Štev. 136. V Trstu« v žetrtek, 18. vel, travna 1916, Lstfiik XLI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniki*, cb 5 zjutraj. I"redni*tvo • Ulica Sv Frsnčirka AriSkega št 20, I. nsdstr. — Vrf dopisi raj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefranklrar.a plma se na sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Jrdaiatc!« In odgovorni vrednik Stelaa Codlna. Lastnik konsonrfj iW Edirorii" — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge a en ejcnini pereštvem v Tistu. nlica Sv. Frančiška AslŠkega SL m Telefon tredr;iftva In uprave itev. 11-37, fCsrečnina rnaža: Za celo leto...........K 24.-^ pel leta.............* • » • ig tri mesece ........ • • • nedeljske izdaj« u celo kte...... • • ta leta . . . * ............. Posamezna Številk« .Edinosti* se prodajaj} po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, cslasi denarnih zavodov . . .....7......m-t: p3 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20. — vsaka nadaljna vrsta.......:.... » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje b^cJa, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaiuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plaća in to2i se v Trstu. lipcava ln Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AiHkCfa & 20. — Pottaofaraoilnižnl račun 5t »41.652 Piesied neinouslllh dogodkov. Italijanska bojišča. — Nadaljevanje naše ofenzive. Na vsej fronti hudi artiljerijski boji. Pri Šmartinu nov naš uspeh. V iužnih TlroMh sijajen napredek. Dose-daj zajetih 141 laških častnikov, 6200 inoz, 17 strojnih pušek in 13 topov. Ostala bojišča. — Položaj nespremenjen. ' ___„ Mt uratHko poročila. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nespremenjeno. Italijansko bojišče. — Artiljerijski boji se nadaljujejo na vsej fronti. Na doberdobski planoti smo svojo novo postojanko zapadno šmartina razširili z raz-strelbo min. Nato je sledil s sovražnikove strani srdit ogenj ln napad, ki ga je naš pešpolk Št. 43 odbil v boju z ročnimi granatami. Ob goriškem predmostju, v krnskem okolišu, pri Bovcu in na več odsekih koroške fronte je bil topovski ogenj od časa co časa skrajno žlv2hen. V Dolomitih smo zavrnili sovražne ponočne napade proti Čarovničini pečini (Sasso rii Stria) in sedlu severno gore Siefa. V južnih Tirolih so se naše čete razširile ra robu Armenterre, zavzele na vielge-reuthski planoti sovražne postojanke So-Iio—D* Aspio—Coston—Costa d' Agra-karonla, vdrle v terragnolskem odseku v kra-a Ptazza in Valduga, pregnale Italijane iz vasi Moscheri in ponoči z naskokom vzele Z?igno Torto južno Rovereta. V teh bojih ie šievilo italijanskih ujetnikov na-rastlona 14! častnikov in 6200 mož, plen pa na 17 strojnih ruše k in 13 topov. V odseku Lorpijskega jezera je sovražnik dane s ponoči krepko obstreljeval svojo lastno črto. Močna brodovja naših sufco-zemskih in pomorskih letal so pr ed v čeraj* nilin ponoči in včeraj ziutral izdatno odmetala z bombami kolodvore in druge naprave v Benetkah, Mestre, Krminu, Čedada, Vidmu, Per la Caroia in Trvižu. Povsod, posebno pa v Vidmu, kjer ie kakih 30 sovražnih obrambnih topov zastonj streljalo nanje, ie bilo opaziti velike ličinke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. Italijanski ministrski svet. LUG ANO, 16. (Kor.) Zadnji italijanski ministrski svet se je predvsem bavi! s finančnimi vprašanji, ki so jih sprožili vojni, mornariški in zakladni minister. Francoski zrakoplov zgorel. LUG ANO, 16. (Kor.) Predvčerajšnjim opoldne v bližini otoka Asinara zgoreli veliki francoski vodljivi zrakoplov bi bi! moral, kakor poroča »Giornale d' Italia«, potovati zelo daleč. Vse moštvo je izgubilo življenje. Mrtvece je večinoma pobrala neka francoska vojna ladja in jih prepeljala v Toulon. kjer so jih pokopali. Zrakoplov bi se bil najbrž uporabljal v vojne namene na Balkanu. mm uradno poročilo. BERLIN, 17. (Kor.) VVoIfiov urad po-r ahni boji z ročnimi granatami. Na obeli bregovih Moze se je od časa do časa obojestransko streljanje povečalo do velike srditosti. Francoski napad na južno pobočje griča 304 je razpadel v našem zapornem ognju. Letalsko delovanje je ?>i!o na obeh straneh živahno. Nadporočnik Imnielmann je zapadno Donai sestrelil 15. sovražno letalo. Eno angleško letalo je podleglo v zračnem boju pri Fourmesa. Letalca, dva angleška častnika, smo ujeli neraujena. Vzhodno bojišče. — Nič novega. P O DJ. ISTEK _______ Prima donna. Iz italijanskega življenja. — Spisal Avgust Šeaoa Ponašal se je s svojo lepo, umno ženo, Istotako kakor s svojim imenom in bogastvo«™. Grofica je tudi sedaj sprejemala navadne obiske. Obiskal io je tudi de Riego. Onega dne je bil bolj bled, nego navadno, a oči so mu bile nekako motne. Govoril je grofici samo tedai, ko je bil ITri-ii»en; zdelo se je, da ie zelo raztresen. Smehljal se je nekako po sili, glas mu je drhtel, ali med vsemi gosti je edino Julija opazila njegovo zmedenost, a oči in srce njeno so stremile po njem. > Moram ga iz kakega vzroka zaustaviti, ko se poslovi od drugih,« je sklenila Julija. Nu, danes ni bilo to potrebno. Spanec je navadno odhajal z drugimi gosti, danes pa je ostal, ko so se drugi že razšli. Balkansko bojišče. — Zavrnili smo v vardarskem okolišu proti naši postojanki prodirajoč slab sovražni oddelek. Vrhovno armadno vodstvo. logoffld no modu BRUSELJ, 17. (Kor.) Wolffov urad Javlja: Včeraj popoldne so se pojavile ai*« gleške pomorske bojne sile pred Flandr-sko obaljo. Nemške torpedovke In stražne ladje so jim odplule nasproti, pri čemer je prišlo do kratkega artlljerljskega boja na veliko razdaljo. Nemško letalo le tekom boja vrglo bombe na sovražni ruši-lec in je z eno bo—bo zadelo zadnji poveljniški stolp sovražne ladje. Premirja nu bojiščih ne bo. BEROLIN, 16. (Kor.) »Temps« objavlja odgovore "vojujočlh se držav na predlog Rdečega križa, da bi se vsako toliko določevala premirje, tekom katerega bi sanitetno moštvo moglo pobrati mrtvece in jih identificirati. Nemčija je odgovorila, da je zanjo odvisno to vprašanje od Inicijative nasprotnikov. Nasproti temu so odgovori Rusije, Francoske, Belgije, Angleške in Italije vsi naravnost odklanjajoči iz vojaških vzrokov. Vkljub temu pa se drzne trditi »Temps«, da je očividno, da bi se bilo moglo razpravljati o zažeije-netn dogovoru in ga tudi dovesti do dobrega zaključka, če bi bil odgovor Nemčije ugoden. VsjašKn službeno dolžnost no flngieikem. LONDON, 16. (Kor.) Dolnja zbornica 3e sprejela brambni zakon v tretjem braniti z 250 proti 35 glasovom. ROTTERDAM, 16. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« javlja iz Londona: Pri razpravi o zakonu o službeni dolžnosti se je zopet razpravljalo o vprašanju vesti. Unijonist Banbury je vložil dodatni predlog, da se možje, ki imajo pomisleke* ki jim jih narekuje vest, oproste le tedaj, če so bili 1. julija leta 1914. člani verskih iočin, ki so proti vojaški službi. Član delavske stranke Thomas je predlagal, da naj se taki možje uporabljajo za kakršnakoli dela v nacijonalni službi, namesto da se uvTste v vojake. Lord Hugh Cecil je menil, da taki ljudje tvore le majhno skupino in da še morajo od njih zahtevati dokazi, da Imajo njihovi pomisleki res svoj vir v moralnih in verskih vzrokih. Nato je Banbury umeknil svoj predlog. Liberalec Hatvav je predlagal, da naj se v armado uvrščeni možje s takimi pomisleki, ki bi se ne pokoravali povelju, postavijo pred vojno sodišče in se razprava proti njim, če je njihovo ravnanje res posledica vestnih pomislekov, izroči meščanskemu sodišču, ki naj odloči, ali naj se obtoženci uporabljajo v nacijonalni službi, ali pa obsodijo v zaporno kazen. Zali te val je, da naj se po njem predlagani člen zakona uporabi pri sedemnajstih, že na Francosko poslanih vojakih s takimi >pomisleki. Ne gre, da bi se zahteval od poveljnika na bojišču, da bi natančno oreiskaval, kaki so vzroki nepokorščine vojakov. Z vsemi vojaki se mora ravnati enako. Nato je sledil prizor, ki ga > Daily News« slikajo tako-le: Ko je bilo jasno, ua je življenje onih 17 mož z verskimi pomisleki takorekoč izgubljeno, je skoči! pokoncu član delavske stranke. Snow-den, in je vprašal z razburjenim glasom: Ali ustreie te mlade ljudi, ali ne?« Ministra I.oungy in Cave sta molčala. Bil ie molk, ki je pomenjal toliko kot pritrdilo. Nato je žaklical Sno\vden s pretečim glasom: »Le sprožite prvi strel!« Minister Cave je tedaj tudi vstal in rekel, da morejo ustreliti na fronti vojake, če so zakrivili ubeg ali strahopetstvo pred sovražnikom. »Pred sovražnikom« pome-nja: »V prvem jarku«. Ti možje z verskimi pomisleki pa niso bili nikdar pred sovražnikom. Zaposljeni so pri delili in drugače. Vlada je dobesedno razumela in izpSnjevala, kar je obljubila zbornici. Nato je bil Harvavev predlog odklonjen s 154 proti 52 glasovom. Ni kršil s tem pristojnosti, saj je bilo pred poldne. Ko je bil z grofico sam, je stopit k njej. »Milostljiva gospa!«, je rekel, hlineč hladen vljuden glas, »oprostite, da sem danes ostal toliko časa. Nu, danes moram na skrivnem oditi iz Benetk, pak nisem hotel pokazati ljudem, da sem prišel k vam po slovo.« Grofica je za trenotek prebledela, No, niti z vedenjem, niti z licem ni ovajala, da bi jo bila ta vest posebno zadela. >Kaj, grof,« je odgovorila hladnim, dostojnim glasom, »vi odhajate na pot?« >Da, milostljiva gospa!« Med tem je španski grof upiral svoje sanjave oči v grofico. »Torej v Benetkah ni ničesar,« je tz-pregovorila Julija drhtečim gJasom, »kar bi vas smelo zaustaviti? Kolikor jaz vem, je ves beneški svet posebno vzljubil grofa Riego in liudje so vse poizkušali, da bi ga stalno privezali k naši družbi.« »Jaz posebno cenim to čast, milostljiva grofica! Ne mislite, da sem nehvaležen človek in da bi le najmanje pozabil od to- AMSTERDAM, 17. (Kor.) Neki tukaj-šnji list javlja Iz Londona: Od 35 poslancev, ki so glasovali proti zakonu o splošni vojaški dolžnosti, jih pripada 26 liberalni in 9 delavski stranki. Zakon stopi v veljavo po enem mesecu. Francoski trgovinski minister o gospodarski vojni. RIM, 16. (Kor.) Francoski trgovinski minister Clementel je zapustil Rim. Izjavil je napram časnikarjem, da se je posrečilo začrtati točke, o katerih naj bi se razpravljalo na bodoči pariški gospodarski konferenci. BERN, 16. (Kor.) V pogovoru z nekim sotrudnikom »Corriere della Sera« je izjavil francoski minister Clementel: V splošnem hoče Nemčija danes ustaviti svoje napade, da bi organizirala zopetni začetek gospodarske vojne. Samoobsebi umevno bi Nemčija, ki bi imela svojo vojsko enako močno kot prej in vse možnosti vojaške organizacije, bila vedno pripravljena, da bi ob primernem času zopet obnovila: napad, izkoriščujoč sedanje izkušnje. Gospodarski boj torej pripravlja torišče za bodoč vojaški napad, kakor se je dogajalo tudi pred avgustom 1. 1914. Proti temu se mora zavarovati četverozaveza. dokler je Čas, to se pravi, tekom vojne, in dokler je v moči četve-rezaveze, da se nadaljuje vojna. Nemčija ni in ne sme biti gospodarica nad vojno in mirom. Nemčija je hotela vojno, ko je drugI niso hoteli. Dane9, ko je Nemčija ne želi več, pa jo hočejo zavezniki, jo mora trpeti. Popolno izčrpanje nemške napadne sile ie predpogoj za prenehanje vojne, kar pa se ni še zgodilo do danes. Dokler se ne zgodi to, bi zavezniki storili edino prav, da bi se vojaški in gospodarski organizirali za sedanjost in bodočnost. S turških Bojišč. Indijske čete na afrikanskem bojišču. CARIGRAD, 16. (Kor.) Kakor se javlja iz zanesljivega vira, so poslali Angleži dve ladji z angleško-indijskimi četami v Port Sudan. Te čete, ki so jih uporabili proti darfurskemu imamu so bile težko poražene, nakar je imam, zasedel važne kraje. ___ Volna v kotoiUik KAPSTADT, 15. (Kor.) Uradno se javlja iz Lorenzo Marquez: Nemci so z dvema strojnima puškama, in sto domačini 8. in 12. majnika napadli portugalsko stražno postojanko Nhika ob reki Rowumi in so bili zaustavljeni. Portugalci so imeli enega moža mrtvega. Z" ostalega rionškega odseka se javlja puškin ogenj. Izgube so na obeh straneh majbne. irske tirat ROTTERDAM, 16. (Kor.) »Nieuwe Courant« javlja iz Londona, da se danes raznašajo govorice o Irski, ki si nasprotujejo bolj kot kedaj prej. Ulsterski poslanci so se v torek sešli v dolnji zbornici; toda rešili niso ničesar, ker Je bil odsoten Carson. Tudi drugi člani uniionistične stranke so se v odsotnosti ministrov posvetovali o pomirjenju Irske. Kakor poročajo »Times«, je gotovo eno, da vlada glede Asquitovih razmotrivanj in namenov popolna nejasnost i pri ostalih članih vlade i pri irskih poslancih. Iz došlih poročil se more posnemati, da je stališče političnih strank v dolnji zbornici naslednje: Nacijonalci poleg voditeljev žele rešitev irskega vprašanja na podlagi ho-merule in privolitev ulsterskim unijoni-stom. Pripravljeni so za pogajanja. Irski anijonisti se kažejo hladni, a se vdajo stališču unljonistične stranke. Liberalci so pripravljeni, da gredo z vlado čez drn in strn. __ Utrjevanje Alandskega otočja. KODANJ, 16. (Kor.) »Novoje Vrcmja« piše o interpelaciji, ki jo je v prvi švedski zbornici vložil Steffens glede na utrjevanje Alandskega otočja s strani Rusije, da pogodba iz leta 1856. pač res zabranjuje Rusiji, da bi na Alandskem otočju gradila pomorske utrdbe. Pogodbo pa so sklenile Rusija na eni, Angleška in Francoska pa na drugi strani. Potemtakem Švedska nima pravice, da bi ugovarjala. Nemško-romunska trgovinska pogodba. STOCKHOLM, 16. (Kor.) »S venska Dagbladet« govori v uvodniku o trgovin* ski pogodbi Nemčije z Romunsko. List imenuje pogodbo pomembno zmago in pravi, da se s tem velikim dovozom žita in drugega potrebnega blaga iz bogate Romunske še bolj prepreča sestradanje Nemčije. Obenem pa nemška industrija dobiva nove trge za svoje proizvode. Angleška blokada Nemčije je tako predrta, kakor pravi »Novoje Vremja«. Avstro-ogrsko-romunska pogodba. LUGANO, 16. (Kor.) Italijanski listi zabeležijo brez komentarja avstro-ogr-sko-rornunsko pogodbo in napredovanje sporazumljenja med Bolgarsko in Romunsko. _ Bolgarski poslanci v Nemčiji KOLIN, 16. (Kor.) V čast bolgarskim poslancem je mesto priredilo zvečer sprejem, ki so se ga udeležili kardinal Hart-mann in predstavitelji državnih In vojaških oblasti. ______ Siažbene odpovedi zaradi vololke službe neveljavne. DUNAJ, 17. (Kor.) § 2 cesarske naredbe, izdane 29. februarja 1916, drž. zak. št. 58, o vzdrževanju službenih razmerij, ki so podvržena zakonu o trgovskih pomočnikih, proglaša odpovedi pred vojno za neveljavne, če so bile podane daije od dneva, ko so bili službojemalci, ki niso že ob začetku vojne odrinili k vojakom, poklicani v vojaško službovanje, potrjeni ali spoznani sposobni za službo z orožjem ali črnovojniško službo z orožjem. Ko se je izvedelo za pregledovanja, ki so bila odrejena v zadnjem času, so posamezni podjetniki, deloma z očividnim namenom, ua bi se izognili predpisane cesarske naredbe, odpovedali svojim uslužbencem pred dnevom pregleda. Ker tako ravnanje nasprotuje namenom cesarske naredbe In bi težko oškodovalo službojemalce starejših letnikov, ki pridejo sedaj k prebiranju, proglaša naredba justičnega ministrstva, ki je bila izdana 16. majnika 1916 in se razglaša v državnem zakoniku, take, z ozirom na bodoče prebiranje podane odpovedi za neveljavne. Da se odpravijo slučaji takega izogibanja zakona, ki so se že prigodili, je potrebno, da se je določila vzvratna veljavnost te naredbe tudi za odpovedi, ki so bile podane od L aprila t. I. dalje. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 16. (Kor.) Kakor poroča »Kor-respondenz Wilhelm«, se je danes popoldne vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha daljši ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta. Dunaj za svoje mestno u radništvo. DUNAJ, 16. (Kor.) Občinski svet je v seji, ki je trajala pozno v noč, rešil predlogo o vojnih dokladah za mestne uradnike in predlogo o pokritju. Neveljavnost nakupov bodoče letine. DUNAJ, 17. (Kor.) »Wiener Zeitung* objavlja ministrsko naredbo justičnega ministrstva sporazumno z ministrstvi za notranje stvari, poljedelstvo in trgovino, izdano 12. majnika t. L, o neveljavnosti nakupov bodoče letine v Avstriji. likega prijateljstva, s katerim so odlikovali vaši rojaki mene, tujega Človeka. A ravno zato, ker se mi zdi ta čast prevelika, odhajam na skrivnem iz Benetk, da se mi ne treba poslovljati od vseh, ki so mi naklonjeni.« »A, zakaj tako, gospod grof!« je odgovorila Julija žalostno smehljajoč se, »niste me hoteli posebno počastiti s svojim 'slovesom in zdi se mi, da vam palača Amalfijeva ne ostane tako mila v spominu. kakor tiste srečne hiše, ki so vas gostoljubno sprejemale v svoje krilo.« »Vi ste kruti, milostljiva gospa,« je odgovoril grof žalostno, ker to bi bil velik greh, ako bi odhajal od tu, ne da bi ver deli za to, ne da bi se vam zahvalil za vse lepe trenotke, s katerimi ste mi osla-dili življenje v Benetkah, ki jih ne pozabim nikdar in ki ml edini olajšuieio tisto neusmilieno usodo, ki me goni iz Benetk.« Julija je zardela in prsa so se jej živeje dvigala. »Neusmiljena usoda vas goni iz Benetk?« je ipregovorila po kratkem presledku, slleč se, da bi govorila lahkotno. Položaj. 17. maja 1916. Pred par dnevi je na italijanski fronti po dolgem dozdevnem relativnem mirovanju zelo oživelo. Par dni sem smo čuli tudi v Trst neprestano — noč in dan — silno gromenje topov. Ker pa je že v naravi »Ne, ne, povejte vso resnico, tužne in temne Benetke in ini ostanki slavnih rodbin sin o vam postajali že dolgočasni, pak si želite kake izpremembe. To je — grof! A to, kar govorite vi o neusmiljeni usodi, je samo fina, vljudna pretveza, da se nas laglje rešite.« »Krivo me sodite, grofica. Zapomnite si. da sem Španec, a ne kak lepotični Francoz, ki so mu besede osnovane na vetru in so mu blaženi spomini kot oblaki na nebu. Ljudje pravijo, da smo najoho-leji narod na svetu, ali ta pravična graja nam je obenem tudi v čast, ker ponosni ljudje — ne lažejo. Ko sem rekel, da me neusmiljena usoda goni iz Benetk« — je nadaljeval žalostno — sem govoril vso grenko resnico. Jaz sem, milostljiva ^o-spa. nesrečen človek.« Pri teh poslednjih besedah se je Riegov glas tresel in grof je povesil oči. V tem hipu kakor da se je zlomila vsa njegova odločnost, a iz bledega obraza in tužnih oči je človek razbiral, da je mladenič v resnici nesrečen. Na grofico je pritisnila silna muka. ljudi, da vsak važen pojav spravljajo v zvezo s kakim vnanjim dogodkom ali povodom, je mislila široka javnost na bližajočo se obletnico italijanske napovedi vojne in sodila, da so Italijani začeti z ži-vahnejirn delovanjem, da bi ob tej priliki, po enoletnem brezuspešnem prelivanju krvi, dosegli kak vsaj dozdeven uspeh in da bi s tem potolažili vznemirjeno italijanski javnost. Nu, uradna naša poročila nam govore drugače: inicijativa je na avstrijski strani. , * Boji so se raztegnili preko vse bojne črte. Iu sicer s krasnimi uspehi, z razmerno velikimi pleni. V Tiro-lih so naše čete v teh bojih zajele blizo 70 Častnikov in nad 2500 mož. Ce hočemo prav ceniti pomen teh številk, treba pomisliti na terenske razmere. Ti boji se ne vrše v ravnih, kjer stopajo čete v gostih vrstah na akcijo. V taktfi bojih ne bi število 2500 mnogo poinenjalo. Tu pa treba upoštevati gorati značaj bojišča, ki izključuje gosto nameščenje ljudi na manjšem prostoru. Vrste so razredčene in je na vsaki točki v boju le razmeroma malo ljudi. Tu pomenja število 2500 mož ujetnikov, da so boji in žnjimi doseženi uspehi zajeli velike prostore. Ali z drugo besedo: boji so znameniti po intenzivnosti. A . « Ali tega vtisa nimamo samo mi, ampak tudi italijanski listi s. 2S7 za vsako igro se proda. Parčina, Caffe Armonia. ^^ žaklje vsake vrste. Jakob Margou, Solitario žt. 21 (pri mestni bol- Kupujem „l niS«:ci) Prva slovenska trgovina 250 Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izhera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Si......... -m dalmatinsko, istreko. šampanjec, Af-ti, refofik. peneči in desertni mošknt. — V veliki mno2ini: Ma-linovec, žganje, rum, maršala, vermoth, grenčine od 56 1 taprej. — Cene zmerne. — PAKOINA, Kavarna .Armonia'-. — Prva slovenska trgovina. vc:r.o kc3o po K "3 G, sivo po i! K O kg. vslRčKa pekrlvsša po K 4; bo na bal 55« H 2- — PrceaJaEna uSies S. Giovsnnl 3t. 10. 271 $5® dnevni sena „Edinost" — Trst ulica Sv. Frančiška št 20. tla čebelo samo m preprsilcislee. Nogavice, enkRnec, pipe, milo, gumijeve podpet- nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, . ____—------- -------------- električne svetiljke, baterije, piseruski papir, ko- | ^SSgreTFfrg«SffriHS3SSfSESS^« Eirni svinčnikr, zaponke, prstani rdečega kriia, | ŠT ^ rema za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežice g ZOBOZDRAVNIK G "9 — ^ - ■ - * - - * a A nmMrln^M lm 1 n X A đ. I A.IIIO < — "V DreJ.Cermak se le preselil in orSinira seđsl v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delfe Poste. Ms zeMz Me Hranj?. UMET^S zm ia drago prodaj štev. 19. 02 niMA hftla naravno ima na prodaj Qo-vIIID USED riško vinarsko društvo sedaj v Prvačfni in v Kobdilju po zmernih cenah. 138 ■BBBMBlMMBBgagaBBg^lgSBIBEBea m ■ Mila iz lilij oep nitki Bersmann & Co., Eeš!s na Lcb!, Tetsclien S % _ nživa vsestransko priljubljenost vsled svo- j| -- iega izbornoga ličinka in dokazani neprekos- e ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in K racijonelno negovanje kože ln lepote. Na § tisoSe zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! vj 'avne ceioie in SKiipnosu prcoiv^.,.-., - . . - ! na! se izogibalo vsemu, kar bi moglo ^člnski urad v Vizinjanu Neimen Rajmund neugodno in demoraiizujoče delovati na i MalabotichRudolfBenedetti, Evgenij Krasna, ! ljudstvo. Neizrečeno mnogo ie odvisno od dr- Mp Manzutto, Ivanka Stebel, Franc Paziti je pri nakupu na znamko „Steckeu- S pferd- in na polno ime tvrdke ! Dobiva so gj po K I*— v lekarnah, mirodilnicah in par- 55 N., Rudolf Buffa, Karel pl. Manzini obtina; y L^a^M ^^^ g Oprtalj, Astoclazione Triestina di M. b. fra! g parrucchieri, Feliks Scabar, Ludvik Travan, j r Trst, ulica Ponfarosse šfsi?. 5 nežnih belih rok. Mim politične mil Dr. Vladimir Srb. Malo dni je, odkar je umrl bivši župan kraljeve Prage, dr. ti. Šoic, Čegar osebnost smo ocenili na kratko na tem mestu (Pripominjamo, da je praška »Union« dobesedno ponatisnila naše pripombe). Skoro neposredno mu je sledil v večnost dr. Vladimir Srb, tudi bivši župan praški in sodelovavec pokojnega Ladislava Riegra in odličen mož in politik, da spomin njegov slavi sedaj vsa češka javnost brez razlike političnega mišljenja. Kot župan je dr. Srb razvijal najuspešneje in blagoslovljeno delovanje v nadzorstvu mestne hranilnice in v vseli gospodarskih in kulturelnih ins^#,,ciiah i. -Bil je komtur Fran Josi-povega reda. svojedobno deželni ni državni poslanec, mejitelj zlate svetinje mesta pariškega in mnogo drugih odlikovanj. ."redni seji mesta praškega so najsijaj-neje in soglasno proslavili njegov spomin v znak hvaležnosti za neizmerne zasluge ki si jih je pokojnik pridobil za občino praško. Kdor je velik, mu vsi priznavajo ve-lično. Tako delajo taki plemeniti možje tudi s svojo smrtjo v smislu ljubavi, narodnega edinstva in medsebojnega spoštovanja. Cehi so pač zrel narod! Jezikoven spor v Bukovini. Državno sodišče na Dunaju je razpravljalo te dni o pritožbi, ki jo je vložil odvetniški kandidat dr. Modestus Scalat radi kršenja jezikovne in narodne ravnopravnosti. Pritoži-telj je pred dvema letoma potom predsed-ništva dežel, sodišča v Črnovicah vložil nrn&jijo na višje deželno sodišče v Lvovu tega, da je razmerje med politično oblastjo in prebivalstvom na deželi čim najboije, patrijarhalično - zaupljivo. Iz vsakdanje službene prakse mora izginili ves veksa-toričen element in državni uradnik mora gledati na to, da je zaupnik prebivalstva! I — To so vsega uvaževanja vredni migljaji, ki ovajajo edino pravilno razumevanje naloge državnega uradnika. To so migljaji, ki nai bi se ne uveljavljali samo sedaj napram poljedelskemu prebivalstvu in z ozirom na potrebe, ki jih stavljajo sedanji težki časi. ampak veljavni naj bi bili na j sploh in trajno za državno upravo in nje organe. Ljudstvo naj ne vidi v javnem funkcijonarju le neko moč, ki je trdno drži na uzdi. ampak prijatelja, dobrotnika, zaščitnika in dobrohotnega svctovalca. In j to v vseh stvareh javne uprave — ne le j onih, ki se tičejo materijalne naravi. U-radnik bodi marveč tudi pospeševatelj imoraličriih etičnih interesensov ljudstva — torej tudi stvari kulturnega in političnega napredka. V tem smislu bodi med prebivalstvom in državnimi tunkcijonarji razmerje patrijarhalično intimno! Tako razmerje bi odstranjalo inasikatero neza- Dose, Hedvika \Vittine, lv. A. Zacevich, Ar-rigo Czerwenka, Faskval Cattai, Vikton AI-tarass, Evgenij Bisiach, Neimen., Oskar To-minz. Vzajemno podporno društvo na akarjev avstr. Lloyda in Neimen. po K 1000. Zanimanje za prireditev šentjakobske podružnice CMD raste od dneva do dneva. Spored ie zelo raznovrsten: nastopijo namreč otroci otroškega vrtca, učenci in učenke CM šole, učiteljiščniki, učitelji na klavir in gosli, koncertni in drugi priznani pevci šentjakobskih pevskih društev, igralci itd. Po sporedu bo prosta zabava s šaljivim srečolovom na krasne dobitke za otroke in odrastle ter šaljiva posta z lepimi razglednicami z narodnim kole-koin. Kdor želi malo razvedrila v težkih časih, naj pride v nedeljo popoldne ob 4 na vrt »Delavskega kons. društva pri Sv. Jakobu«. Potres. Potresni aparati tržaške in pulske opazovalnice so zabeležili včeraj popoldne okoli 3. močan potres, čigar središče je bilo oddaljeno od Pule oz. od Trsta kakih 100 do 150 kilometrov. Potresno središče je moralo biti v hrvatskem Primorju. SaHHHBHIBICSaSOElifSC^esaiBCBS — >1 ilhTjBTTTr-i---T-"------ ga mi i proda Mero §mM ul. Acquef vogal ui. Corcneo ggflO M III II! IHTO LIlR Trsi, uika delte Beciherle 31 Kupuje razne kovine kakor n. pr.' baker, bron, med, kositer in svinec po najvišjih cenah. — Prodaja ia popravlja sesalke za trte. wmn 31SSS1HI1BHIIIIB8 NOVO POGUE&MO PODJETJE - CORSO 47 (pri trgu della Lesna) TeEefen 10-02). Prevoz mrtltev v t«- In Inozemstvo. Vrli vsakovrstno pegrebe z najnovejšo motforno upravo. Zaloga vsoti mrtvaSklh predmetov. - Močna infekcija v lastnih prostorih zaloge, uli