesta poučil o nujnih napravah, ki se morajo izvršiti v novem mestnem delu, mej drugimi razsvitljava, poprava cest in ulic ter policijsko nadzorstvo, in da je že naročil stavbinskemu uradu, da oskrbi potrebne načrte in proračune. Ko-nečno omenja zadnje interpelacije glede snaženja cest, ter pravi, da je naznanil deželnemu predsedstvu nasvete mestnega sveta glede eraričnih cest. Predsedništvo je na dopis odgovorilo, da bo ukrenil cestni erar, v kolikor je možno v okviru dovoljenih sredstev. Zupan opozarja na izraženi pogoj ter dostavlja, da stori tudi mestna občina vse, kar ji dopuščajo sredstva, na kar naj bi se oziralo tudi ljubljansko časopisje. Odbornik dr. Tavčar stavi nato dva nujna predloga. Prvi se glasi, naj se odpošlje finančnemu ministerstvu peticija za dovolitev zakonitih olajšav pri izvrševanju javnih del od strani mestnih zastopov in naj se o tem obveste tudi ostali mestni zastopi. — Drugi predlog meri na to, da se dožene dogovor mej deželnim odborom in mestnim svetom glede triodstotnega posojila ljubljanski občini. Na njegov predlog so bili per acclamationem izvoljeni v ožji odsek, ki ima stopiti v dogovor z deželnim odborom, župan Hribar ter odbor. G o g a 1 a in dr. S t a r e. Nato se preide na dnevni red. O zgradbi topničarske vojašnice in o pogodbi, ki se ima v tem oziru skleniti z „Union", stav-binsko družbo na Dunaju, poroča v ime finančnega in personalno-pravnega odseka župan Hribar ter se na njegov predlog sklene, da se izroče doposlani načrti in proračuni stavbinskemu uradu ter nato odseku v poročanje, načrt pogodbe pa personalno-pravnemu odseku v presojo. Točka IV., a) glede poročila o zglasilnem redu za ljubljansko mesto se radi odsotnosti poročevalca odstavi z dnevnega reda. Podžupan dr. B 1 e i w e i s poroča v ime policijskega odseka o pobiranju tlakovine za materijal, ki se dovaža po Ljubljanici. Trnovsko pristanišče je vslod vedne vožnje stavbinskega gradiva in drugih materijalij, posebno v sedanji dobi, v zelo slabem stanu, kakor tudi dovozna in odvozna ter druge ceste. Ker pa zahteva poprava pristanišča in cest velikih stroškov, je potreba, da se uvede pobiranje tlakovine od dovaženega materijala. Tlakovina naj bi znašala 4 kr. od vprežne in 2 kr. od gnane živine ter se pričelo pobiranje s 1. januvarijem 1897. O tem predlogu se vname daljša debata. Odbornik Kozak vpraša, ali se ima plačati tlakovina od voza jedenkrat pri izvažanju blaga iz jedne ladije, ali za vsakokratni voz. Odbornik T r č e k vpraša poročevalca, ali se bo pobirala tlakovina tudi od materijala, ki se bo iz-ložil v kakem drugem delu mesta. Poslednje se njemu ne zdi umestno. Odbornik Velkavrh je mnenja, naj se pobira tlakovina od čolnov in ne od posamnih voz. Odbornik S ve tek pojasni, da se tu ne gre za vodno mitnino, katera je bila pred nekaj leti odpravljena, marveč samo za odškodovanje pristana in cest. Podžupan dr. Blei weis pojasni, da se bo tlakovina lahko pobirala od čolnov na način, kakor se to godi na mitnicah. Plačati pa mora vsak, ako-ravno pelje naprej, ker mora itak na drugem mestu odložiti dovoženi materijal in se s tem kvarijo druge ceste in nasipi. Predlog poročevalčev se nato vsprejme ter naroči stavb, uradu, naj predloži načrt in proračun glede poprave pristana in cest. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. oktobra. (Dopolnilna deželnozborska volitev.) Volitve volilnih mož so končane. Tri četrtine volilnih mož je somišljenikov katoliško - narodne stranke. Le nekaj malega jih je vjel kandidat Višuikar vkljub najstrast-nejši agitaciji na svoje limanice; pri tem mu je pomagal okrajni glavar kočevski, Thoman, ki bi bil res mož na svojem mestu, ko bi sicer tako goreče spolnoval posle okrajnega glavarstva, kakor vodi sedaj agitacijo za „Narodovega" kandidata. Zanimivo bo videti, kako si bosta stiskala roke narodnjak slovenski gospod Türk iz Drage in okrajni glavar kočevski ob tej volitvi, ker sicer nista v najboljših prijateljskih razmerah. To je pač najlepši komentar za „Narodov" narodni radikalizem. — Agitacija je sicer vsakemu prosta, vender moramo najodločneje obsojati, da Višnikar in njegovi agitatorji trosijo po volilnem okraju lažnjivo vest, kakor da je hotel umrli poslanec kanonik Klun oškodovati ribniške in kočevske krošnjarje. Vsaj je znano, da se nikdo ni zanje toliko trudil, kakor ravno imenovani poslanec. — Naši volilci naj skrbe, da se do zadnjega vsi polnoštevilno udeleže volitve 1 (Slovensko gledališče.) Vsled velikega, vsa pričakovanja nadkriljujočega vspeha sinočne predstave Schillerjeve tragedije „Marija Stuart" se bode ta krasna igra predstavljala še jutri, v soboto, 24. t. m. (Ogenj.) V četrtek 22. okt. ob 2 popoldan nastal je ogenj v skednju Ant. Javornika na V. Mla- čevem, žalinske župnije. Zažgali so najbrže otroci. Badi močnega juga bilo je v trenotku v ognju čve-tero sosednjih gospodarskih poslopij dveh posestnikov Pr. Zakrajšeka in Ant. Javornika, ter hiša in hlev Martina Bučarja. Velika sreča v tej nesreči je bila, da je pihal močan jugozahodnik, ki je gnal plamen v nasprotno stran vasij V. Mlačevega in boštanjske vasi, ki štejeta skupaj čez 40 h. št., drugače bi bilo ostalo malo hiš od imenovanih vasij. — Hvalo moramo izreči grosupeljski požarni brambi, ki je bila hitro na mestu požara, kakor tudi višnje-gorski, ki je vkljub temu, da ni dobila vprežne živine, samotež s svojo brizgalno 2 uri daleč prišla na pomoč, da se je rešilo, kar se je rešiti dalo. Mili Bog povrni vStm stotero. Pogorelci bili so zavarovani le za malo svoto. Ali kaj bo izdalo to v primeri s škodo, katero imajo. Vsak si lahko misli obupno stanje kmetovalca, ko mu v jeseni požar konča vse, kar si je s trudom pridobil skoz celo leto. Zato jih najtopleje priporočamo usmiljenim srcem. (Iz Št. Jurja pri Kranju.) Due 20. t. m. bilo je v St. Jurju pri Kranju za kranjski okraj premo-vanje goveje živine. Kljub slabemu vremenu se je 102 govedi prignalo. Tu se je videl napredek pri živinoreji v zadnjem deceniju. Pred leti siva mršava živina in sedaj splošno vsa beljanske pasmi, za katero tujci najbolj povprašujejo. Pripeljalo se je 23 bikov, ki so bili vsi premovanja vredni. Ker je bila prignana goved zelo lepa in obilna, je presojevalna komisija k dovoljenej nagradi 200 gld. še 25 gld. primaknila. Za lepe bike so dobili premije: Matevž Barle, župan iz Luž 25 gld., J Urbančič, graščak na Turnu, 15 gld., Aleš Molj iz Trboj, Franc Botar iz GoriČ, Simen Jereb iz Sp. Bernika in Andrej Ver-hunc iz Selc vsak po 10 gld. — Za lepe junice: Andrej Bepic iz Zg. Bernika 20 gld., Janez Huda-bivnik iz Hotemož, Janko Urbančič iz Turna, Janez Aleš iz Mač in Janez Jenko iz Hraš vsak po 10 gld. — Za lepe krave: Aleš Bergant, načelnik kmetijske podružnice iz Št. Jurja, 20 gld., Anton Jerala iz Hraš, Janez Barle iz Grada, Jan. Zabret, župan iz Britofa, Jože Bončar iz Moš in Jože Bur-gar iz Vogelj vsak po 10 f,ld. Posebno pokazal se je gospod župan Matevž Barle, ki je prvo premo-vanje dobil in prepustil 10 gld. za dve novi darili. Gospod Janko Urbančič, graščak v Turnu, je dobil od presojevalne komisije častno diplomo za najlepšo skupino govedi, ki se je v vseh treh oddelkih odlikovala. Posebna zahvala v povzdigo živinoreje gre slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski. — Priznanja vreden napredek v kmetijstvu je v tem kraju, da se je ljudstvo jelo posluževati umetnih gnojil in za setev si naročevati razna dobra semena. (Povodnji.) Sava je vsled deževja tako narasla, da od 1. 1848 ni bila tako velika. Od vseh stranij poročajo listi o groznih škodah, katere so po raznih deželah napravili silni nalivi zadnjih dnij. — Včeraj je bilo veliko Ljubljančanov gledat črnuški most, o katerem se je širila novica po Ljubljani, da se je podrl. Besnice na tem je toliko, da se je usedla jedna noga pri mestu skoro za meter globoko ter da so se bolj ali manj nagnile tudi druge bližnje noge pri mostu. Zaradi tega je sedaj most zaprt za vožnjo, za hojo ljudje rabijo železniški most. Voda je sedaj že upadla za poldrugi meter. (V Križali pri Tržiču) 22. okt. Vsled neprestanega deževja močno narasla tržiška Bistrica je tudi v Kriški fari mlinarjem, kovačem in Žagarjem napravila obilno škode. Pobrala je mostove, razdrla Krišeljnov jez in poglinila polje. Posestniki so hudo udarjeni. — V Pristavi se je utrgal del vel. ceste ; poprava vsled vednega naliva le počasi napreduje. — 12. oktobra je gorelo v Sebenjah pri Jurčnjeku. Pogorela sta hiša in pod. Zažgali so — kot se po-največkrat zgodi — otroci. (Iz Velikih Lašč.) V zmislu § 19. tisk. zakona prosim, da vsprejmete v vaš list nastopni popravek v št. 240 nahajajočega se dopisa iz Boba z dne 16. oktobra 1896 : Ni res, da sem dejal vdovi zamrlega gospodarja v Javorji: „Mamica, da ne bodete imeli poleg tolike žalosti še potov in stroškov, bo-demo vse doma naredili, da Vas ne bo nič stalo, saj veste, drugače bi morali gosp. notarju veliko plačati." — Ni res, da sem dejal: „No, pa naj še kdo reče, da mi ne storimo nič za kmeta". — Ni res, da je bilo to agithcijsko sredstvo z& Javorje in bližnje vasi." — Pač pa je res. da sem dotični vdovi na nje izrecno vprašanje dejal, da se bo zapuščinska razprava, ki se vsled zaprek ni mogla takoj na domu vrSiti, izvršila v prihranitev stroškov pri sodišču. V Velikih Laščah, dne 20. oktobra 1896. Suflaj, sodni svetnik. — Gospodu svetniku Šuf-laju bi pač svetovali, v prihodnje ne več pošiljati takih popravkov, kajti to se pravi komarje ponujati, veljblode pa požirati. Poglavitno ostane, da svetnika Sufldja ljudje ne najdejo v uradnih urah v pisarni, pač pa na agitacijskih potih, koder z vsemi silami deluje za izvolitev „konservativca" Višnikarja, do-čim je nedavno kremeniti g. Sullaj bil silno „kršč.-socijaleu." (Veteranska zveza za Kranjsko) bode imela začetkom prihodnjega meseca osnovalni shod v uradnih prostorih tukajšnjega kornega poveljništva. (Poštna upraviteljica z Gorenjskega) je hotela s svojim dopisom, katerega je priobčil „Narod" dne 16. t. m., izliti vso svojo jezo na razpis mesta upra-viteljice, katerega je priobčil naš list. — Ona piše v svojem in v imenu svojih tovaršic, katere pa gotovo ša ne vedo za to. Ne verjamem, da bi se tudi druge njene tovaršice bale prijeti za kako delo, kakor se boji dotična upraviteljica, katera gotovo misli, da ne sme za nobeno drugo delo prijeti, kakor za poštni pečat. — Saj se ji ni treba poHujati za dotično mesto, prav lahko svojo službo doma opravlja. Toda naj si dotična upraviteljica le ogleda v svojem domačem kraju, kjer hčere od premožnih meščanov, ki bi ložje roke navskriž držale, kakor ona, opravljajo pridno vsa domača dela. — Dotična upraviteljica naj pa sploh ne iztika po listih naših abonentov, naj raje hitro pošto odpravlja, da bode tem potom pokazala, kako izvrstno je napravila izpit, na katerega se opira in kateri ji brani prijeti za kako drugo delo. — Iz dopisa samega se pa razvidi, da ni izrastel na njenem zelniku, najeti si je morala pomagača, ki je star lisjak in je omenjeni list le na njegovo priporočilo vsprejel dotični članek. (Bazpisani službi pri pošti) Bazpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Badomljah (okr. glav. Kamnik) proti pogodbi in kavciji 200 gl. Letna plača 150 gl., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld. za vzdržavanje vsakdanje dvakratne pošte med Badom-ljami in kolodvorom Jarše-Mengeš. — Bazpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Godoviču (okr. glav. Logatec) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. Prošnje od 20, okt. naprej v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (V Davči) se je 16. t. m. pri plovenju hlodov ponesrečil 40-leten mož, po domače Mohar, oče 5 nepreskrbljenih otrok. Zajezeni kup hlodov, na katerem je stal, se je nenadoma sprožil, močna voda je moža in hlode nesla čez skalovje in tolmune. Po-tolčenega, z razbito glavo, so ga potegnili iz vode. Pokopali so ga na Zalemlogu. (Iz Tomišlja.) Dne 25. oktobra po dopoldanski službi Božji priredi slavna c. kr. kmetijska družba ižanskim gospodarjem shod v Tomišeljski šoli. Govoril bo g. Martin Peruzzi o koristi umetnih gnojil sploh, zlasti pa za močvirje. Prisoten bo tudi gosp. tajnik G. Pire iz Ljubljane, da poda kmetovalcem nekaj potrebnih naukov, (Poboj.) 15. t. m. sta se v Zgornjih Dupljah sprla posestnik Andrej Sifrer in delavec Franc Črnivec. Prvi je slednjega tako poškodoval, da je drugi dan umrl. * * * (Iz gornje savinjske doline) se nam poroča : 21. t. m. vršila se je v Gornjemgradu volitev načelnika ter odbornikov v okrajni zastop; voljeni so gospodje: načelnik Auton Goričar, poštar in župan v Mozirju, namestnik Josip Dekorti, župnik v Ljubnem; odborniki: A. Turnšek, trgovec in župan v Nazarjih, Kr. Germel-Šturm iz Solčave, J. Casl iz Sv. Frančiška in Bok. Zidaren iz Smartina. Volitve se je udeležilo 19 zastopnikov. — Otvoritev „Mo-zirske koče" v Golički planini vršila se je pri najlepšem vremenu na slovesen način. Izletnikov je bilo 48, samih vrlih planink ter planincev; kočo je blagoslovil č. gospod župnik Ivan Bamor ob asistenci štirih sosednih gospodov duhovnikov. Slovesnosti Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Wien, Bezirk, Schelhammer & Schattera udeležil se je kot zastopnik „osrednjega slovenskega planinskega društva" gospod Mikuš iz Ljubljane. Lahko pač rečemo, da je bil ta dan dan prave bratske slovenske ljubezni ter občnega veselja. Hvala gre v prvi vrsti vrlim Mozirčanom, ki so za stavbo koče v sinjih višavah denar ter pota žrtvovali. Koča bode odprta vsem turistom, ki so dobre volje. — Savinja je močno narasla ter storila mnogo škode pri naplavljenem lesu ter brveh. — Cigani so baje zažgali v sredo ivečer pri Kokalju v Lokah pri Mozirju. Da cigani le od zraka in muzike živi, ne verujemo, ampak pasejo se najraje le od tujih žuljev, zato bi pa dobro bilo, da bi se tudi pri teh nevarnih lenuhovičih oblastva brigala za domovinsko pravico, kakor je naglašal gospod poslanec Pr. Povše. (Trasiranje železnice Gorica - Ajdovščina) je malone popolnoma končano. Upanje je tedaj, da se prične že prihodnjo spomlad graditi. (Najstarejši človek) na svetu je sedaj neki zamorec v mestu Rio de Janeiro, ki šteje že 150 let. Najstarejši ljudje pa so v obče na balkanskem polotoku. Tako je v Srbiji 575 oseb, ki so stare po 100 let, v Rumuniji 1084, v Bolgariji 3883. Društva. (Vzajemno podporno društvo v Ljubljani) je s 1. oktobrom pričelo 5. odsek, da novi člani dobe lahko predujeme, ne da bi morali plačevati prispevke v dopolnilni zaklad za 9 mesecev nazaj in da se jim ne računijo kake zamudne obresti. — Kako krepko se je to koristno društvo v prvih 4 letih svojega delovanja razvilo, spričujejo nam nastopne številke iz splošne bilance z dne 30. sept. t. I. — Predujemov se je v 4 odsekih izplačalo 347.034 gld. 65 kr. Deležnih vlog so člani vplačali 171.076 gld. 51 kr. Prispevek v dopolnilni zaklad je znašal 47.590 gld. 51 kr. V društveno hranilnico si je vložilo 175.369 gld. 93 kr., od katere svote se je do 30. sept. izplačalo obresti 19.965 gld. 85 kr. Te številke pač očitno kažejo, koliko zaupanja si je zadruga v komaj 3 V, letnem obstanku pri slavnem občinstvu pridobila, kateremu posebno ugaja tedensko ali pa mesečno izplačevanje predujemov. Vsak si namreč pri svoji tedenski plači lahko pritrga malo sroto, s katero se polagoma manjša predujem, tako da se v 7'/, letih popolnoma izplača. Zraven tega ima pa član še isto pravico do društvenega čistega dobička, kakor oni, ki ni vzel nikakega predujma, temveč je svoj denar plodonosno nalagal pri zadrugi. — Društvo s tem zopet priporočamo slavnemu občinstvu. (Slovensko katoliško akademično društvo „Danica") bode imelo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Kastnerievi restavraciji (I. Lichten-felsgasse 3) svojo prvo redno zborovo sejo s slede- čim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Vsprejem novovstopivših članov. 4. Poročilo revizorjev ; poroča t. dr. med. Frančišek Jan-kovič. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. — Za odbor: Val. Levičnik, tč. predsednik. Telegrami. Godollo, 23. oktobra. Presvetli cesar je dospel včeraj zvečer ob 8. uri iz Budimpešte. Po dosedanjem načrtu se poda vladar prihodnji torek na Dunaj. Dunaj, 23. oktobra. Poslanska zbornica je vsprejcla v današnji seji § 2 domovinskega zakona s spremembami posl. Gotz in Pininski, odklonila pa vse druge spreminje-valne predloge, kakor tudi predlog poslanca Gross, naj se predloga vrne odseku. Dunaj, 23. oktobra. Predsednik najvišjega vojaškega sodišča, fzm. Watteck, je na-nagloma umrl včeraj dopoludne. Dunaj, 23. oktobra. Vojaški zakonik objavlja nemško prestavo s 1. novembrom uveljavljenih organičnih določb za ogerska deželnobrambena poveljstva. Gradidka, 23. oktobra. Na furlanski že. leznici je ustavljen promet za nekaj dnij, ker je voda izpodkopala del železnične proge. Bregenz, 23. oktobra. Deželnim poslancem za mesto Bregenz je izvoljen liberalec dr. Schmid, za mesto Bludenz notar dr. Treu, za Dornbirn pa krščanski socija-list Rhomberg in drž. poslanec Thurnher. Sredeo, 23. oktobra. Včeraj zvečer se je vršil ministerski svet pod predsedstvom kneza Ferdinanda, ki je pritrdil predlogu ministerskega predsednika Stoilova, da se sobranje razpusti. Belgrad, 23. okt. Z včerajšmm dnem so se zopet pričela pogajanja glede trgovinske pogodbe mej Bolgarijo in Srbijo, ker je srbski poslanik Danič dospel v Sredec z novimi navodili. Pariz, 23. oktobra. Grški kralj je odpotoval včeraj popoludne od tu na Dunaj. Rim, 23. oktobra. Portugalska kraljica Marija Pia je dospela sem z vojvodom iz Oporto. Na kolodvoru sta ju vsprejela kralj in kraljica z vsemi princi in princezinjami. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspešno. — Gena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60._123 (50-35) 3 Umrli so: 22. oktobra. Marija Marn, hišnika žena, 31 let, Salen-drove ulice 3, vodenica. — Alojzija Platnar, železniškega čuvaja hči, 2 meseca, Poljanska eesta 68, božjast. Tujci. 21. oktobra. Pri Slonu: Bing. Staudinger, Weil, Spira, Pollak, Weltmann, Pordes z Dunaja. — Hayer iz Dun. Novega Mesta. — Kriimer iz Monakovega. — Mong iz Brna. — Wiener iz T^sta. — Stime, Singer, Krehn, Faleschini iz Gradca. — Güstin iz Metlike. — Hribar iz Smlednika. — Ciota z Reke. Pri Maliiu: Neubörger iz Loža. - Müller, Dettelbach iz Gradca. — Otto iz Beljaka. — Platzer, Stazle, Niersche, Salier, Mayer, Reitler, Hanak, Zack, Engl, Kirchenberger, Posselt, Mauser, Edelmiiller, Winter z Dunaja. — Bauer iz Plzna. — Lauriž iz Trsta. Pri Lloydu: Skalieky iz Novega Mesta. — Carrer iz Trsta. — Pakiš iz Zamosteca. — Geiger iz Kranja. — Aljančič iz Bistrice. — Ložak iz Zatičine. Pri bavarskem dvoru: Samida iz Starega Loga. Pri avstrijskem caru : Cebin iz Prema. — Cerar iz Blagovice. — Sax z Dunaja.__ _Meteorologično porodilo. 22 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 9. zvečer 734 0 12 0 1 si. .jug pol oblačno 11-0 7. zjutraj 2. popol. 733'1 7310 12-4 I si. zah. 16-7 1 „ oblačno n 23 Srednja včerajšnja temperatura .11'2°, za 19° nad nor-malom. Eksekutivne dražbe. Apolonije Vene iz Velikega Strmca posestva (2703 gld. 59 kr.) dne 4. nov. in 16. dee. v Mokronogu. Janeza Hojaka iz Orel posestvo (832 gld.) dne 4. nov. in 5. dec. na Krškem. Ivana Krena z Male Gore polovica posestva (405 gld.) dne 11. nov. in 9. dec. v Kočevju. Matije Janežiča iz Suhadola zemljišča (879, 390, 160 in 140 gld.) dne 6. nov. in 11. dec. v Kamniku. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Velika 50 krajcarska loterija v Inomostu. | Predzadnji teden! 684 15-9 Cfla¥ifi doKiiftk 1 ^ ~ '-^ ¡¡Ua 1 ■fK AAA kron ? gotovini M z »0% odbitkom. Srečke a ¿»O kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. Št. 32.260. Razglas. 714 3-1 Podpisani magistrat daje na znanje, da se bodo v lanskem potresu postavljene mestne lesene barake stoječe na prostoru pred „Narodnim domom", na Rimski cesti, na Cojzovi cesti, v Cerkvenih ulicbh, za klavnico in ob Gruberjevi cesti, na Poljanskem trgu, na Sv. Petra nasipu, pred cerkvijo Srca Jezusovega in na Ledini dne 9. in 10. novembra letos od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v zgoraj navedeni vrsti na lici mesta potom javne dražbe za gotovo plačilo pod pogojem prodale, da se takoj odstranijo. To se da|e na znanje z dostavkom, da se bodo do prvega dneva dražbe sprejemale tudi pismene ponudbe. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 19. oktobra 1896. Ii o a j s Is a borza. Dne 23,oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4% ....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dr*, bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 22. oktobra. Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav, parobr. družbe, 100 gld. 196 gld. 75 kr. 140 . - . 101 gld. 15 kr. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 143 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 0 yo . 101 15 . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 25 Rudolfove srečke, 10 gld....... 22 n 121 85 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 190 25 ñ Salmove srečke, 40 gld........ 70 y 101 10 . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 — St. Genčis srečke, 40 gld....... 71 n 25 . 121 70 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 137 — . 60 • 99 10 . Dunavske vravnavne srečke 6% ... . 130 — Ljubljanske srečke......... 22 n 75 . 942 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 75 n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 153 6 60 „ 368 40 . Posojilo goriškega mesta....... 112 — . Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3395 4 119 95 . 4% kranjsko deželno posojilo..... 99 25 n Akcijo tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 418 n ' ti 58 82'/,, Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ 99 „ 4h Akcijo južne želczuice. 200 gld. sr. . . , 100 75 . 11 16 , Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 25 4 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 63 9 53',,. , , južne železnice 3% . 171 50 ■ Montanska družba avstr. plan..... 83 90 , 44 45 . „ južne železnice 5% . 128 0 40 H Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 n 0 6 n 66 „ , , dolenjskih železnic 4 % 99 n 50 n Papirnih rubljev 100........ 127 it 75 . i Aft Nakup in prodaja i vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „M E R C U Wollzeile it. 10 Dunaj, RiriahilfirstrasiB 74 B. éé SJT Pojasnila'£& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, i potem o kursnih vrednostih vseh špekuiaoljsklh vrednostnih ) papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "Vg •