PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNI FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMOR J E UST, nedell«, 1. tulila 1945 • Lelo I. »lev. 43 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon st 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne ' Cena 2.- liri vračajo. Pot do ljudskih src Zmotna bi bila misel, da je Vjin\orsko ljudstvo kdajkoli go-odpor do zavetnikov. Prav Mtprotno je resnica. Vedno — tudi takrat, ko je bilo to nevarno — je simpatiziralo z vsemi toobodoljubnimi silami. V prvi ®rsti s Sovjetsko Rusijo, s katero nas veže krvno bratstvo in je njeno pojmovanje demokracije tako blizu nagemu razu-in srcu. Z odkrito radostjo smo pozdravljali vse, kar je bilo Pr°tifafističnega v svetu in je pomenilo za nas obot osvobo-lenja, . Naše simpatije do Anglije in Amerike so mnogo starejle kot Pravkar končana vojna. F teh dveh močnih demokracijah smo vmeli branik človeških svobo-nasproti tiraniji. Zavedali **w se, kaj pomeni rast moči mrizma za Evropo in če posebej ** nalo usodo. Z zaupanjem in Pp^kovanjem smo se ozirali j”"®* «a tiste dr lave, ki so da-1 zmagovalke. Priznati moramo, da z njiho-^ Pnanjo politiko nismo biti zadovoljni. Danes se ra-*® vprašujemo, kdo nosi naj-po krivdo za tolikšno okre-fašizma, da je ta lahko P*°til svetovno katastrofo, ki jr* hi bila s pravim postop-rj** »i v pravem trenutku lah-Prihranjena. Ljubše nam je, *ahko poudarimo, s kakšnim "^ttaovanjem in spoštovanjem V?0 gledali na angleški narod, ** je v najtežjih okoliščinah r”* Postavit po robu sovražni-jT* Človeštva. To pogumno de-*am ni le vlivalo upanja, r*Pak nam je bilo tudi v vzgled, siku 3* trebo upreti sovral- &*zumljivo je, da smo bili T^oljni, ko je pod vplivom Po tlsoC letih združena Uhralina V znamenju resničnega prijateljstva SZ in ČSR se je Podkarpatska Rusija vključila v matično Ukrajino Moskva, 30. Tua, — Med itiko-slovažkega ministrskega predsednika. Fterlingerja ln članovi češkoslovaške vlad« v Moskvi so se Z zadnjih dneh vršila pogajanje med sovjetsko ln češkoslovaško vlado o Podkarpatekt Ukrajini. Ta pogajanja, ki so se vršila v duhu prisrčnosti in odkritosrčnega prijateljstva, so privedla 23. junija t k v. Moakvi do podpisa pogodbe med Zvezo socialističnih sovjetskih republik in Češkoslovaški republiko glede Podkarpatska Ukrajine in protokola k tej pogodbi. Pogodba je bila podpisana v Kremlju od podpredsednika Sveta ljudskih komisarjev ZSSR in ljudskega komisarja sa zunanje zadeve Molotova, ki je bil za to pooblaščen od Predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR, ih od predsednika ministrskega sveta Ceskoslovaš-ke republike Fierllngerja in dri. ‘neslovanske reakcije v ino-jdftistvu London podajal po- jVoreno podobo našega osvobodilnega gibanja. Pozabili smo *• to, ho je slednjič tudi s te vrani prodrla resnica v svet in *° biti javno priznani naši na-in naša vojska. Z radostjo J* ponosom smo se imenovali ^°9nike in prijatelje Sovjet-hTi.*Veze’ Anglije in Amerike v Ju proti fašizmu. In to takrat, (ta v se danes trudijo, pokazali drugačen obraz, .. .-ki okupatorja ponavljali . Jhtke laži in klevetali zavetni tajnika zunanjega ministrstva Klementlsa, ki sta bila za to pooblaščena od predsednika Češkoslovaške republike. Podpisu pogodbe Je prisostvoval predsednik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR Stalin. Od češkoslovaške strani so podpisu pogodbe prisostvovale naslednje ošabnosti: podpredsednik vlade Urslny, minister narodne obrambe general Svoboda, minister za ljudsko vzgojo prof. Nejedljr, mini. star za zunanjo trgovino Rjnpka, minister za zdravstvo Pochazka in drugi. S strani SZ so bili prisotni; zastopnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Višinski, poslanik SZ v CSR Zorin, zastopnik Sveta ljudskih komisarjev Ukrajinske sovjetske socialistične republike Rudnicki, ravnatelj IV evropskega oddelka ljudskega komlsarjata za zunanje zadeve SZ Abramov in dru- tPo podpisu pogodbe sta Molo-in Fierlinger izmenjala govore. Besedilo pogodbe Moekva, 30. Tass. — Ljudski komisar aa zunanje zadeve ZSSR Vjačeslav Molotov v imenu Preal-dija vrhovnega sovjeta Z8RR In v imenu prešidenta Češkoslovaške republike Zdenek Fierlinger, predsednik ministrskega sveta, ter Vladimir Klementin, državni tajnik ministrstva aa zunanje zadeve, so ae po izmenjavi svojih akreditivov, o katerih je bilo ugotovljeno, da so v redu ln pravilne oblike, sporazu-mell o sledečem: Clen 2. Ta pogodba bo ratificiral na (po češkoslovaški ustavi Imenovana Podkarpatska Rusija), kt je postala na podlagi pogodbe, sklenjene 39. septembra 1919. v Saint Germe! im avtonomna edinioa v Češkoslovaški republiki, se spet združi, v skladu z šel jo prebivalstva Trans karpatske Ukrajine in na osnovi prijateljskega sporazuma obeh visokih pogodbenih strank, s svojo staro matično deielo Ukrajino ki ae vključi v Ukrajinsko ao- l '_'vv *a.'t tn Kievciaa zavezm-k • vsako skupino bombnikov, J* letela nad našim ozemljem, ®)Ho * veseljem pozdravljali; borci so ob pogledu nanje svoje sile. In težko ter krivično se nam zdi, r\^rnarn kdo danes očita mate- »J'® pomoč, ki smo jo preje-I H sinov It^ko ves svet ve, da nismo dragoceno krvjo svojih "•Aoim pr,v4*tiamenj« zavezništva in Pr^^ftva je prišla svoboda. vjetsko socialistično republiko. Meja med Slovaško in Tranakarpat-ako Ukrajino, kot so obstojale dne 39. septempra 1988,, postanejo z nekaj spremembami meje med ZSSR in Češkoslovaško republiko v skladu s predloženim zemljevidom. Clen 2. Ta pogodba bo ra ti tetra! Prezidaj vrhovnega sovjeta Zveze strokovnjake. Kompetenca te komisije vključuje tudi bremen in dajatev prost prenoa državne lastnine v Tranakarpataki Ukrajini iz posesti Češkoslovaške republike v posest Zveze sovjetskih socialističnih republik. Clen 4. Kompenzacije v skladu s členom 2. odst. 3. ln 4, bosta izvr-Sili sovjetska in češkoslovaška vla. da na podlagi principov, ki jih bo izdelala likvidacijska komisija. Visoke pogodbehe stranke bodo Izmenjale liste o plačanih kompenzacijah, po katerih bo urejeno pla- čilo obveznosti. Likvidacija vseh kompenzacij in plačilo diference se bo izvršilo v roku 18 mesecev od dne ratifikacije pogodbe. Clen 5. Ta protokol, ki je sestavni del pogodbe, bo ratificiran pod ■istimi ratifikacijskimi pogojo kot ratifikacija osnovne pogodbe. Moskva, 29. junija 194,1. Podpisi: Po pooblastilu Presldija vrhovnega sovjeia Zveze sovjetskih prijateljstvo in sodelovanje med SZ in češkoslovaško razvijalo ih okrepilo ▼ interesu procvita nadih narodov ln v interesu svetovnega miru*. Podkarpatska zgodovina Moskva, 30. Tass. — Podkarpatska Rusija je pokrajina v Srednji Evropi, ki leži na južnih pobočjih Karpatov ip deloma v madžarski ravnini. Transkarpatska Ukrajina zavzema površino 12.800 kvadratnih km in ima po ljudskem štetju iz leta 1931. 728,300 prebivalcev. 06% prebivalcev so Ukrajinci, 15% Madžari ln 15% 7,ldje. Mesto Vi- RA osvoboditeljica socialističnih republik: Molotov po i hor-od’ katerega prebivalstvo znaša pooblastilu predsednika Ceškoslo-j23-700, !« *lavno mf,st0 Transkac-vaške republike: Fierlinger in Kle-1 Patsk® Ukrajine. men tis. Ni problema, ki bi ga prijatelji ne mosli rešiti O priliki podpisa, je jmel predsednik češkoslovaške vlade naslednji govor: «Goapod GeneraHsimua, gospod komisar, gospoda! Danes smo skupno podpisali pomembno pogodbo, ki jih je malo podobnih v zgodovini narodov in ki naj bo dokaz dejstva, da ni problemov imed dvema deklama, ki ne bi mogli biti rešeni v prijateljskem duhu in obojestranskem zaupanju, še obstoja pravilno medsebojno razumevanje pravičnih Interesov, Uverjen sena, da bo to pogodbo soglasno ratificirala naša narodna skupščina, ki bo izvoljena v bližnji bodočnosti na osnovi sovjetskih socialističnih republik in ’ skupnega trpljenja, kajti ta pogod- C.eškoslovaška narodna skupščina Ratifikacijske listine bodo izmenjane v Pragi. Ta pogodba je bila sestavljena v Moskvi v treh izvodih, v ruskem, ukrajinskem in slovaškem jeziku. V avrho razlage so vsi trije teksti enako veljavni. Dne 29. junija 1045. ba izraža resnična čustva vseh Ce-hoslovakov, ki s simpatijami zasledujejo usodo majhne slovaške de-jžele, ki tvori najvzhodnejši predel naše republike. | V letu 1919, ko je sovjetska U- in reči morem, d* je v teku 30 let, ko je živela skupaj z nami dosegla sorazmerno velik napredek ln procvit, dokler je mir v Evropi to dovoljeval Ogromna večina češkega naroda je smatrala našo zvezo s Transkarpatsko Ukrajino kot začasno varuštvo, ki smo ga sprejeli in ki smo ga se zdi, Izvrševali ne hrez uspeha, dokler nam niso zavratni sovražniki, ki so napadli našo domovino, zvezali rok. Prišel je čas, ko je bil sovražnik z junaškimi napori narodov SZ, Rdeče Armade in vseh zaveznikov poteptan v prah In naša domovina, Glavne gospodarske panoge so kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo, kajti polovica vsega ozemlja je pokrita z gozdovi. Industrija je slabo ravztta. Skupaj z obrtjo zaposluje okoli 10% prebivalstva in obsega v glavnem poljedelsko industrijo, mline, destilacij« in žage. Obstojajo tudi majhne papirnice in tovarne žaplonk, Tranakarpataki Ukrajinci so del ukrajinskega naroda. Njihov jezik, običaji in kultura se le malo razlikujejo od Ukrajincev v Dnjeprovi dolini, Galiciji in Bukov 1*1 in samo zla usoda v zgodovini jim je prepre-čila združitev v enotno državo. Po združitvi zahodne Ukrajine z Ukrajinsko sovjetno republiko leta 1988. in severne Bukovine leta 1940. samo še karpatski Ukrajinci niso bili združeni s svojim narodom. Od časa madžarske invaalje je transkarpatska Ukrajina ostala Novembra 1944. j« Rdeča armada izgpala hitlerjevoe iz Transkarpat. Vke Ukrajine in prinesla težko pričakovano osvoboditev narodu, prebivalstvu Transkarpatske Ukrajine j« bil« dana možnost prostega Izražanje mnenj o svoji bodočnosti. Dne 27. novembra 1944. se je vršil prvi kongres Nacionalnega komite-ta Transkarpastke Ukrajine, Kongres je navdušeno sprejel manifest, ki je izražal željo za združitev Transkarpatske Ukrajine s Sovjet, sko Ukrajino. Odtlej Je prebivalstvo na mitingih in zborovanjih, mestih ln vaseh soglasno zahtevalo združitev a Sovjetsko Ukrajino. Po letih zatiranja po madžarskih ln nemških fašističnih okupatorjih se j« začelo politično, gospodarsko ln kulturno Stvljenje obnavljati s pomočjo češkoslovaške vlade. Od prvega početka svojega novega življenja je prejemala Transkarpatska Ukrajina bratsko pomoč od vlade Sovjetske Ukrajine. Vlada Ukrajinske republike je dobavljala Tranakarpataki Ukrajini gradbeni material. Poslala je tudi poljedelske strokovnjake. Uresničil s« je stoleten sen prebivalstva Transkarpatske Ukrajine. Zemlja in gozdovi so bili vrnjeni v njihove roke. Narodni odbori so že razdelili med kmete preko 100.000 ha zemlje, preko 60.000 kmečkih družin Je dobilo zemljo. OdloTHlno vlogo o realizaciji sanj transkarpat-akth Ukrajincev, o njihovi zdru- žitvi z vsem ukrajinskim narodom so igrali prijateljski odnosi med SZ in češkoslovaško demokratično vlado, ki je bila sestavljena na osvobojenem ozemlju Češkoslovaške in ki je zadostila čeljam karpatskih Ukrajincev za priključitev Transkarpatske Ukrajine s SZ. Slenltev pogodbe med ZSSR in Češkoslovaško republiko o Trans-karpatski Ukrajini pomeni uresničitev stoletnih nad transkarpatskih Ukrajincev. Priključitev Bodkarpatake Rusije k Ukrajinski republiki je Mia izvršena na podlagi svobodne odločitve naroda v polnem soglasju obeh držav Sovjetske zveze in Češkoslovaške republike: To j« dokaz, kako se uredijo tudi večje teritorialne spremembe, kjer se to hoče Izvrši« in kjer so ljudje dobre volj«. Mnogo perečih vprašanj zadeva narode in ljudstva vsega sveta. Todani se treba ozreti daleč po svetu. Pri nas doma st jth oglejmo. Vsi vemo, kako in s čim naše ljudstvo čuti in česa si čeli. Prej ali slej bo treba njegovim željam in zahtevam ugodi ti. Narodornoefcn* trenja in nesoglasja med dvema sosednima državam* Je mogoče odpravki v mirnem soglasju, upoštevajoč vse okol. nosti. Zato predstavlja ta priključitev nov dokaz k izgradnji miru v Evropi i na svetu* Podpisi: Po pooblastilu Prezldija vrhovnega sovjeta Zveae sovjetskih socialistični republik: Molotov, po dežele Ukrajine ln postala po pooblastilu predsednika Ceškoslo- J shlaPu mirovne konference sestav- z njo tudi Podkarpatska Rusija, »pet prosta. Zgodovinski dogodki, ka. j tujih jarmom za več kot tisoč terim smo priče, so spremenili meje j ]et, Zatiranje s strani madžarskih mnogih držav in naša republika je j fevdalnih gospodov je vtisnil svoj postala sosed SZ in Sovjetske U-1 pečat prebivalstvu Transkarpastke krajine. Naš narod Čuti, da je pri-! Ukrajine, ki so do danes ostali eno Šla ura, ko so more Podkarpatska j najbolj zaostalih ljudstev v Evro-Rusija spet vrnili v naročje svoje j p) v gospodarskem in kulturnem matične dežele — velike Sovjetske j pogledu, 70% prebivalstva j« bilo Ukrajine, ki je doprinesla v našem j nepismenega. Ljudstvo je umiralo krajina skupno z velikim ruskim j .,pupnem boju na jtežje žrtve ln od lakote in kužnih bolesnl. Del narodom bojevala trd boj za svoj j katere sinov; so prelili toliko krvi,: prebivalstva Je bil prisiljen, da se obstoj, ae je ta mala dežela za- j bi premagali neprestopne pre- izseli »lasti v USA In Kanado, kjer časno odcepila od svoje stare ma- . graje karpatskega gorovja na zma- so tranekarpastkl Ukrajinci tvorili Bratstvo v deianiu Širokogrudna pobuda ČSR glada madiarsklh raparadj v prilog Jugoslavija Praga, 30. Praški radio objavlja izjave direktorja Tanjuga Jovana vaške republike: mentis. Fierlinger, Kle- Izvršne določbe Damarkadja maja - Prostovoljna ismanlina prasalltav prablvalstva • Uradltav kompenzacij Moskva, 30. Tass. — Pri podpisu pogodba • Tranakarpataki Ukrajini sta as pogodbeni stranki sporazumel! o sledečem: Clen 1. Demark&clje mejne linij«, naznačene v členu I. pogodb« bo izvršila. (Umarkacljaka komisija, v katero bo vsaka od visokih pogodbenih strank imenovala 3 predstavnike, ki bodo upravičeni povabiti k sodelovanju potrebno število strokovnjakov. Stroške vzdrževanja demarkacijske komisije bosta nosili v enaki meri obe udeleženi državi. t« *!!0r’sko ljudstvo je z burni-lo J^^ifestacijami pozdravlja Oj,.n;ffo»I°t’anafco vojsko, svojo c...b°diteljico. Z zastavami, ’n vzklikanjem je spre-."mio tudi /tila v tudi čete zaveznikov. V tyu».n* bilo nikakega hlinjenja, ^» «0 prevzemala do zavezni- *« 1^®*° prijateljska čustva kot da se mu znova pono-^ fcr»vioa, ki jo je bilo deležno H .Prv* svetovni vojni. Hotelo ^ priboriti svobodo »h pravi-> , m*rovne konference, ki ,»n isto razočaranje kot Clen 2. Osebe ukrajinske in ruske narodnosti, ki bivajo na ozemlju Češkoslovaške (odo prav. tako prejel« kompenzacijo za svoje nepremično premoženje, ki je ostalo na mestu. Enak kot s temi ose- ni del naše republike in v njenem sklopu je bila sposobna vzdržati s« v viharjih, ki so divjali okoli in ae ščititi pred nakanami osvajalcev. Češko in slovaško ljudstvo je spremljalo s ljubeznijo in prijateljsko naklonjenostjo kulturni in gospodarski napredek svoje mlajše sestre — Pod karpatske Ukrajine goslavnl poti Rdeč* armade. ! velike kolonije. Prepričani »mo, da bo pridruži- _ . tev Podkarpatska Rualj« k njeni • N60IB8jH8 tllnjS pO<3> matični deželi pomenila dobrobit ■ karpatskega ljudstva obeh dežel ln bo okrepila naše > Ktjuh poskusom madžarskih fev- »rijateljstvo z velikim ukrajinskim dalnih mogočnikov, da bi uničili narodom in da bo še učvrstila ve- transkarpatske Ukrajince, so tl o-zi, ki so nas vezale z našimi ukra-' hranili svoj jezik. Prisotnost ruskih jinsklmi brati pod Karpati v pre- Jet na Madžarskem v letu 1848. je tekloeti, da bo še okrepila naše j vzpodudo za veliko narodno bratske in prijateljske odnošaje z i gibanje v Transkarpatakoj Ukraji-vseml narodni SZ* j ni, Narodnsstno gibanje, ki j« prav _ ... v tem času bilo zvezano c gibanjem 0 svoboditev iipod madiari kih v.«h slovanskih n^ov, M je »>« in nemških zatiralcev Ljudski komisar za zunanje zadeve je na to odgovoril Molotovu: »Gospod ministrski predsednik! Pogodba, ki je bila pravkar podpisana med Češkoslovaško republiko In SZ o Tranakarpataki Ukrajini bami bo postopek s pravnim! ose- , jma velik političen pomen, Tisoč- baml, ki bodo smatrane kot češke ln slovaške z gledišča narodnostne sestave svojih legalnih organov, ki so obstojali pred okupacijo. c.len 3. Z* rasla go člena 1. pogodbe o tem aktu in člena 2. tega protokola in sa njuno izpolnitev bo ustanovljena, v kolikor zadeva pravna, lastninska in finančna vprašanja, likvidacijska komisija, v katero bo vsaka visokih pogodbenih strank imenovala svoj« prsd. stavnike, ki bodo upravičeni pritegniti k svojemu delu potrebna letja je bil transkarpatski ukrajinski narod ločen od svoje matične dežele Ukrajine. Daleč nazaj, ob koncu 9. stoletja je ta narod padel pod madžarsko goapodstvo. Madžarski veleposestniki in kapitalisti ln pozneje Nemci so zanj ustvarili režim izigravanja pravic, zatiranja ln kolonlalnegbo, čemu tedaj uva-'u. starega, osovraženega si- Ih™ Unr/llta Ul a^a tli J® npr a ve, ki smo ga odpra- kh Itiod hnrhn uDmrlli lin A* zmotno prepričanje, ki je nekaj časa viselo v zraku, češ da naša narodna oblast v mestu m na deželi sloni le na partizanskih puškah. Doživeli smo dokaze, da je ljudstvo za nomt, kot si boljših niimo mogli želeti. Primorsko ljudstvo še nikoli ni bilo tako strnjeno, kot je v tem trenutku. Z zadovoljstvom sprejema zagotovila o narodni enakopravnosti, ki je tudi ono drugim ni osporavilo, toda ne zadovolji London 29, (Reuter). — Moskov-, Eden izmed podpredsednikov je »ki radio J« objavil, da so »e Stanislav Mikolajcsyk, bivši mlni-zbrall pred vladno palačo tisoči ster poljske vlade v Londonu, varšavskih meščanov, da bi pozdravili poljske voditelje, ko so sc vrnili is Moskve. Nosili so transpa- | Zavezniki bodo priznali poljsko vlado potem, ko sc bodo jaltske rente s naplskl: »Naj šivi narodna sile posvetovale o sestavi nov« vla- nnott>ost* ln »Zahtevamo vrnitev , de. Nova uprava bo morala zajam- poljske vojske ln vseh Poljakov*. Alti svobodne In tajne volitve. Pri- Mnoklc« so ae zbrala tudi na leta- znanj« nov« vlade bo avtomatično llšču, kjer jih j« Stanialavv Mlko- vpllvalo na poljsko Izseljeniško cev. Mnogi prebivalci Transkarpatske Ukrajine so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino in Iti v dru-ge dežel«. Vendar je kljub vsemu temu narod Transkarpatske Ukrajine bil in ostane po svojih etnografskih značilnostih, Jeziku in načinu življenja, po svoji zgodovinski preteklosti, del ukrajinskega narod«. Splošno mano je, kako velika Je bila vedno njegova želja po zdru-čltvl s svojimi krvnimi brati U-krajlnci. To je bil stoletni sen najbolj trpinčenega ljudstva. vlado v Londonu. lajoaik nagovoril po radiu. »V«r- jamen, da ae bodo vsi Poljaki vrni-1 Danes je Stefan Lltauer, bivši hali domov »ato, ker hočejo skupno čelnlk časopisne agencije poljske * vami začeti obnovo naše domovi- vlade v Londonu javil «N«ws Ohro-ne tar živeti v svobodni, neod- j niclu*, da se londonska vlada že vlsni in severen! poljski republiki*, pripravlja na odhod iz Anglije, je rekel Nikola Mikolajozyk. Pred- ■ Predsednik Raozklewloz poizkuša se samo g drobtinicami. Preveč Rierut js rekel: »Preosnova1« pomočjo svojih prijateljev v Va- je bilo grenkih izkušenj v pre•; j^aan« vlade in sastava vlad« na- [ tikanu dobiti dovoljenje, da se na-teklosti, da bi se še moglo 9aH9' j r.0(jn« enotsostl sta Izrednega pom«- seli v irski alt pa na franooakem sli na pravico, ki ne izvira iz ■ n% u življenj« naše domovi- \ ozemlju Kanade. Raozklewlos upa, med borbo uvedli ljudi j lastnih sil. Pripravljeno je na so-1 ne kot w oUnošaJa med evropski-: da bo imel eksteritoriain« pravice S\ "V ti w ''v n voittt »«w«v*»v*rv u »e. s r — \: emokradjot Na to vpra- delovanje toda pod pogoji, ki ne now fa Pri najboljši volji' bodo osramotili njegovih žrtev ! najti zadovoljivo pomir- Pričakujemo, da bodo uaves tyh10r' ' niki končno razume H in vpošte- 'Ja /JQ°tcrega nesporazumlje- vaK naše težnje ter ostali tvesti na'Xrotia 1* kHvo nepo- j demokratičnim načelom, za ka-™ razmer, našega na- j tere so te borili. To jim bo j »fr* h i bojev in\odprlo pot v srca našega ljud- London f J* krivo nepo- demokratičnim načelom, za ka ' o». naših razmer, našega na- j tere so se v—1,1 v' ^ z"*čn)a, naših bojer ,hoinf) I **'’*, ki rado vrača *« a« ’- 3 ** včanh r"-1 - ■ ml desalaml. Ml 1'oljakt v domovi-1 zase ln sa člane svoj« družine. U-nl bomo sadaj lahko osi-edotočlU; radnlitvo londonske poljske vlad« naše sil« v gradnji nove demokra-1 j« bilo ke obveščeno, da bo nehalo Hune poljsk« republik«. delovati. Lltauer pravi, da amatra- I ta Raczkl«wlcz in londonski ml- kikvidacij« v Londonu Po prvi svetovni vojni je Tran-skanpatska Ukrajina postala del Ceakoaloveške republike. Pogoji karpatskih Ukrajincev so ae izboljšali, toda ostali ta ločeni od svojega lastnega naroda, od Ukrajine. V izpolnjevanju svope velik« osvobodilne misije je Rdeča armad« izgnala nemške in madžarske okupatorje Iz Transkarpatske Ukrajine, osvobodila Karpatske Ukrajince izpod fašističnega jarma in začela odtam osvoboditev ozemlja vse Češkoslovaške republike. Ljudstvo Transkarpatek« Ukrajine je dobilo možnost, da samo odloča o svoji lastni usodi. Dne 29. novembra j« bil prvi kongres Narodnega komtteta Tran-skarpatske Ukrajine v mestu Mun- kačevu, ki Je soglasno sprejel manifest, ki Izraža željo naroda Transkarpatske Ukrajine za priključitev k Sovjetski Ukrajini. Sovjetska vlada, Izražajoč mnenja vaega sovjetskega ljudstvg In v prvi vrsti mnenje ln čustva ukrajinskega naroda, ugotavlja s hvaležnostjo ta prijateljski akt Češkoslovaške republike, v katerem vidimo primer bratskega »porazim* o preblemu med dvema sosednima slovanskima narodoma. Ljudstvo Transkarpatske Ukrajine ni nikoli pozabilo svojega sna o i zopetni »družitvi z materjo Ukrajino. Po razsulu Avstro-ogrske monarhije v je»eni 1818. so bili vzpostavljen! narodni »veti v Transkarpatski Ukrajini, ki so pozivali k odllčitvi o bodočnosti dežele.. Januarja 1919. je bilo na sestanku predstavnikov transkarpatskega u-krajinskega naroda v mestu H ust svečano proglašena združitev Transkarpatske Ukrajine z Rusijo. Vendar je bila Transkarpatska Ukrajina v pogodbi v Saint Ger-mainu in Trianonu pridružena v novo osnovano Češkoslovaško in to samo la političnih razlogov. Dejstvo uključltve Transkarpatske U-krajine v Češkoslovaško je bilo slučajno, kajti obstojali so drugi načrti o njeni pripojitvi Poljski in celo Rumuniji. Pi t d letom 1939. Je Tvorila Transkarpatska Ukrajina v Češkoslovaški avutonomno enoto. Pn pripravljanju vdora v SZ je Hitler napravil iz Tranakarpatsk« Ukrajine bazo za realizacijo svojih roparskih namenov. 8 tem namenom je Hitler po razdelitvi Češkoslovaške dovolil fašistični Madžarski zasedbo Transkarpatske Ukrajine. V letu 1939. so madžarske čete zasedle to ozemlje. Vojvode zastopnikom češkoslovaškega tiska. Vojvoda je govoril o namerah Jugoslavije, da obdrži dobre odnošaje s svojimi sosed! lp de vzpostavi najprlstnejše sodelovanje i drugimi balkanskimi država mi, zlasti z Bolgarijo ln Albanijo. Nato j« izrazil svoj« prepričanje, da bods odaošaji med Jugoslavijo in Češkoslovaško postali š« mnogo pristnejši v bližnji bodočnosti. Češkoslovaška vlada je podala prvi dokaz iskrenega prijateljstva. Ker j* Jugoslavija pretrpel* v vojni mnogo večjo škodo kot Češkoslovaška, »e j« češkoslovaška vlada odločila, da dobi Jugoslavija od 100 milijonov dolarjev, ki Jih mora plačati Madžarska obema državama za reparacije, 70, Češkoslovaška pa 30 milijonov dolarjev. To dejanje se v Jugoslaviji zelo visoko oenl, je dejal direktor Tanjuga v svojem intervievvu s predstavniki češkoslovaškega tiska. YW*WV IZ SOVJETSKE 0 preprostem sovjetskem človeku Moskva, 30. Tass. V svoji današnji izdaji posveča »Krasnaja zvezda* svoj uvodnik preprostemu človeku, njegovemu vzvišenemu junaštvu, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Vojna Je prinesla mnogo moralnih preskusen j in materialnega pomanjkanja, toda v sovjetskem sistemu je bila onemogočena vsaka oblika izrabljanja; združena volja mož in 2ena a sovjetskih tal v sni sami bratski družini brez ozira na poklic, socialni položaj ln narodnost je visoko dvignila vrednost ln čast preprostega človeka. Povsod in v vsaki zadevi ušiva preprosti človek očetovsko pomoč sovjetske vlade In partije. To J« razlog, zakaj j« preprosti sovjetski človek tako neizmerno udan sovjetski domovini, zakaj mu ni bilo žal ničesar — n« lastnine ne zdravja n« življenja — za dobrobit svoje domovine. Preprosto sovjetsko ljudstvo ni nobena brezdušna, brezoblična masa Vsi naši Junaki, slavni vojskovodje in znameniti državniki in voditelji našega gospodarskega življenja so izšli is preprostega sovjetskega ljudstva. Ce je mehanizem naše armad« sijajno deloval pod najtežjimi okoliščinami, če j« mogla Rdeč* armada tako naglo doseči popoln« premoč na bojišču, če je mogel maršal flukov v dneh bitke za Berlin zadati sovražniku srdit udarec s mnogo tisočev topov, tankov, le- Pred novo vlado na Švedskem Stockholm, 39. AFP. Dopisnik i obrambo. Pri volitvah v letu 1944 S podpisom te pogodbe se uresničuje stoletni sen transkarpatskega ljudstva. Združuje se s svojo ma-Hčno deželo Ukrajino. Prvič v vsej svoji zgodovini je ukrajinski narod združim v svoji laatnl državi, Ta pogodba je živ dokaz Iskrenega prijateljstva med slovanskimi na- i ljube- * - »n .i ~ i s-j • i, tudi sedaj ob zamen)*' tržiških občin, Gradeža, Milj in Do- goaiavijj v času od 30. junija do 9.< Zato se ne zamenjuje kot den* line. Prehrana v Tolminu V tolminskem okraju bodo delili blago od 28. do 30. t, m. preko krajevnih NOO. Vsak krajevni NOO bo dobil poeobno vabilo, na katerem bo on označena količina blaga. Za ta mesec bodo delili: koruzno moko, krušno moko, testenine, parmezan, sol, sladkor in tobak. julija (Slovensko Primorje, zasedeno po jugoslovanskih četah zaenkrat ne pride v poštev), je imel finančni minister narodne vlade za Slovenijo, tovariš dr. Aleš Bebler, važen govor po radiju, v katerem je med drugim dejal: »Odkar nam je zasijala svoboda, smo prenašali eno izmed najtežjih posledic naše prošle sužnosti — go-' spod arak o razkosanje našega državnega ozemlja. Ostale so notra- Imetnikom tega bona bo dri* vračala svoj dolg po zamenj*' kakor bo vračala svoj dolg & nikom drugih vrst državnih vi* nostnih papirjev. Toda o tem pozneje. Bon den* nega zavoda Slovenije pa je P1*' denar. V obtok je prišel #idnje® sece pred osvoboditvijo in po o*'< boditvi. P Iz Kamor težijo naša srca Prispevek za obno* nje gospodarske meje v obliki ve- ! O potrdilih za zamenjane zre* likega števila med seboj ločenih i preko 5000 dinarjev je tov. mlniš gospodarskih področij, na katerih ■ dejal: «Najprej naj odgovorimo I so bile v veljavi različne tuje ln ; vprašanje, zakaj se sploh ta P°* izdajalske valute. Takih področij! dila Izdajajo in zakaj ne bo 1 ni bilo nič manj kot 13. Razkosa- \ mah zamenjan ves denar. Ljud*” oblast izhaja v tem pogledu itf stavke, da pomenijo večje v** a__ _ _ » .; nost za valutna področja je one- Bežni, 3 ncspozdbni vtisi s poti po veliki domovini i mogočna zntje nove Jugoslavije v : gospodarsko celoto, kajti prepreče-gnanstva v Srbiji niso naši malčki j vala je normalne trgovinske odno- Ko smo zadnjega dne kongresa zapuščale Ljubljano in se odpravljale na pot v Beograd, nam je postalo kar nekam tesno pri srcu, težko smo se ločile od mesta, v katerem smo našle toliko topline in prisrčnosti, a venda^- nas je gnala želja dalje. Videti in spoznati vso našo lepo domovino! Spoznati vse naše ljudi, ki so se borili proti fašizmu! Po hrvatskl ravnici Odpeljali smo se proti Zagrebu. Na postaji nas je čakalo vse polno tovarišic, ki so nas pozdravljale in zasipale s cvetjem. Prenočile smo v Zagrebu. Naslednjega dne zjutraj smo odpotovale naprej proti Beogradu, Krasen razgled se nam je lana. Po travnikih se pasejo prašiči. Povsod obnavljajo železnice, popravljajo domove. Vsi hitijo na delo, obnavljati, grabiti in to z zavestjo, da gradijo sami zase in za vedno. Ko smo občudovale vse to bogastvo in izražale naše začudenje, so nam rekli: »Tovarišice, videle ste šele revni del naše dežele!* Tudi me smo jim pripovedovale o naši deželi, da tudi pri nas lah- j vj Jugoslaviji ko opazijo porušene in požgane do-1 move, uničena polja, a nimamo takih žitnih polj in tako zelenih trat, kot jih imajo oni. Tovarišice pozabili na svoj dom in svoje pe- j šaje med različnimi področji. Ta smi. Pokazali so nam, da so pravi pevci. Težko smo zapustili kraje, v katerih smo užile toliko bratske ljubezni. Toda zapuščale smo jih z zavestjo, da gremo na delo in bomo tudi pri nas čimprej ustvarile tako življenje, skupni dom v Tlto- Kultumc prireditev v Postojni težka posledica okupatorskega razkosanja Jugoslavije sedaj izginja. Z zamenjavo denarja bomo postali v valutnem pogled* enotni in neodvisni od tujine. Tretja pozitivna stran uvedbe e-notnega državnega denarja pa je, da nag) bo s tem mogoče urediti naše finance, da bo omogočena na- kakor 16.000 Jir ali 8000 mar* rokah posameznika največkrat * nar, pridobljen v času okupacij** dobičkonosnim gospodarskim ®<* stvovanjem. Z drugimi besed*® Imetniki takih vsot so večji I ljudje, ki so v tem času kopičili 4 '* nar, medtem ko je večina nar®4 '* i krvavela, se borila, stradala p®: boriščih ah v najboljšem pril®* n& za svoje preživljanje prodajala Vei je skromno imetje. Zato se bodo* ! 1 I*p izja 2 čil »ji na van čel« tret y vojl sleč 1 čtei 2 črtna in smiselna finančna politi-1 tega denarja ob likvidaciji p0^ Ga bvi ka in po njej tudi načrtna in smi-1 odtegnili določeni odstotki v ko® selna državna gospodarska politi- J obnpvitnega fonda. Tako bod® ka. Skratka: uvedhj. enotnega na-1 sti (ljudje, ki niso osvobodi* , Postojno je obiskala z izbranim , , so nas potolažile, da si bomo se- programom umetniška skupina rodnega denarja v vsej Jugoslaviji I ničesar žrtvovali, žrtvovali vsa) /lo t . a 1 3 r nmn Turrooloifill t L._ rt n — n i 1M ...lin . J ...t I — 1.%, ro ft4 nt olr 4a /loloohtl daj vsi narodi v novi Jugoslaviji med seboj pomagali. Ce imamo mi tu žitna polja, imate vi rudnike. Iz vaših znanih rudnikov nam bo- odpiral iz Vlaka na nepregledno ‘ ste poslali rudnine, mi vam žito. žitno polije, ki je enakomerno va-; Tako smo se razgovarjale in ko-lovilo. Nam primorskim ženam se : vale načrte za skupno delo, kajti je to zdelo neverjetno. Vidle ni-1 narodi, ki žive v bratstvu, si bodo smo le, da je tukaj zemlja sama vedno pomagali. zelo rodovitna in se razprostira povsod sama ravnina,, marveč čutile smo tudi, da je tukaj red in gospodarstvo nove države. Tu je divjala še pred kratkim Med potjo smo se večkrat usta-'. centralnega odbora USAOJ-a elvo — Lola Ribar*. Nastopila je v kinodvorani s pevskim zborom, narodnim plesom, recitacijami in so-i lospevi. Posebno je ugajala «Bio-grafija tov. Tita*. Zapeli so duet iz cProdane neveste*, zbor pa nekaj izbranih ruskih pesmi. Razbolela duša primorskega trpi- bo pospešila ©življenje in vsestransko delo za obnovo gospodarstva i v vsej državi. vile. Povsod so nas sprejeli s cvet- * j na je našla tolažbe in se razvnela v Kako so bili določeni tečaji Zvezno ministrstvo financ je pričelo delo s tem, da je določilo količino novega denarja, ki ga kaže vreči v obtok v vsej Jugoslaviji, da bo ta množina v primeri z mno- jem, povsod smo videle srečne in j P®81”1 bratskega naroda. Iskra iju- I žino bjaj,a (poljedeljskih in lndu-vesele obraze. V Zemunu smo se i Cezni za-8OI'ela v mogočen pla- J atrijskih proizvodov, ki danes prihajajo na tržišče) taka, da bo po- dstavile za daljši čas. Kakor po- men s tolažbo in upaojem v sreč- z iz- i ; samezni novi dinar po svoji kupni _ , triziraJe- »tevilno občinstvo ki je j vojna vihra. Marsikje so sledovi j vsod so nas tudi tu sprejeli _ ,---------- —-------- . . - H. mladinskega kongresa udi no- z velikim zanimanjem Sledilo tek-, domov poru&cnih želez, i redno gostoljubnostjo. V invalid-i lezna ls* 8Vobode' kot Jo U*lva*° moči primerna denarna enota. Ta- gometno representanco težaškega j mi. Zoga leti s polja na polje. Vi- j ^ fcoda *vjjenj€ ^ p^d skem domu so nam na čast prire- ***«*«*» kmet, delavec in me«- j ko določena celotna množina no- il AT-o DnAininninA An-r.v.1 or n oni* 1 J aL »Mn ismiA ir laaTvt nmroco n rtot i 1 I ar /Vitomil ■PltAiro riAm/ilrmrinno i _ obnovo. Odstotek je določen progresivni lestvici, ki je drug** za privatnike, drugačna za r jetja. Tov. minister je dodal, da b® vršena poravnava obveznic ib • trdil na pošten način kakor * ureditev predvojnih hranilnih ^ terjatev zavarovalnic in krneči roj P01 4 *av 5 ror J ®«! <11 izv *« dolgov, ki so z zamenjavo pov* ni. Ti se bodo obravnavali posel Ravno tako so določene cen« mezde in s tem zagotovljeno o* gostanje delovnega človeka. & daril je potrebo najostrejše t*0 proti špekulaciji ter naglo obo°* GAT-a. Enajstorica nogometašev, ! deli smo igro v lepi povezanosti,! zbrana iz vseh sektorjev tržaškega ; tehnično dobro igrano in kavalir- j mesta, je pod vodstvom tov. Zer- j sko brez brupa in trenja. Bila je jala odpotovala v torek v Ljubija-; prava tovariška tekma, kakršnih no. Dolga pot, dvanajsturna vož-1 si želimo tudi v bodoče, Tržačani nja je fizično precej utrudila naše : napadajo, a do gojg ne pride. Obr- redno razvija. Vsa polja so obde- dili ples — kolo. V Titovem Beogradu čan v objemu Titove demokratične federativne Jugoslavije. Postojnska mladina se je umet- vegia dinarja ae je porazdelila na posamezna področja Jugoslavije, po njihovi gospodarski pomembnosti niški igralski skupini zahvalHa za j t. j. po njihovi potrebi po cirkula Na novo ao bile ustanovljene: Nabavna in prodajna zadruga v Tomaju, okrajni kmetijski zadrugi v Sežani in v Postojni. V okrajih Nabrežina, HrpeJje-Kozina in Milje-Dolina delujejo pripravljalni odbori za ustanovitev okrajnih kmetijskih zadrug. Tako bodo v najkrajšem času v vseh okrajih tržaškega okrožja postavljene okrajne kmetijske zadruge, katerih naloga bo, da začne takoj delovati in po potrobi in želji ljudstva odpirati svoje poslovalnice in podružnice. Sicer pa so naši kmetje pokazali ve/liko zanimanje za zadružništvo, mladince, toda ni mu vzela tržaškega humorja. Z napetostjo in zanimanjem smo pričakovali svoje prve gostovanje na ljubljanskem nogometnem polju. Brad našim sporedom je bilo odigranih že petero tekem, a krona sporeda je bila tekma Trst-Lji#>ljana. Točno ob določeni uri so prišli na igrišče naši fantje, ki jih je občinstvo sprejelo z viharnim navdušenjem. Kmalu za njimi nastopijo Ljubljančani. Ura je bila 14. To voingo Bloudek je v prisrčnem, na-govocu pozdravil tržaško mladino, poudarjajoč svoje veselje, da ravno Tržačani otvarjajo nogometno tekmovanje med mladinci, nastopajoč v ^času, ko se zaključuje IL kongres naše mladine. Želel jim je obilo uspeha. Nato je pozdravil ne se. Ljubljančani pridejo do lepe kombinacije, z dolgimi «pasa-žami» pridejo pred Miklavčičeva vrata. Se en sunek-gol. Razborpik zabije lepo točko, ki je bila mojstrsko podana za mrežo. Tržačani so inteM smolo. Bila je še ena prečka, nekaj strelov, a vratar je odlično ubranil. Vratar je imel svoj edobri dan*. Prvi polčas konča 1:0 za Ljubljano. V drugem polčasu je bil tempo enak. Tržačani igrajo čudovito, Ljubljančani so nekoliko popustili in igri niso mogli več tako slediti. Nijhova obramba je imela levji posel. Težišče igre je na ljubljanski polovici. Vse kaže na izenačenje, a prišlo je drugače. Dvojica belih pride do žoge ln bežita. Sledita dve pasaži in kmalu pade ekipo še tov. Finžgar, ki ji je izro- i druga točka za Ljubljančane v čih l*asen pokal, delo naših mladincev, in lepe škat-ljice ročno delo ZMS iz Dobrove pri Slovenjgrad-cu. Za prisrčne pozdravne besede se Je zahvalil vodja tržaške ekipe tov. Žerjal, ki je poudaril, da so Tržačani ponosni, da otvarjajo mladinsko borbeno tekmovanje na tem področju in to v okviru IL mladinskega kongresa v svobodni, beli Ljubljani. Govor je zaključil z vzkliki slovensko-italijanskemu bratstvu. Sodnik je zažvižgal. Začela se je tekma v bliskovitem tempu. Zoga leti od nog do nog. Mislili smo, da je to le v začetku, toda igra se nadaljuje v nezmanjšanem tempu. Tržačani so v napadu in silijo naprej, toda nasprotna obramba trdno drži in ne pusti žoge v mrežo. Posebno krilci Lljubljane na čelu s tov. Plljem so bili v prvem polčasu na višku svoje naloge. Se tako dober in vezan napad ni predrl prekrasne obrambe, na budni straži je bila njena trojica, ki je odbijala žogo izpred svojega svetišča. Nagli tempo ae nadaljuje z razbomikova vrata. Tržačani ne klonijo. Oblegajo nasprotna vrata. Raddl zabije najlepši gol dneva za tržaške barve. Tržačani so v lepi formi, hočejo izenačiti, a Ljubljančani držijo trdno. Ne samo to. Posreči se jim streljati v prazna vrata, in Piskar poveča na 3:1 za Ljubljano. Tržačani skušajo zmanjšati razliko, toda ni šlo. Zopet prečke in vratar je končnoveljav-no rešil položaj z resultatom: 3:1 za Ljubljano. Tekma je bila v vsem svojem poteku efkir*, nagla in disciplinirana. Tržačani šo bili tehnično boi jši od nasprotnika. Jedro Ljubljane sta bUi obramba in krilska vrsta. Odlično sta igrala Kumeir in Medved. Igro je sodil tov. Erldh nekoliko pristransko. Težke naloge ni imel, ker so bUi igralci disciplinirani. Tržačani so MH povabljeni tudi v Beograd. Srbska mladina je povabila tržaško mladino na gostovanje v Beograd. Pripravljajo se na potovanje. Preje bodo igrali še na Jesenicah in revanžno tekmo v Ljubljani. Drugega dne smo dospele v Beo- so prišle v dvorano, so doživele i J”*1^ ^ 'TC.er‘. re 6V J VJ>° grad. Prihod v prestolnico je bil t nepopisen sprejem. Tovarišica Za- " ° M e °* ga ma p 86 za nas novo doživetje. Na kolodvo- j ričeva, sekretarka Moskovskega j ru so nas pričakovali avtobusi, ki j odbora AFZ, nas je toplo pozdravi- AJDOVŠČINA so nas prepeljali čez Savo. V lepih beograjskih dvoranah so nas čakale s cvetjem okrašene mize in okusno kosilo. Proti večeru se je je razvila po mestu povorka, ki se nikakor ni mogla raziti do pozne ure. Ogledale smo si mesto. Zanimalo nas je vse in vse se nam la, nas je vse očarala. Vsaka naša žena je občutila, da iz njenega govora veje prijaznost in toplina. Govor tovarišice Zaričeve je prišel iz srca, iz globine njenih čustev, ki jih ima do nas vseh. Njen govor so žene stalno prekinjale z vzkliki in ploskanjem, na- je zdelo tako lepo. Ko smo si ogle- to so jo na rokah odnesli z govor-da-le trg, nismo mogle verjeti, kaj ^ niškega odra. Tudi tovarišica Za-vse se lahko kupi na njem za mal J ričeva je bila začudena nad ljubez- denar. Slanino, olje, milo, sir, vse nijo, ki jo je narod izkazal. Ozira- to prodajajo tako, kot pri nas solato, kolikor se pač komu zljubi. Gospodarsko stanje se je tu hitro izboljšalo, povsod se je čutilo, da je to država novega kova, Titova Jugoslavija. Naslednjega dne se je začel kongres. Hrepenenje, da se bomo srečale z maršalom Titom, je v nas naraščalo. Postajale smo nemirne od nestrpnega pričakovanja. Kar naenkrat Je vsa dvorana zagrmela, vzklikanje, veselo ploskanje, kateremu ml bilo konca. Vstopil j*e maršal Tito. Ni mogel do besede. Skušal nas je pomiriti, a mu ni u-spelo. Od sreče smo jokale. Ako bi popreje nikoli ne čutil, je lahko sedaj videl, kako neizmerno ga ljubi narod, saj je nastalo med nami tako vzdušje, da preprostemu človeku ni mogoče opisati vsega. Njegovega govora ne bom omenjala, ker so o njem poročali časniki. Omenim pa naj, kar je množica glasgo poudarjala in ponavljala: »Tujega nočemo, svojega ne damo! Borili se bomo za naše polne pravice do popolnega uspeha*. Tovariilca Zarlčava Po tem govoru je nastopilo še več drugih tovarišic. Vse so tako lepo in iskreno govorile. Prinesle so pozdrave is vseh krajev Jugoslavije. Prišle so budi ruske žene; Ko la se je po nas in nas objemala s pogledi in pri tem ni prezrla niti ene tovarišice. Vse smo čutile, da zn6^ samo ruska žena tako ljubiti narod. Obljuba anglaiklh lana Obiskale so nas tudi angleške žene. Tovarišica, ki je pozdravila v imenu angleških žena, je govorila zelo prisrčno in iskreno. V svojem govoru nam je obljubila, da se bodo tudi angleške žene potrudile in se zavzele za naše pravice, da boata naša Koroškaln naša Primorska s Trstom in Gorico čimprej priključeni k Titovi Jugoslaviji. Med vzklikan jem in ploskan jem so naše tovarišice zahtevale izročitev Rupnika, slovenskega Izdajalca. Zastopnica angleških žena nam Je dejala, da je naša zahteva popolnoma upravičena in da bodo angleške žene storile vse, kar Je v njih moči, da bomo to dosegli. Ob odhodu nam Je Slovensko društvo priredilo v Slovenskem domu sprejem, ki Je bil nadvse prisrčen. Pozdravili ao nas pionirji in nam zapeli nekaj lepih pasmi. Pevski zbor je vodila mala deset letna pionirka Nuša. Jtela Je največje občudovanje. Tudi naši najmlajši niso zaostajali. V štirih letih pr*e- Materi v Sloveniji (Prevod Iz revije ..Makedonke") da častno Stanič Albert iz Prvačine Je padel-dne 8. 2. 1944 v Oraovdu v Makedoniji. Organiziral nas Je 8 tovarišev, da smo pobegnili iz Italijanske armade v Albaniji dne 14. 8.1943. Do zob oboroženi smo po treh dneh dobili zvezo z makedonskimi partizani. Borbe so bile hude in težke. Naša slovenska četa je štela 60 mož, od katerih nas je o-stalo pri življenju samo se 10. Padli ao na makedonskih tleh za svobodo makedonskega naroda. Večna slava junakom Slovencem, ki so padli v naši domovini! Materi enega izmed njih, je namenjeno tole pismo. Draga matu Ne poznam Te, a nazivam Te mater, ker at mati mojega tovariša, k), mi Je bU brat in morda ae več kot brat. Spoznala sem ga, pred 14 meseci. Bila sva razporejena v isti četi, on kot desetar, jag kot politični komisar. Oela naša četa Je bila sestavljena ia Slovencev, ki so jih mobilizirali italijanski fašisti. Ko so kot verni sinovi svojega naroda slišali, življenja pobegnejo in služijo svojemu narodu. Tri dni in tri noči so tavali po planinah. To je bjlo pred 18 meseci, ko partizanov še ni bik) po vaseh in mestih. Ko so videli, da ne morejo najti partizanov, ao se odločili, da krenejo v neko vas, zanašajpc se na naklonjenost ifudstva. Niso se prevarili. Našli so nekega pastirja, ki ae jim Je zdel pošten. Lačni in utrujeni niso dolgo oklevali ln ga vprašali, ali ve, kje so v bližini partizani. Malo je premišljal, ker je videl, da niso Makedonci. Toda ■naši ljudje so se hitro sporazumeli. Zaupal je njihovim utrujenim obrazom in njihovim iskrenim očem. »premtl jih Je do nas, kajti tam ae Je zbralo že nekaj Slovencev. Ko jih je bilo 18, ae Je osnovala slovenska četa, v katero sem stopila tudi Jaz. Takrat smo često slišali o junaških podvigih naših tovarišev v Sloveniji in nismo hoteli v ničemer zaostajati za njimi. Slovenci so vi- ob rami z Makedonci, vedoč, da je vsak ubit fašist en korak naprej k naši novi Jugoslaviji, k vrnitvi v svobodno Slovenijo. Mnogo zločincev je padlo v njihove roke. Od nas 19 nas Je ostalo 11 živih. Naši tovariši, ki so padli, so padli slavno. Slovenska četa je bila vsem četam za vzor. Želim Tl zmanjšati žalost s tem, Toda njegovo sovraštvo proti so- da so blizu partizani, so se neke soko cenili zastavo svobodoljubne noči odtočili, da za oeno svojega | Slovenije in se hrabro borili ramo Mati, Tvoj sin Je padel. Velikfr je žrtev, ki sl jo doprinesla. To^a bodi močna, zavedaj se, kakor ae je tudi on, aa kakšno veliko in častno stvar Je dal svoje mlado življenje! Kaj naj govorim, ko vem, da ni besede, ki bi Te mogla tešiti, kajti on je kri od tvoje krvi, njegovo življenje je bilo Tvoje življenje ln mogoče Ti je pomenilo še več kot Tvoje. Toda mi zmaguje-o. Zato ker imamo sinove, kakr- šen je bil naš Albert, ki so pripravljeni dati svoje življenje za stvar, za katero se borijo ljudje, odkar je fašistična »ver hotela prestrašiti svet, za katero so sedeli in umi reli po zaporih, za katero so prelivali kri, za katero so v tej borbi padali najboljši etoovi in hčere našega naroda. Ta stvar je naša sveta svoboda, aa katero dajemo tudi »voh* žtvljenl* da Ti povem, da je bil Albert najboljši med najboljšimi. Lahko si ponosna na sina, ki si ga rodila. Ti ga poznaš bolje od nas vseh, toda jaz TJ hočem povedati kakšen je bil, dokler je bil med nami. Resen, vedno pripravljen aa veselje in pesem, posebno za slovensko, ki smo jo z radostjo peli na vsaki naši zabavi. Bil Je urednik našega četnega lista. Iz desetarja je postal komandir. Pred desetimi meseci Je postal član komunistične partije, iz česar najbolje vidiš, da je hll Tvoj Albert hraber borec in dober vodja. Mi vsi se imamo radi, Alberta smo imeli še posebno. Spoštovali »mo ga kakor starejšega brata. Vsakokrat smo klicali: »Nikar, da oe povem Staniču!* Ravno včeraj Je nek tovariš v pogovoru z drugimi zaklical: »Ko bi bil tukaj sedaj naš Stanič!* Albert nam je često govoril: »Tovariši, ne bodite kakor otroci!* A bil je najmtajšl. V borbi Je bH vedno prvi Stoječ brez strahu v prvih vrstah je unl čeval enega Nemca za drugim. Vedno smo mu klicali: »Stanič, ns strelini. ičoi. umakni .v v zaklon!* vražnlku ja bito toliko, da je pozabil na nevarnost. Zaklical Je: »Uničiti moramo zlikovce! Oni nam onemogočajo, da bi desna »rečno živeli in da bi se vrrtlli v Slovenijo!* Padel Je junaško, braneč pravice vseh poštenih ljudi. Draga mati, jaz nimam več matere, a očeta in brata so mi ubili Nemci v Beogradu. Srbkinja sem. Imam sestro ln moža, ki sta v partizanih, da se maščujete nad sovražnikom. Mati, prisegam Tl, da bodo vsi zločinci plačali svoja nečloveška dejanja z glavami. Z vsako kapljo krvi naših najdražjih ae rodi svoboda vsem našim narodom. Zelo bi se razveselila, ako bi mi pisala in poslala svojo sliko, ker sl Te zamišljam enako kot Alberta. On ml je pripovedoval o Tebi, očetu in o mlajšem bratu. Oe ml koete pisali, mi boste storili veliko veselje. Po tej vojni me čaka mnogo dela, toda Čp Jo preživim, bom ob prvi priliki prišla v Slovenijo, da Te obiščem in objamem kot svojo mater. — Mara Gadol. V bližini Slokarjev pri Lokovou je bilo najdem) truplo usmrčenega tovariša, po narodnosti Italijana. Umorjen je bil ob cesti, ki vodi proti Otlici kmalu za vasjo. Našli so ga ležečega na trebuhu z zvezanimi rokami. Imel je presteljene noge ln razbito glavo, iz česar »e more sklepati, da je bil umorjen z udarci, ko je že bil ranjen. Pri njem so bili najdeni dokumenti z imenom Caputo Fraacesoo, rojem 1923, Ollvetto - Potenza (Lucanla). V partizane je stopil junija 1944. Umorjen je moral biti enkrat v aprilu t. 1., ker je imel prisebl Italijanski partizanski list dne 6. aprila. Dokumenti padlega tovariša se hranijo v Ajdov^lnl o* okrajnem načelstvu Narodne zaščite za AJ-čpvsko. Pokopali smo ga na pokopališču v Lokovcu pri Ajdovščini. cijskem sredstvu, izraženi množini starega dinarja, ki je na določnem področju krožila leta 1941. Kakor je razvidno iz zakona, ki ga bomo že objavili, se bo zamenjalo 100 lir za 30 dinarjev, 100 mark za 80 dinarjev in 100 pengo za 100 dinarjev. Tečaji za zamenjavo nastajajo tako, da se za vsa cirkuiacijska sredstva, to se pravi za ves denar, ki danes kroži na ozemlju dr- domovine, nagel dvig proi; v mestu in na vasi, v tovariš' Ju na polju, ki ni le pogoj blag®** M« nja, temveč tudi pogoj obrariH *r* v»j tel sposobnosti države. Povsod obnov* Ljubljana, 30. Tanjug. — D junija Je bil sestanek gozdnih £ sestnikov in delavcev pri Sv. 1/f it« skl Ji J Sli rencu ne Pohorju, ki so se g® ^ leiiii posestniki in delavci * * horja. Po političnem poročilu j« n <5i da.1 načelnik gozdarskega odse14*! 1» mariborsko okrožje pregled g°** t I'H ek stva. Mariborsko okrožje u®* žave, daje množina novega dinar- i tiaoč ha goada LeSnlh izdclkoM Ti ja, ki smo si jo sami določili. Z do- j dovt>ij. zdaj M potrebni za ob®«*! m ločitvijo množine denarja smo M; Jugoslavije. Cez čas bomo l*^: sami določili kupno moč vsakega posameznega dinarja. V tem primeru Je torej nemogoče, da bi se zgodila državljanom Jugoslavije kakršnakoli krivica. Država bi lahko določila večjo ali manjšo količino novega denarja, torej višjo o)i | nižjo kupno moč vsakega posa-| meznega dinarja. Za državljane se *a tem ne bi nič spremenilo. TRŽAŠKI RADIO Nedelja, 1. julija. 7. Jutranja glasba, 7.10. čitanje sporedov, 7.15. poročila v italijanščini, 7,30. poročila v slovenščini, 7.46. jutranja glasba, 8. pregled sporeda za prihodnji teden, 8.16. jutranja glasba, MO. itefliJanška kmetka ura, 9. kmečki sekstot pod vodstvom dirigenta, Sonca 9.80. slovenska kmečka ura, 10. prenos mase is cerkve sv. Justa, 11. zaključek. 12.30. pestra glasba, 12. napoved časa. Poročila v italijanščini, 13.16. poročila v slovenščini, 13.30. zbor harmonik pod vodstvom Saverije Zacutti, 14.10. obvestila svojcem, 14.30. italijanski otroški kotliček, 16 slovenski otroški kotiček, 16.30. zaključek. 19. obvestila svojcem, 1990. Mika »infonična glasba, 20. napoved časa. Poročila v italijanščini, 20.16. poročila v slovenščini,, 20.30. slovenska »infonična glasba, 21. komorna glasba, Izvaja pianistka Gal-il, 21-30. »Zakonska ponudba* igra v enem dejanju od Antona Cehov, 22.15. radijski plesni orkester pod vodstvom dirigenta Srlach, 22.45. operna glasba, 38. zadnje novice v italijanščini, 2340. zadnje novice v slovenščini 28.30. plesna glasba, 24. zaključek. Ponedeljek, 2. julija. T, jutranja glasba, 7.10. čl tanje sporeda, 7.16. poročila v italijanščini, 7,30. poročila v slovenščini, 7.46. jutranja glasba, 8. zaključek. 12.30. »infonična glasba, 18. napoved časa. Poročila v italijanščini, 18.15. poročila v slovenščini, 13.30. radijski plesni orkester pod vodstvom dirigenta Brlache, 14.10. obvestila svojcem, 14.30. zaključek. 10. obvestila svojcem. 19.30. lahka glasba, 20. napoved časa. Poročila v Italijanščini, 2046. poročila v »lo. veuačini, 20.30. slovenske peaml, 21. kulturno predavanje, 21.16. pestra glasba, 21.30. komorna glasba, tavaj« pevka Stoelker, 22. peaml in metodtje, 22.30. kvartet »Arohl*, 28. zadnje vesti v italijanščini, 23.10, zadnje vesti v slovenščini, 2840. plesna glasba, 24. aaključek. Kako ja okupator kradel nai denar Okupator nas je ogoljufal pri zamenjavi leta 1941. Skozi vsa leta je ropal po naši zemlji. Ropal Je tudi s tem, da je v Rimu in Berlinu tiskal milijarde in milijarde novega denarja, mezde in cene pa je nasilno držal na nizkem nivoju, daleč izpod vrednosti denarja. Tako je Slovencem in vsem podjarmljenim narodom kradel iz žepa ogromne vsote denarja, da K krH svoje vojne stroške. Hkrati je okupatol pustošil našo deželo, požigal hiše In ropal živino, odnaša! stroje in vlačil desettisoče naših ljudi na prisilno delo ln v taborišča. O bonih je tov. minster dejal: Imamo dve vrsti bonov. Imamo bon OF in bon denarnega zavoda Slovenije. Bon OF Je prišel v obtok prva leta vojne. Izdan Je bil les zamenjali za druge suroV^; Slovenski rudniki potrebujejo ^ sečno 4000 kubičnih metrov usnjarne smrekovo lubje, pap®v ce les, mesta kurivo. Zato je t** dvigniti proizvodnjo ln so g®^ delavci oproščeni vojaške »luT Ves les bo pravilno razdeljen, vsem za gradnjo najnujnejših rušenlh javnih zgradb. Gozda!*! orodje bo dobavljala jeklarn* i Guštanju. V rudniku Pečovniku, pri O**' je Stevilp zaposlenih delavcev*; seglo skoraj normalno višino. Pf teče neprekinjeno — J—1 4" ; v jami, in ., dnevnem kopu. Rudnik zalaš® ; premogom Celje ln okolico ter riborske tekstilne tovarne. pošiljajo tudi v Ptuj in na D®1^ sko. Vojni ujetniki s« vračajo Beograd, 80. Tanjug. V je prispeto 1800 bivših vojnih -. n+kov, večina te federalne ki so blM v taboriščih v raznih iklh krajih, Poleg njih sta. prh v Jugoslavijo še dve skupini vo)^ ujetnikov iz Nemčije, in sicer vatska ln slovenska. Predvido®^ da se bodo vsi Jugoslovani do konca septembra tega lete. POIZVEDBE Ukmar Kand Jz Rlhemberka, odpeljan 28. 9. 1943 v Mbnaltovo, Wolfratshaueenstraa»e 16; Ukmar Milan iz Komna, ujetnik do maja 1944 v Muhra Ben Alban, Francoska Afrika, st. 55968, taborišč XXVI, Družina Strekeij i* Komna, odpeljana v Nemčijo 16. 2. 1944, do 16. 8. 1946. v prehodnem taborišču blizu Neumarkta (Bavezaka); Kerfavan Berta iz PresertJ pri Rlhemberku, odpeljana v Nemčijo 20. 2. 1945. — Strekeij Mirka, vla Cardueoi 3, Gorica. Jem«* Jakob, rojau L 1896 v Novakih pri Cerknem, odpeljan v Nemčijo dne 24. 3. 1946. — Jemec, Dolenje Novak« na Cerkljanskem. Bizjak Franja iz Rlhemberka, odpeljana febraurja 1944 v Nemčijo s 6 člansko družino. Rehar Lojzka, vla Carducci 8, Gorica. CervlatU Marto, odšel lz Trsta, proti Proseku dne 10. 1. 46. »kupno z dvema v uniformi dGuardia Clvt-ca», da ae javi bi Uto ji partizanski komandi. — Cervtatti Dorotee, via Antonio Cacola (Peponte), Trst KerLnan Berta is Brraerlj pri Rlhemberku. odpeljana v Nemčijo 20. 2. »46. - Štrukelj Mirka, vla Carducci 8, Gorica. .9*001 in Franc ia Orehka, 227. četa Spec. Lavoratori Sardegno. ___________ Segolln Karla, Orehek, Materija, Reka ali Marohioli Ada, via Dont- zettt, Trst. Lukač Branko te Orehka, Ni*. 124091, Stammlager 7. A-Ko 1228, Nemčija. — Lukač Ari* Orehek, Materija, Reka ali MsiO®8 11 Ada, via Donlzettl 1, Trst BandblJ SHvnoto, 3. četa. 1. b*H brigade, ln Bandelj Santino, 4. L 4 brig. 16. div. 4 armade. — vi Zudlč, Lazaret Rlžana 16, Kop«^ Miklavčič Anton, Straža. »ka četa komande mesta Crno®*^ ln Miklavčič Joto, Otok, 1. lot*!*'. bana Slovenija. — Marija Mikl»v ra- -ra t S žalostjvim srcem na»^ Jamo, da je naš ljublje®1 DREJO KO MER2KK - »tar 28 let, umri v Buch«nv® 21. 3. 1946. Opčine, 30. 6. 1946. Žalujoči oče ANDR®J* .jjA ROZALIJA, »ratra •va* inz. SOSIČ, nečak* LIJ ln BDI. Pomorska aaencija l G. J. MAROVK A V|» posluje % . Tel. 6528, Odgovorni urednik JOTE KOREN i