&t. 127. Druga izdaja. V Gorici, v torek dne 8. novembra 1910, Ishaja trikrat na teden, in sicer Y terek, Četrtek'in soboto ob 4. uri*popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K ., . %¦¦ » • • 10 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja nSoča" v vseh tobakarnah. * < nS0Č4u ima naslednje izredne, piiloge : Ob. novem leju »Kažipol po Goriškem iti -ftradiščaaskemu in dvakrat v letu „?ozni red že-lezoic, pamikov in postnih zvez". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavč ič v Gorici, To&«J XL. Utfednlštro j nahaja v Gosposki ulici St. 7 Gorici v I. nadstr. na delno. Upravjiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i: nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. T«Ufon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gsbrščck (odgov. J. Fabčič) tipk« in; zal. Iz itelisffl top: Naš Škof Sedej so j.-iko brunini go-spod. Med svojimi ovcami imajo tudi učiteljstvo, na katero obračajo posebno pozornost. V S o 1 n o g r.. d u so se blagovolili potožiti, kake groiovitosti uganja učiteljstvo in to nota bene n e k a z n o -v a u o. Na Sv. Goro so pisali v solzah samemu prezaslužnenui skopitarju Rustji pismo, kako pri srcu so jim »Zlomški«. Vstanovili so tudi nrekrščanski časnik *-N o v i č a s«, v katerem odkladajo iazni naši več ali nuuij posvečeni prijatelji svoje krščanske odpadke, tičoče se ljublje nega učiteljstvo. Ravno zadnja Številka tega božjega lista l-jubeznjivo boža ajdovske abece-darje, ki grešniki niso prišli se pripogibat in klečat pred Njegovo Veličaustveuost. ki je po občinah birn.ovala in pobirala pristojbine ter si krepčala pri z najboljšimi jedili obloženih mizah svoj šibki želodec. To je res gro/no! Neki nemški Škot (menda Tiroiec) je rekel, da je navaden duhovnik še več kot Bog, da mu mora biti še Bog podložen kaj je torej šele škof in potem nadškof? Nekak človeški bog, ki se na mehkem in zaprt pripelje. ki najbolje je in najslajše pije...... pa da se še kdo brani mu lizati pete in mu poljubiti dišečo roko! To je satansko! Vse sl neha. in učiteljstvo je prava golazen! Kako ginljivo je vendar, da potem škofovo glasilo »Novi čas« tako vzvišeno popisuje to učiteljstvo a., bolje barabstvo. ki živi od kmetovih žuljev, ki dere iz kmeta zadnji vinar, ki se masti v obilno-sti (U kron na dan zaslužka), ki ga peha v nevero in naravnost izroča hudiču itd. itd..... in to bo tudi tako! »Novi ča> gotovo ne iaže, ker je pač sveti škofov iist..... No, naše ljudstvo mora torej na boj. Sablje bodo zazvenele in tekla bo obiia, vroča kri učiteljev. Toda vaj bo treba, ker odvadil se je prosti Slovenec noža in puške. Davno je že, ko je v sili in stiski J pograbil za bojno orožje. (Kmečki punti). ' Zadnjič je je nabil, da bi se rešil groiov-! skih in farških pijavk, naperil je svoje orožje v opravičeni jezi proti samostanom in farovžem, ki so v zvezi z vlado in velikaši odiraii do kosti ubogo kmečko paro, prav tako, kakor se še sedaj godi to v neki deželi..... Pri nas seveda ni tega; samo učitelj je, ki žre in uere ljudstvo. Ta ostuda ima celo do 51) in 70 gold. na mesec, pa včasih še kako robidnico v trga zastonj gredoč ob poti! Katoliški možje in zlasti ljudski prijatelji ne vleče nikdo vinarja. Ci r e-gorčic n. pr. živi ob sami božji besedi, F on celo daja vsak dan denar preč, B r e c e I j ordinira zastonj in po vrhu daje še zdravila brezplačno,, K r e m ž a r živi od same obcestne zelenjave (zato je pa zelen). Zaplenjeno V Kaloči na Ogrskem je umrl sedaj škof. ki gotovo ni imel nikake plače, a je zapustil vendar nunam 225.000 kron. Kak dobrotnik! Bivši učitelj Zega ima nekje nekega Pirha privezanega. Te dni ga je spustil, da nui je razodel, kak strašen glodavec ljudstva je učitelj. Svet je strmel nad tem učenim puhastim številkarjem! Zega kot deževni poslanec, ki je po pokojni soprogi podedoval obile tisočake, da z njimi sedaj ljudi pritiska ter lenuhari in brezskrbno živi, se je takoj odločil, da se svoji neopravičeni m nezasluženi pokojnini odpove. To ;bo dal lep zgled bogatim penzijonistom. ki naj pomagajo kmetu, kateri res nikoli nima ni penzijona niti potatka. To pa stori Zega -- Bog mu daj zdravje in pravo pamet — le zato, ker ljubi kmeta in ker je njegov dični zastopnik. Ker ni bil več dober za učitelja, je pa poslanec postal..... (To je po »Novočasarsko« napisano brez najmanjšega zlega namena, le v večo čast in slavo božjo in za boljo prebavo dobrim ljudem. Opomba pisčeva.) DOPISI. Iz ajdouskega okraja. »Razbojništvo« v Brjah. — S kakim truščem je »Prismojenec« pisal o rajboj-ništvu v Brjah. je znano. .lepe je kljuka! noč in dan in še kaplan mu je baje pomagal praskati po papirju za poštenjaka »Prismojeuca«. Dvignili so žendarmerijo in ves aparat proti mladeničem, ki da so na žico čuke lovili. Konec vsega pa je, da so vsi gledč nastavljanja žice oproščeni. I.e dva mladeniča, ki sta se posebe v neki hiši izrazila, da bi bilo treba čuke »namazati« ozir. »kamenjati«, obsodil je strogi sodnik v globo ozir. nekaj zapora. Zdaj pa naj se »Prismojenec« in žabeljski tatinski čuki primejo za — kljun? Iz tolminskega okraja. Iz Podbrda. — (R a č u n i n a š e g u ž u p n i k a.) Pred štirimi ali petimi leti sta umrla tukajšnja cerkvena ključarja, katerima morata slediti druga dva na novo predlagana in potrjena moža. V to svrho izbere in predlaga županstvo 4 može, katere predloži žup. uradu, da si iz predlaganih dva izbere, potrdi in vpiše. T° bi se bilo moralo tudi pri nas zgoditi, ker tudi mi živimo v dvajsetem stoletju in smo vsled tega desežni splošnih postavnih pravic. Nasprotnega mnenja pa je naš sirom znani župnik Kragelj. Kakor že gori omenjeno, moralo bi županstvo predložiti župnemu uradu može, izmed katerih bi si bil župnik lahko iz- bral dva ključarja, katera bi bil pač hotel. Ali naš župnik se je -gibal; da bi bili mogoče taki možje predlagani, kateri bi točno in vestno izpolnjevali dolžnost ih kateri bi morebiti ne hoteli biti njegovo slepo orodje in vsled česar ne bi mogel Don Valentin delati s cerkvenim premoženjem, kakor' sedaj dela. Zatb se je tU »Samosvoj« veljak požurilin kratkonudo ¦meni nič, tebi nič po svoji volji predlagal, izbral in mogoče prav veliko vpkml nova ključarja. Kako morata biti in kako delati, to si pač lahko vsak misli, ko si jih je župnik sam izbral in ko je še celo eden našega cerkvenika brat, to je pravi župnikov oproda ali boljše rečeno njegov brezvoljen hlapec. Kdor zna, pa zna, in naš Tine zna. Torej poslušajte! Ker je župnik vedel, kake ključarje ima za revizorje, se mu ni niti vredno zdelo vprašati, kaj in kako, ker bi bilo to ipo njegovem prepričanju tratenje dragega časa, kar je tudi res, kajti hlapec stori, kar ti ukažem! Tako je naš župnik pred dvema letoma kar čez noč odstavil staro cerkveno ograjo, stare stopnice, katere 'je pa nadomestil z novimi. Ako ga je kak občinar vprašal, kdo bo to plačal, odgovoril mu je, da cerkev, in kar bo primanjkovalo, dal bo gospod Wolf, kanonik v Gorici. Se razume, da je bil z navedenim pojasnilom vsak zadovoljen. Radi naprave nove cerkvene ograje 'pa se je zatekel k občinskim zastopnikom, da je ne more narediti, ker nima več denarja, kateri so mu res pripomogli z namenom, da bo delo vsaj popolnoma končano. Kaj mislite, da je bil naš okrogli Tine konečno zadovoljen? Kaj še! On ni tega vajen. Zato prične kar naenkrat zopet delovati, namreč odstranjevati in trgati na zvoniku star omet in tako spraviti .skoro cel zvonik v nepotrebno popravo; se razume zopet brez vsakega vprašanja in dovoljenja ob-činarjev. Na čegave stroške, tega še danes ne vemo. Od neke strani se je zvedelo, da je glavarstvo zahtevalo od župnika račune, katere je baje tudi predložil. Kako so računi sestavljeni, tega še ne ve- Kapitan Hatteras ali Angleži ra severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. - Prevel 0. I. (Dalje). Veter se je bil k sreči izprevrgel v jug in šajka je plavala za njim naravnost proti severu, v nevarnosti, da se razbije; vendar je dirjala z brezumno hitrostjo; na pečine, skale, ali ledovje bi bila lahko vsak trenutek zadela, kjer bi se bila nujno razbila v kosce. Vendar ni nobeden teh mož ugovarjal, nihče ni črhnil pametne besede in besno so drli v nevarnost. Polotilo se jih je hrepenenje po nepoznanem. Drvili so se dalje ne slepi, temveč zaslepljeni, ne da bi se v svoji nestrpnosti še zadovoljili z neznansko naglim tekom. Hat-ters je nepremično držal drog v svoji smeri sredi penečih se valov, ki jih je vihar ožigosal. Med tem pa se je jelo čutiti, da se bliža obrežje; v zraku so se kazali posebni pojavi. Naenkrat se megla pretrga, kakor bi veter razparal zastor in za trenutek se je bii^kuma prikazal na obzorju neizmerno visok steber plamena, ki se je dvigal proti nebu. »Ognjenik! ognjenik!« zakriče vsi iz enega grla. Toda strašna prikazen je že izginila; veter se je izpre-vrgel v jugovzhod, zasukal šajko in jo tiral od te nedostopne zemlje proč. »Prokleto!« zarentači Hatteras ter vleče skupaj jadro; »tri milje nismo bili več proč od obrežja!« Hatteras se ni mogel ustavljati sili viharja; toda uklonil se m, temveč se krčevito upiral vetru, ki je z nepopisljivo besnostjo vdaril na dan. Včasih se je šajka prevrnila na stran, da se je bilo bati, da se ves gredelj nakrat ne obrne na vrh. Vendar ga je krmilo še potisnilo nazaj, kakor jezdec z uzdo in ostrogo vzpodbode konja, ki se mu že kolena šibe. da bi se vrgel aia hrbet. Hatteras s svojimi razmršenimi lasmi je imel roko kakor prikovano na krmilu; bil je duša male ladjice in bil z njo eno kakor jezdec in konj v diru. Nakrat zazre" strašen prizor. Komaj deset sežnjev proč se je zibala ogromna ledena klada na vrhu razburkanega valovja; dvigala se je in padala kakor šajka; če bi se Šajke smo dotaknila v padcu, bi jo razbila. Toda poleg te nevarnosti, da se šajka pogrezne v globočino, se pokaže še druga ne manj strašna nevarnost: kajti drveči se led je bil preobložen z belimi medvedi, ki so se tiščali drug drugega in bili vsi preplašeni. »Medvedje! medvedje!« vikne Bell s pritajenim glasom. In vsak je s strahom opazil isto. Led je strašno omahoval; včasih se je tako nagnil, da so se zveri valile druga preko druge. Tedai so grozno zamomljali. da so se skoro merili z bučanjem viharja, in strašen koncert se je slišal iz plavajočega zve-rinjaka. Če ledeni splav omahne, in se medvedje prevrnejo proti šajki, bodo skušali splezati v njo. Kak čtrt ure, ki je bil dolg kakor stoletje, pk>\ eta tako šaltipa in led drug poleg drugega, sedaj se oddaljuje do dvajset sežnjev, sedaj zopet približevale se, da bi skoro trčila drug ob drugega. Sedaj se je dvigala šajka nad ledom, sedaj led nad šajko, in plašnim pošastim bi se bilo treba samo izpustiti. Hatteras in njegovi tovariši so nemo zrli; niti na misel jim ni prišlo, da bi se s pomočjo ikrmiK oddaljili od te nevarne okolice, iii z neomajno vztrajnostjo so se držali v svoji smeri. Neki zmedeni občutkj so se polastili njihovega duha, ki so prihajali bolj od strmerija kakor strahu. Občudovali so, in strašni prizor je le še izpopolnil boj elementov. Končno se je oddaljil led, ki ga je tiral s seboj veter, kateremu se je šajka s povitim jadrom lažje ustavljala, in izginil je v temno meglo; samo od časa do časa se je še culo daljnje moinljanje zverinskih .pošarn V tem hipu se je Vihar podvojil in -:<\nel z i;j-popisljivo besnostjo. Sahipo je dvigalo nau ilove, ib zgrabilo in sukalo s tako naglostjo, da bi se me?alo človeku v glavi zvrteti. Jadro'se je odtrgalo in cdfrčalo kakor ptica. V vrtincu Valov se je delala okrogla mknja, proti kateri je vleklo in tiralo mornarje z neodoljivo silo Polagoma so se jeli pogrezati; v sredi vrtinca jih je privlačna sila takrekoč vsesovala in požirala žive. Vsi so skočili po korfbu in se potrto pogledali drug drugega. Vrtelo se jim je v glavi in občutili so neizrekljiv strah pred žrelom. V trnutku pa se šalupa postavi po koncu iu s silo lastne hitrosti vse požene izven okrožja privlačne sile. Altamonta, doktorja in Bella vrže nazaj na klopi. Ko se dvignejo, je Hatteras že Izginil, Bilo je ob dveh zjutraj. rm, a tdhlonam je pa znano, da župniku | dolžuje sVi Mlavž, namreč naša cerkev, en tisoč se(%u^|ftikjfo% kar je po našem mnenju sploh .'nemogoče, kajti pred navedenimipopravami se. je, sam.ipo gostilnah večkrat izrazil da, si nfti prašička ne more kupiti, dokler ne dobi pri »ofni«. Od kje torej zaenkrat tisoč sedem sto krmi? Tuhtal je, kako; priti iz zagate. Prevdarjal je, kdo me zamore rešiti? Kdo drugi nego občinski zastopniki; Ti pa morajo biti pristni »Kraguljevci«", zato si je naš župnik že. zbfal za prihodnje občinske volitve, katere bodo v kratkem, svojega mežnarja, kateri bi potem po njegovem receptu zagovarjal njegovo zavoženo delo:' Gospod župnik! h te moke ne bo kruha, k večjemu, ako vam plača sam sveti- Miklavž! ..... Iz Tolmina, — Kakor je videti, se je zaključila gledališka sezona v Tolminu z opereto »Ljubki mornarji«,, katero se je igralo že 28.. avgusta. —' Torej že več ko dva meseca ni bilo nobene predstave, akoravno imajo diletantje na razpolago krasen in prostoren oder. Kaj je temu krivo? Nesložnost in brezbrižnost. Naj-li zaspi tudi dramatični odsek, kakor je zaspal pevski zbor Rok. bral. društva? To se ne •sme zgoditi! Tolminci »in Tolminke vzbudite se iz spanja, vrzite od sebe vse medsebojne prepire ter imejte pred očmi pregovor: »v edinosti je m o č«! Le s složnim delom boste napredovali in Vam se bo imelo ljudstvo naših gora zahvaliti za večjo izobrazbo. Skrbite za naraščaj in mislite tudi na to, da je oder, ki je stal blizu 300 0 K, tu popolnoma zastonj! Na delo torej, dokler še ni prepozno. Tolminec. Iz goriške okolice. Iz obeh Vrtojb. — (C e r k v en p r o- r a č u n. »O b č i n s k i do m«. Cest a.) Ni v deželi tako pobožnih ljudi kakor smo ravno mi obojni Vrtojbčani. Mi imamo dve cerkvi, dva organista, dva cerkvena pevska zbora, dva mežnarja in še tri v rezervi. In ta pobožnost nas stane mnogo denarja in malo molitve. Ker se masni obredi vršijo enkrat v eni drugič v drugi cerkvi, se ijudstvo poprašuje in konečno ostane doma. Tumovci pa sploh ne poznajo cerkve od znotraj. Mi pa »agrarci«, ker nas motijo škripajoče orgije in hrapavi pevci v molitvi, si pa na prste preštevamo dohodke in izdatke. Vsled tega je gotovo pri vsakej tihi maši več molitve, kakor pri škripajoči godbi in petju, ki nas zelo drago stane. Ako pogledamo v cerkveni proračun za bodoče lelo, nas stane vsaka slov. peta maša do 50 K in brez molitve! Torej naši občinski odborniki, pogruntajte vse to pri potrjenju obč. proračunov cerkvi. In skušajte vpeljati, da. bi eno leto se maševalo v eni cerkvi in drugo leto v drugi, prihranite polovico tro-škov in bode več molitve. Kajti čas pride. ekv porabite sedanje cerkve, ki so že tako ¦premaie, za drugo, in sezidate na pokopališču novo, ki je ravno a||^eJM, Ker v tem sedanjem položaju eeirlv^Ui obredov ^Majumo že smešni in trpimo škodo. ¦ : Tudi pri nas je vstreženo srčni zeSfr »e-katerffikovfkj so hoteli,,4$ si naprti občina še več d$ga na svoje^e tako preveč obložene &&. Vrtojba ie dobila syOj »občinski doni« ali vsaj nekaj tafc&g*. Nismo nasprotftj temu in tudi nismo biK. Ali če se. že vstvarja kaj takega, naj se upošteva. krajeViie razmere, tako da bi imela res občina nekaj lepega in praktično uporabljivega. Oni, ki se razumejo na stvar in ki so pri zidanju te stavbe najbolj interesirani, trdijo, da ne bo imelo poslopje kake posebne praktične vrednosti. To samo beležimo. »Počakaj — in bomo videli«, je rekel slepec. ' . O cesti, ki pelje skozi našo občino, to-le: Ali res ni nobenega faktorja, ki bi nekaterim gospodom povedal, da ni lepo — če ne kaj drugega — da se odteka gnojnica z dvorišč, skozi jamo v zidu črez deželno cesto v obcestni jarek. Za danes naj zadostuje to. Drugo pot — če ne bo to pomagalo — si pobliže ogledamo te gospode. Morda tako, da jim re bo prijetno. Iz Solkana. — (K a t ol i š k i m o ž, ki pretepa s v o jo ž e n o.) V tukaj-šjem katoliškem »izobraževalnem« društvu je bil ali je še V odboru katoliški mož J. S., ki rad pretepa svojo ženo, s katero ima 3 otroke. Orožniki so ga naznanili po zadnjem pretepu spdni oblasti in prišlo je do kazenske razprave v Gorici pred okrajno sodnijo. Tu pa je prosil in žena mu je odpustila z zahtevo, da prizna, da je res kriv. To je storil. V tisto hišo hodi tudi prepirljivi naš kaplan Zamar. Mi bi ne omenjali prepira in pretepa v hiši ..I. S., ali klerikalci se delajo tako svete in vzvišene ter venomer blatijo na-prednjake; zato pa je na mestu pokazati, kakšni so pa oni! Po »izobraževalnih« katoliških društvih je surovost doma in klerikalci -so pobeljeni grobovi; toda mavto jim že denemo proč, da jih bo videla javnost, kakšni tički so naši klerikalci. Z Vogrskega. (Z r e 1 o s t i j u d s t v a je zmagala.) Klerikalni listi pisarijo o nas, da kako smo lovili okoli volilee in kaj počeli, da smo zmagali. Resnica pa je ta, da je postalo ljudstvo pri nas zrelo, videlo je, da klerikalno gospodarstvo iii v dobro občini, zbrali smo se naprednjaki in šli pošteno in pogumno v boj, v svesti si, da se borimo za dobro stvar. In zmagali smo. Ni kaka mešetarija, nikaka gonja* nikak pritisk — zrelost ljudstva je zmagala. Ni res, da so bili naprednjaki že na krmilu, res je, da niso bili, in res je, da so gospodarili v občini klerikalci. Sedaj pa je zrelost ljudstva strla moč kierikaliz-ma v naši občini. Klerikalci so letali okoli in lovili voljlce ter obetali in vabili; zva- . bili so vse, kar le mogoče, iz Dornberga, Batuj, Prvačine. Šempasa, z velikansko silo so gonili ljudi skupaj, pa so vendar pogorelL Polagali so štirje njimi: domači, m*m Ptfmažič je bH,4ite P° <***&<> blamažo na Vogrsko, prvE «a je doletela: doma v Prvačintt poklica® so tudi oh«* razupita nunca. bilienskega kurata-Aferama Sin batujskega Lebanovega Načeta, da sta agitirala, a« glejte: zrelost ljudstva je- b8a velika in zmagali s*tt& naprednjaki. Takale resnica — pa naj kerikalci pišejo, in lažejo dalje, kar hočejo. jz Št. Petra. — Ker se »Gotfca« z f'ne 29. oktobra in 5. novembra porovno zaganja na tukajšnje »liberalce«, očitajoč jim, češ, da so zmagali pri zadnjih občinska! vontvah v tretjem razredu le s pomočjo zvijače, hočem in moram t"di v obrambo takoimenovane »liberalne', stranke nekaj poročati o isti »zvijači«, katero nam klerikalna stranka predbaciva po devizi: rečem ti, da mi ne porečeš. Kdor pozna natančno tukajšnje razmere, mora uvideti, da je šempetersko ljudstvo skoraj vse proti dosedanjemu starešinstvu, in to ne toliko radi političnih nagibov kakor radi slabega občinskega gospodarstva. To antipatijo je staro starešinstvo tudi vže pred dolgim časom spoznalo in ¦se zaradi tega tudi primemo pripravilo na občinska volitve, kakor se zna pripraviti le klerikalna stranka! Študirali in študirali so, kako bi te »liberalčke« osle-parili. In iiztuhtali so nekaj, kar se je začetkoma zdelo verjetno in čemur so nekateri naprednjaki tudi v resnici verjeli/ Fingirali «o namreč razkol v lastni stranki. Par tednov pred volitvami se je namreč razširila po vasi novica, da hočejo neki »bolj« klerikalni starešine dosedanjega baje »manj« klerikalnega župana pahniti s prestola. Župan se je tudi pritoževal, da mu »bolj« klerikalni delajo vedno sitnosti in da je županovanja vže sit. Tudi jaz sam sem imel nekje priliko slišati, koje rekel, da ne mara vefc žtipano-vati. Pozneje se mu je pa zopet poželelo po županskem stolu, radi česar se je začel pogajati z »liberalno« stranko, o kateri je bil prepričan, da ni načeloma proti njegovi osebi. Sel je torej se pogajat h g. Val. Cernicu, kjer so bile določene volilne liste proti »bolj« klerik. stranki. Ker se ,je stvar zdela resna, so mu »liberalci« verjeli in postavili za kandidate tudi take može, ki so bili vže v starem starešinstvu. l')o tu so klerikalci delali izvrstno. Fingirali so, da bolje niso mogli! Ker so bili sedaj gotovi, da so naprednjakom zmešali štreno, vrgli so masko od • sebe ter razglasili sporazum med »bolj« in »manj« kerikalnimi. Napravili so hitro nove volilne liste. Posedica tega je bila, da so tudi naprednjaki volilne -liste premenili, pustivši med kandidati 'lil. razreda edinega »manj klerikalnega« župana. Sedaj vas vprašamo, kje in na kateri strani se je delalo,z zvijačo? Na naši ali vaši? Vsak človek, ki zna nekoliko misliti, mora priznati, da ste se ediup vi posluževali zvijače, katera vam. pa ni uspeja* ItpteU ste, da bi naša stranka volila iste može kot vaša a posrečilo se vam-je to le glede županove osebe! In sedaj ste še tako im-pertinentni, da očitate miši stranki zvijačo! Sram vas bilo! Po krivici nam očitate zvijačo mi pa vam še nekaj gršega očitamo, a to po pravici. Očitamo vam kršenje zakona pri volilni komisiji, radi česar je bil vložen tudi rekurz. In vedite tudi, da smo imeli toliko poguma vložiti ga, dasi se vi v zadnji »Gorici« temu čudite, kako je to mogoče! Za danes zadosti! Nakupičeni materija! hočem prihraniti za pozneje. Miroslav Br u m a t. Družila sv. Kril* jn Metoda. Za družbo s*r. Cirila in Metoda v Vrtojbi« — V nedeljo 16. oktobra se je < nabralo pri otroški zabavi v gostilni g. . Ivana Černeta "> K za družbo. Denar se je i poslal v Ljubljano. Kaj dela pa vodstvo družbine podružnice v Vrtojbi?? Ven »z mrtvila !! | Za družbo sv Cirila in Metoda K fr- povodom obč. volitev nabral g. Leop. GregoriČ z Vogrskega na predlog ' g. naduČ. Sedevčiča. Med darovalci so bili ' tudi volilci iz Prvačine, Hvala vsem! Domače vesti. Boi za oslovo senco. — Najvišji sklep, ki je zaključit deželni zbor, je kle-| rikalcem zmešal glave. »Gorica« je ktm-t fuzna, da brca in laže v vsmki Številki drugače. Najprvo je trdila, da je došel namestnik v Gorico že d o po l dn e ter prinesel v Trstu spisan Najvišji odlok. — Na moj odgovor je pa pripovedovala, da je namestnik ob X popoldne predsedoval seji dež. šol. sveta. Na to pa šteje minute in ure za brzojavno Sporočilo z Dunaja v Trst in vožnjo po železnici iz Trsta v Gorico. —• Nepotreben trud! Ni res to, da je bi< namestnik že ob 3. popoldne v deželni hiši! In kdo naj zdaj preiskuje. s katerim vlakom se je pripeljal namestnik v Gorico? Saj vemo, da pride v nujnih poslih z avtomobilom hitreje nego z železnico! In kdo ve to, ali je namestnik odšel iz Trsta v Gorico že z Najvišjim sklepom v žepu ali pa da je dobil brzojavko šele v Gorico, kamor je šel prvotno z drugačnimi nameni? — Preiskovanje teh podrobnostij bi bil boj za oslovo senco. — »Gorica« je talsifikovaln tudi moje besede, da je »odločitev padla do 1 ure« v »ob eni uri.« Kdaj natančno med 12 in ! popoldne je padla odločitev, ne vem, ali toliko je za rne gotovo, da je bilo do 1 ure že vse končano. — Sicer pa se je XXIII. Angleška zastava. V prvem hipu se privije iz prsi vseh štirih obupen Krik. »Hatteras!« kliče doktor. »Izginil!« vikiieta Johnson in Bell. »Izgubljen!« Ozro se okrog sebe, a ne vidijo ničesar rta razburkanem morju. Duk laja obupno in hoče planiti v valove, da ga Bell komaj pridrži. »Primite za .krmilo, Altamont«, reče doktor, » napnimo vse moči, da najdemo nesrečnega kapitana«. Johnson in Bell sedeta zopet na klopi, Ailtamont zgrabi za krmilo in salupa se zopet vravna v smer vetra. Johnson in Bell pričneta broditi po vodi; celo uro ne zapuste mesta nesreče. Iščejo in iščejo, toda zastonj. Nesrečni Hatteras je prišel orkanu v kremplje in se je izgubil. Izgubljen! tako blizu tečaja! tako blizu svojega cilja,,da ga je že lahko z očmi videl! .. Doktor je klical, kričal in streljal s svojo puško; Duk se mu je pridružil s svojim otožnim tuljenjem; a nikakega odgovora nista cula kapitanova prijatelja. Tedaj se je Clawbonny-a polotila 'r>boka žalost, glavo si je zakril I z rokami in tovariši > . ¦ slišali jokati. Tako daleč še od /.cilje, brez kakega krmila ali! konca deske Hatteras ne more živ dospeti do obrežja, in mogoče je le, da pride do te zaželjenc zemlje njegovo z vodo napeto, in obtplčeno truplo. Po enourn m iskanju so. se moraii napotiti proti severu in se boriti z zadnjimi izbruhi viharja. Mine 11. julija ob petih zjutraj se je veter polegel in valovi so potihnili; nebo se je zjasnilo in ne tri milje daleč se je pokazala zemlja v vsem svojem blišču. Bil je to otok, ali bolj ognjenik, ki se je kakor kak stolp dvigal proti nebu na severnem tečaju sveta. Gora je v svojem polnem.delovanju bljuvala goreče kamenje in razbeljeno skalovje; zdelo se je, da se trese kalkor kak mogočen I sopibajoč velikan. Izbljuvane mase so se dvigale visoko proti nebu med rdečim plamenom in med toki lave, ki se je" valila po pobočju gore v silnih nalivih. Tu so se vile žareče kače med kadečim se skalovjem, ondi so padali goreči slapovi med škrlatastimi parami, in še nižje doli je drla po kipečem ustju v morje ognjena reka, nastala iz tisoč ognjenih potokov. Ggmjenik je imel samo eno žrelo, .kakor se je videlo, iz katerega so švigali ognjeni obialki, razsvetljeni od švigajoči!) bliskov; elektrika je morala igrati važno vlogo v tem veličastnem pojavu. Nad sopihaiočim plamenom se je valil neizmeren steber dimu, spodaj rdeč, zgoraj črn. Veličastno se je dvigal proti nebu in se v debelih zavinkih motal v oblake. Nebo je bilo sivo, pepelnato barvano. Sedaj je doktor spoznal, da je morata ona temina ob viharju prihajati od pepela, ki se je kakor neprodirljiv zastor razgrnil pred solncem. Spomnil se je sličnega dejstva iz leta 1812., ko so pepelnati oblaki, ki jih je izbljuval ognjenih Samt Vincent, zakrili otok Barbad ga pri belem dnevu zavili v črno temo. Ogenj bljuvajoče skalovje, ki se je dvigalo iz oceana, je bilo tisoč sežijjev visoko, približno tolifko kakor Hecla. Iz vrha do vznožja potegnjena črta je tvorila z obzorjm približno kot enajstih stopinj. Čim bolj se je šalupa bližala, bolj se je ognjenik vzdigova! iz valov. O rastlinstvu ni bilo videti sledu; niti obrežnega obrobka ni imel in strmo pobočje je navpično padalo, v morje, »Bomo-li mogli pristati?« reče doktor. »Veter nas žene tja,« odvrne Altamont. »Toda jaz ne vidim niti koščka obrežja, kamor bi mogli stopiti.« Od daleč vidi se tako.« meni Johnson; ^vendar se že najde kak kotiček za šalupo; več pa ne potrebujemo*. Torej naprej!« reče Qawbonny žalostno. Doktor ni imel več oči za čudno zemljo, ki je vstajala pred njim. Zemlja tečaja je pač bila pred njim. ni pa bilo človeka, ki jo je odkril. Pet sto korakov od pečine na okrog je morje vrelo od podzerneljeskega ognja. Otok, ki ga je oblivalo, po obsegu ni mogel meriti več kakor osem do deset milj, in kolikor se je dalo presoditi, se je nahajal prav blizu tečaja, če ni Šla zemeljska os ravno skozi njega. Ko se brodarji približajo obrežju, zapazijo majhen zaliv, ki je zadostoval za zavetje njihove šajke. Brez pomisleka zavijejo proti njemu s strahom, da najdejo ondi truplo kapitana, ki ga je vihar zalučal na obrežje. Vendar ni bilo z lepa misliti na to, da bi ondi ležalo mirno kako truplo, kajti brežine ni bilo in morje se je zaganjalo daleč v okršene pečine. Debel pepel je pokrival tla, kjer so se nehali valovi in kamor še ni stopila človeška noga. Končno zdrči šahrpa skozi ozko odprtino med dvema pečinama, segajočima do morske g'adine, in tu je bila popolnoma zavarovana pred kipečimi valovi. Tedaj prične Duk še otožneje tuliti ifi klicati kapitana v svojem ginljivem jeziku; tirjalga je od neusmiljenega morja in od brezčutnega skalovja. Ko je tako zaman lajal ing a doktor gladil z roko, da bi ga pomiril, je naredil zvesti pes silovit skok in se prvi pognal na pečine med pepel, ki se je ikakor obisk dvignil okrog njega. »Duk! sem, Duk!« kliče dokor. \: A Duk ga ne posluša in izgine. Tedaj se prično iz-i krcavati; Clawibonny in njegovi trije tovariši stopijo na I suho ter varno priklenejo šajko. q|icijo2tio porodilo, priobčeno v ygeh.4u.v ijajskin listih, naslanjalo na m o j o-sfjoine1' n*CQ,v-r in s tem je povedano vse. Žal mi j& da moram že ponovno v tem »boju za oslovo, senco« braniti svojo, osebno čast nsasproti klerikalnim spletkarjem. A. Gabršček. jijive^kj Jježej nižini, je voda poplavila. V'-A|osMifi^^'btla.yocla v nedeljo popoldne na glavni cesti nad 30 cm visoko. V Vipavi je izstopila Vipava in udrla na cesto in sicer v bližini „Pod skale". Voda je bila nad 50 cm visoko na cesti. Za osebni promet so morali postaviti deske, Umrl je v Benetkah pater Domini da soi-ljudje lahko šli -ven iz ML Voda je ^i\ž$JrSioveuec< se pridružuje Soči v obsodbi sklepa goriškega deželnega odbora, da morajo nositi deželni sluge nove garibaldinske unnorme. Res lepo od »Slovenca«. Ne vemo pa, če bosta z njegovo obsodbo zadovoljna klerikalna deželna odbornika, tferbuč in dr. ŠtepančiC. Pri takih stvareh mora biti ¦'Slovence« v bodoče bolj previden in naj upošteva vedno in vedno dejstvo, da sta takih in enakih smešnih novotarij sokriva klerikalna slovenska deželna odbornika, katerima bi radi zveze z laSkhni liberalci mogoče boj pristojala garibaldinska urti-rorma kakor pa slugam deželnih uradov! Nesreča. — V tovarni v Ajdovščini je ponesrečila 16-letna Franja Marec. Ko se je pripognila, da pobere neko reč pri stroju, je obrnila glavo tako, da jej je stroj zadal dve težki rani. Prenesli so jo v goriško bolnišnico, kjer so jo takoj operirali Stanje njeno je nevarno. »Šklaf dur« za 30 K. -; MesaT K. II-Meher v Gorici je nanrulil in ražžalif nekega Slovenca iz okolice, s katerim je bil v kupčijski zvezi, s »šklai dur*. Danes dopoldne je bila razprava pred tukajšnjo okrajno sodnija Na prigovarjati je sodnika je dobri tožitelj odpustil žaljivcu; plačati pa mora ta okoli 30 K troškov. Najbrže ne poreče nobenemu Slovencu več »šklaf dur«! Povodenj. — Vsled velikega deževja je Vipava prav močno narasla. V Dorn-bergu je poplavila njive, ki leže blizu mosta; in odnesla mnogo rodovitne zemlje. Vse , ker je pre- je na primer nasproti - AvstrorOgrski,. v katerem se diktira avstrijska notranja" in Ji zunanja politika v Berollnu. Sedanji ruski car Nikolaj II. je nekak oboževatdj nemškega cesarja. Berlinski hvpiiotizem caru-je dandanašnji na ruskem dvoru. Prijateljski listič ali nasvet iz Poisdama učin- TOrifojeUmePdve bogato o^vljehi^obi.^ M^nef tidkar i^naJšhi&m^jmmU Rejman, so menihi živeli posvetno'viilfaV-zuzdano. ;,..; Senzacionalen proces proti duhovniku morilcu. — V Reggio di Galabria se 1 vrši. senzacijonalen proces.. Leta 1903 je kuje več kdtjpa težnje in glasovf 150 imi-'j'dhihoviilku Albanose v; derkvi, ko je pil Laške barabe na pokopališču v Pod-gori. — Poročajo, nam, da je bil na grobu učit. Justina položen na dan Vseh svetnikov lep venec s slovenskimi (rakovi, ki so. segali čez grob. Par laških barab, starih okoli 18 ali 19 let, se je zbralo okoli groba in pljuvali so na trakove ter suvali //- nogami v nje. Take sadove rodi laška-''kultura!V Ločniku tak vandalizem, da so zamazali slovenske napise na slov. grobeh, v Podgori tako barabstvo izprijene iaške sodrge. Sramota na sramoto! ---¦ Upamo, da orožniki naznanijo one lumpe sodni oblasti. Magistratni uradniki v Gorici tudi niso zadovoljni s svojimi plačami. Zato so te dni zopet zborovali: sklenili so prositi povišanja plače za r>" „; uradniki z akade-miškimi študijami zahtevajo po H) letih službe dohodke VII. čin. razreda državnih uradnikov; uradnikom Vi. razreda se mora dati avanzma do IV. razreda; zahtevajo zboljšanje za redarje, zboljšanje glede pokojnine »td. Vse lepo in prav ali kako naj se jim ugodi pri praznih mestnih blagajnah ? , Zrakopiovec Rusjan iz Gorice se nahaja v Zagrebu, kjer prične v kratkem / letalnimi poskusi. Družabnik njegov Mcrčep pravi, da je upati, da se posku-šnje obnesejo dobro. t Kapuciiri pa .znajo. (iz mesta,) -K nekemu 'podturnskemu Purluuu-ppsest-niku je prišel kapucin in ga prosil, naj pomaga s svojim konjem in vo/om brezplačno odstraniti materijal, ki se je nabral pri podiranju stare kapucinske cerkve. I""ur!an*iiiu jo ua to odgovoril, da bi to že storil, toda časa nima in drugič je on tudi lihe r a I e c. Te izjave se pa ni prav nič ustrašil kapucin. veselo je rekel iurSanskemu kmetu: Saj ravno take ljudi potrebujemo, in vi napravite dobro delo, saj boste .pomagali cerkev podirati in ue zidati.-^ Kaj je hotel furlanski »liberalni kmet? Sel je kapuciuu na lim in pomaga1! brezplačno odvajati materijal podrte cerkve. Ukradeno kota. V soboto popoldne od opoldne do P "^ je bilo ukradeno že precej rabljeno Stvria-kolo izpod stopnic v pritličju hiše št. 7. v Gosposki ulici. Tekom let je izginilo od tam, kjer je velik prehod, že precej koles. Sokolji **stt)ik- V prid „SokoluM v Podgori priredi društvo nPodgora" dne 20. t. m. ob 4. uri. pop. pri Bregantu veselico, katere vspored priobčimo pravočasno. Čisti dobiček veselice je namenjen »Sokolu". Nova sokoiska društva. - - Name-stništvo je sprejelo . na znanje pravila telovadnih društev nSokol" v Bovcu in v Komnu. Tako čitamo v uradnem listu. Politični pregled. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. Te dni sta se sestala v Potsdamu ruski car in nemški cesar. Obilo se piše o tem sestanku. Nemški listi povdarjajo posebno važnost tega sestanka, češ, tako je prišla Rusija zopet pod vpliv Nemčije. Za časa aneksije Bosne in Hercegovine so se bile razmere med Nemčijo in Rusijo močno ohladile, Nemčija je imela samo Avstrijo na svoji strani. Ranjki angleški kralj Edvard je bil znal izolirati Nemčijo iu tudi Rusijo je bil odtujil berolinski politiki. V Revam sta se bila sešla ranjki angleški kralj in ruski car.. Takrat. so nemški listi ubirali drugačne strune, vse drugače je do nelo iz nemških ust kot pa doni sedaj, ko sta se .sešla ruski car in nemški cesar v Potsdamu; češ, sedaj je konec angleškega vpliva in dobro razmerje med Rusijo in Nemčijo je zope-tu. Nemčija pa se ne za-dovoljava samo z dobrim razmerjem, ampak hoče imeti tako razmerje, kakoršno Iijonskega naroda. Na ruskem dvoru se je po francosko, govori angleško, misli po nemško.^ kar manjka tam, to je rusko. Ruskega naroda politika se bori s politiko ruskega dvora. Bilr so ča#; %o ni bflo simpatij za Nemčijo na ruskem/dvo-^u. Aleksander II. je bil velikjprijateij Ho-henzolleroov, zato pa je-rekel Bisttiarjk leta 1876, »Vi, Nemci, toliko govorite o hvaležnosti proti Rusiji, ali vendar veste, da ako bi se bilo postopalo leta 1870. po simpatijah celega ruskega naroda, bi bile carske armade korakale proti Nemčiji, ali so ravno c a r j e v e si m p a t 5abfe$ajfe odločno! Sto let je on živel pošteno, stal v grobu je z nogo že eno, zrl smrti je inirnp v oko — imel je na nogi „0H0!" P. S. ¦— Tvrdka J. JMved plača za vsako novo odobreno kiiieo o čevljih ^0110" 20 vin. „dražbi-Kv. Cuila iu Metoda*. Dijaki dobe nagrado izplačano. Največjo zalogo pohištva ua Goriškem z laslii" mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši), Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolie. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka Oglejte si zalogo in prepričajte se! v Goric', Via detla Barriera štev, 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Puch», «Steiyerwaffenrad» itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov. Vse pod večletno garancije. Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloua usnja ter po- ¦ trebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje iu knjigoveze i. t. d, i,a$tna $frojama v Čsmieah. Odlikovana tovarna nadplatov. »Goriška ljudska posojilnica" vpittnna rartruga z oeejenlm Jamstvom. lV lastni hlii, Gosposko ulic« it. 7, |. nadslr.) — Tolofon it. 78. RaCnn poitae hranilnice Štev. 837.315. Ne obenem zborn dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hrnnlln* vlog« se obrestujejo po *»/•*. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentai davek plačuje posojil- nica^ sama. Hranilne vloge se sprefemftlo od vsakogar. **- p*«°J|to B® dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V,%, na varščino ah zastave in na menjice po 6%. Glavni dalaii se obrestujejo koncem leta 1909. s 6 %. Qr o*?1?"10 S1' dTeTc-190?;: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku icTo-to'o "' -r Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: