•• - n
Posamezne številke*
Navadne Din '75, ob nedeljah Din 1*—•
»TABOR* izhaja vaak dan, rarven nedelje in jrnznikov, oh 1^. uri z datumom nadfcdnjega dne ter stane mesečno pcr^jt2ti U !&■—» xa inozemstvo D It'—, dostopljen na dom D ll'«"* v% izkaznice D 10*—# j int?JfitiS3 po dogovoru« Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva uBca itev* 4*
PoSJnIna biasaBa vTIosoViiiJ.1 'pna caitasnla Stav
Posamezne Stevffiief Navadne Din —*75^ ob nedeljah Din l*-—«
UREDNIŠTVO „t nab.j« v Mir«, boru, Jurčičev« uL it. 4, L nad* stropje. Telefon intarurh. St« 27tV. UPRAVA se nahaja v JuHi&eut ulici št. 4, pritličj#”) desno. ?«!©* fon št« 2-L — St&J poatno&anNnrf ručun štev. 11.787.
Nn naročila brez denarja m o< osir«. •» Rokopisi se st« w«£«i»
Naslov
I t,
1 C
"bij an
Maribor, nedelja 17. maja 1925.
Leto: VI. — Številka: 111.
SSK5E33SSS
Glasbena Matica zaključila turnejo.
Osijek, 16. maja. (Izvirna brzojavka.) Turneja s koncertom v Osijeku uspešno zaključena. Pevski zbor se vrne danes _________________________________ v	soboto s polnočnim' brzovi alkom1.
Demarsa na Dunaju radi komunistične
zarote.
Novi izsledki policijske preiskave. — Vo ditelji pobegnili. -« 50 oseb aretiranih. — j	■'*};	;(.< Domarša na Dunaj®. 1
Doslej 'je bilo aretiranih 50 oseb1, voditeljem,' zarotniške družbo ee je posre-
Beograd. 16. maja. Policija' nadaljuje *8 polno paro preiskavo proti zarotniški Organizaciji, čije člani so po rv,©cimi	to
; je sedaj dognamo — pristaši makedon-stvujuščih. Naša vlada jo ibila informirana o zarotniških načrtih od neke prijateljsko države.
Atentati bi se imeli izvršiti dne 15. in 16. maja v Beogradu. Inspiratorji zarote so boljševiki.
čilo pobegniti.
Naša vlada bo storila na Duiiaju e-nergično demaršo, ker je dokazano, da so bili načrti za to zaroto izdelani pri komunistični centrali na Dunaju. Dunajska vlada pa je priprave za ta aten-tat tolerirala.
Avstrijci so že v strahu radi Koroške.
Morebitne posledice ujedinjenja Avstrije z Nemčijo. — Mnenje češkega tiska. — Vprašanje koridorja.
Draga, 16. maja. Češkoslovaški tisk se ®o vedno peča z vprašan;jem priključitve Avstrijo k Nemčiji. Listi pon atisku jejo poročilo iz Dunaja, ki omenja, da so kr-ščainsk-o-socialni krogi na Dunaju zelo nezadovoljni s sedanjo agitacijo neirt-š(ko-no.ci jonalne stranke. Znano je, da razpolagajo propagaitorjt! z velikimi denarnimi sredi«,tvi in da mnimeravajo izvršiti plebiscit. Politične stranke v Koroškem deželnem zboru so se izjavile Proti ljudskemu glasovanju, v katerem vidijo veliko nevarnost. Kraljevina SHS bi v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo takoj sprožila svoje stare zahteve glede Koroške in Štajerske. f Dunajski vodilni krogi so prepričani, da bo Jugoslavija uživala v teh zahtevah vso podporo velike in male antante. Tudi vprašanje koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo v tem primeru zopet postalo aktualno. Obe slovanski državi no bosta nikdar dovolili, da bi imeli skupne meje Hindenburgova Nemčija in Horthyjeva Madžarska.
Politični položaj v Beogradu.
‘kV* |v|||fi t: ‘| .	,
t;v	Avdijenco na dvoru.
Beograd, 16. maia. Danes je kralj Sprejel v avdijenco Paši-ča, kmalu nato Pribičeviča in v prvih popoldanskih u-rah predsednika skupščine Trifkoviča. Tom1 avdijoneaml pripisujejo politični krogi veliko važnost.
Danes ob treh popoklno so odpelje kraljevski par v Topolo, kjer ostane 10 dni. Nato se bo podal na Bled.
Vojaški sporazum med Anglijo in Francijo.
!, Senzacijonalno razkritje ameriškega *! -:	lista.
,. Pariz, 16. maja. «Ohicsgo Tribune » je izvedela, da sta sklenila francoski in nngle&ki generalni štab posebno pogod-
’ Ji -^e Po dejanski vrednosti enaka pogodbi o vojaški antanti. V smislu te pogodbo bosta oba štaba skupno reševala vse vojaške probleme, ki zanimajo obe držanji. I ri prihodnjih angleških manevrih se bo ta sporazum .pokazal konkretno, ker bo navzoča francoska vojaška komisija. Francoskemu' generalnemu štabu v Maroku bodo dodeljeni tudi zastopniki angleškega štaba.
Justifikacija narednika Rumpla.
Zagreb. 16. maja. Divizijsko sodišče jn obvestilo bivšega narednika Avgusta Rumpla iz K aminih a, čigar proces Ije inodavno vzbudil veliko pozornost, da neJdpi«al prošnjo za pomilostitev. 7. jutri zjutraj ustreljen. Kakor
PHl n^oga^azref v Umi)i 1MOrU in °r°'
- v zagrebškega trgovca,
V V v	s.	•	v
□ ----
Obnovljena trgovinska pogajanja z Madžarsko.
Beograd, 16. maja. Danes so se pričela v ministrstvu za trgovino službena pogajanja med1 našo in madžarsko delegacijo. Pogajanja so bila namreč nekaj časa prekinjena. Plemamla seja jo obravnavala danes vprašanje obojestranskih zahtev in dolgov.
Ojačevanje fašizma.
Rim, 16. maja. Vodstvo fašistovske stranke je sklenilo, da imajo vsi člani pristopiti k milici in fašistični delavski zvezi.
Coolidgejeva miroljubna inicijativa,
Washington, 16. maja. Kakor se poro ča, bo p rezident Coolidge dal inicijativo za skupen •mednarodni nastop proti upo , rabi strupenih plinov jvj vojnih čaisih.
Brezvestne klike.
Maribor, 16. maja.
Dolga desetletja ni bilo toliko političnih atentatov ko v zadnjih letih. Poprej so bila prav tako ko danes ostra politična i>n socialna nasprotja. Bili so revolucionarni živi ji, anarhisti in drugi nezadovoljneži. Bilo so revolucije, bili so atentati. Toda nekaj je bilo, česar danes ni več: Tudi atentatorji so ee zavedali neke odgovornosti ali če hočete: imeli so moralo. Niso ubijali vsepovprek, zlasti ne neodgovornih ljudi!. Revolucije se tudi niso »delale« kar na slepo, ampak so bile pojav nezdravih razmer. Njih eksponenti niso popolnoma brez glavo zrna šali barikad. Treba j© le pogledati v, revolucij omar no literaturo, da se prepri1 čarno, koliko obzirnosti in pomislekov so imeli predvojni revollucijonarji in atentatorji.
Danes pa se zdi, da tega ni Več. V re volucijonarni literaturi beremo, da je vsaka obzirnost budalost in buržujska kaprica. Iz Rusije, kjer se Evropa sre čuije z Azijo, jo zavel barbarski pohlep po človeški krvi, ki je glavni spiritus agens vsako primitivne zgodovino. Azijatska primitivnost pozna zgolj fanatizem1 sekto in samo cino resnico: suib jektivno. Kakor so se nekoč fanatičn soktarji zaradi »resnice« in celo zaradi »Boga« klali med sabo in taiko teptali n a jpritmi t i v n e jše temelje človečnosti, tako danes v Rusiji javno proglašajo bolj na nož, teror za vsako ceno kot dopust no, da, priporočljivo politično orožje.
Socialist Bernard Shaw je n a »val ta divji nagib k revoluciji in1 brezobzirne mu terorizmu »mistiko nekaterih ruskih norcev«. lin zares je v nji nekaj blazno mističnega. Žal da jo po vojni tudi drugod veliko bolnih dluš in prav posebno veliko zlomljenih značajev, zato so aten-ati in revoluci jski puči postali neke vr
I *?.	Zdi so, kakor da bi to de
lali ljudljo za kratek čas.
V tem jo nedvomno tragika revolu
| Tolstoj je nekoč dejal, da je zaradi tega' proti revoluciji, ker ve, da se ji najrajši pridružijo najslabši ljudje. Lenjin, ki je bil tipičen revolucij on ar, vendar pa mož odgovornosti in neke — četudi sporno etike, je moral priznati, da so ©e na re-volučni meč prehitro Obešali, izprijeni ljudje in norci. Prehitro so prišli krokarji- na morišče in zasenčili solnce.
V ruski komunistični stranki vlada danes klika, ki san jari o svetovni revoluciji in skuša s pomočjo III. internacijo nale zanetiti kar največ revolučnl-h ognjev. Tej kliki, ki ©kriva svojo blaznost pod zmedeno fraze marksistične di-jalektike, nasedajo ljudje raznih vrst in kvalitet, predvsem) pa bolne dluše in zlomljeni značaiji. V vseh državah nastajajo posebne revolhične klike, ki _ ne mislijo po zdravi pameti posameznika, marveč slepo poslušajo povelja iz Moskve.
Delo take klike je mbnstre-aitentat v katedrali Sv. Nedelje v Sofiji, pri katerem! je padlo veliko nedolžnih ljudi, celo žensk in dece. Ko so- minule dni stali inicijatorjl toga skrnljno nepremišljenega in neizrepno hudobnega atentata pred sodiščem, so se tresli po životu, jokali in padali v nezavesti Do besede je prišla človeška natura. In vendar bi bili zopet zverine, če bi jih bili izpustili na prosto. To je nesreča človeka in družbe! -— Laliko jo razumemo samo v luči zgodovine, ki nam' kaže, kaj so s oktanske strasti naredile iz ljudi in kako zlahka človek opraviči gnusen zločin s kako vzvi šeno duševno potrebo.
Vendar pa je za vše to treba gnilih družabnih razmer. Treba je propadanja kulture, socialne bede in neznosnih političnih prilik. Tako je v Rusiji, tako v Bolgariji,
Ne Moremo roči, da bi tako bilo pri as. Ce je v Jugoslaviji na delu klika, Od se jo pripravljala, da bi z grozodejstvi dceegla svoje smotre, tedaj je to pripisati samo tujemu vplivu, ki je zbral najslalbše elemente in jih oborožil za boj. Tako so srednjeveški roparski vitezi oboroževali svoje valpeto. Misli mO, da ne bo težko obračunali s to 'kliko, ko jo že razkrit njen načrt. Vsaka senti mentailnost je tu odveč. Če bi bila večina naroda za nje, tedaj bi: bili mi klikal. Tako pa nimajo brezvestneži niti 1000 ljudi za sabo. Treba jih je -brez ozira zatreti, saj' so se žo eo ipso odpovedal vsakemu oziru. Kdor je načelno proti politični toleranci in za teror, ta se ven dar ne sme čuditi, če nima nasprotnik rokavic in še poljuba za izdajstvo!
SarnO tako bo mogoče klikami dokazati, kaj je teror in koliko staine, če ga kdo zagovarja.
VII. Izkaz darov za Studijsko knjižnico v
Od 3. jan. 1925 so darovali sledeči gg. knjige:	ravnatelj	»Spodnještajerske
posojilnice« Trafenik 204 zv., prof. dr Fran Kovačič 47 zv., Jok. Štuhec (Krčevina) 5, gled. igr. Urvalefk 8, Adolf Gril (Cirkovci) 68, župnik Štrakl (Sv .Peter) 11, žup. Hafner (Ojstrica) 1, slikar Horvat 20, medieinec Lutman 28. univ. prof dr. Žolger 246, Dav. Žunkovič 49, žmp. A. Kokelj (Vurberg) 3, Leyror (Maribor) 7. Fullekruss, 8, M. Ljubša 1, srbska aikado mi j a znanosti 7, kn.ii.govez Koračin Rotter 7, dr. Ploj 231, dr. P3rkmayer (zbirka časopisov) rav. Jos. Prijatelj (Ormož) 1 zvezek. Razven tega je prejela, Štud. knjižnica iz zapuščino dr. Tur nerja še 726 zvezkov, tako da šteje »Bi-bliotooa Tumeri-ama« 1345 zvezkov.
gtu-d. knjižnica so jo v času od 1. jan’ do 10. maja pomnožila za 2637 zvezkov, od teh 1703 darovanih, 25 zamenjanih 108 obvezno dajatve lin 801 kupljena. V zadnjem času pripada sem1 tudi knjižni ca pok. dr. Medlvedia s 607 zvezki
[Vsem darovalcem našega znanstvene ga zn/voda izrekamo zahvalo s prošnjo, da podpirajo še nadalje stremljenja za izpopoln jen je našega zn anstvenega
ciio ki io T«	revoiu-	izpopolnjen	je	našega	znanstvenega	in-
' ■ • J e-.J?	.^9-^,.sUt-uta « Studi jske knjižnice« i
§n p©
  Pokroviteljstvo letošnjega Ljubljanskega vzorčnega velesejma je z zadovoljstvom! in najivcčjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Aleksander L Kar ustvarjamo- v Sloveniji,^je ustvarjeno jza celo državo, da jo izklešemo v granitno stavbo trde gospodarsKe sile na bregovih Jadranskega morja, in ob cestah, k'i peljejo v Orieint. Zato ima Ljubljanski' velesejem vsedržavni gosp. pomen in visoka čast, da j© pokrovitelj tega velesej'mia Nj1. Vel. kralj Aleksom der I., ne velja samo Sloveniji, ampak vsem1 silam širom naše lepe države, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvigajo gospodarsko življenje v srečo lastnega naroda in državo, ka-tero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet. ^	^
- Novo povišanje poštnih pristojbin. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo otov, poštni tarif, kateri izdatno zvišuje mnoge takse in pristojbine, i,n sicer v! domačem! poštnem! prometu: za vizitke, okrožnice, objave, oglase, sploh vse th skovine, dnevnike in revije, ki jih pošilja uredništvo, se zvišaljo od 20 -na 25 p pri 50 gr. Takse za rekcimamidirana pitelma se zvišajo od 2 na 3 din., za ekspresno-pisemske pošlijatve od 2 na 3 din., za dostavitev na doml pri vrednostnih pismih i od 2 na 3 din., pri izplačilu položnico naii d-omi od 20 ua 50 p za 50 din., o-d 50 p 'nall 1 diin. za 50—100 din., 1 na 2 din. pri 10O-> 5000 din. V mednarodnem prometu se zvišujejo pristojbine za tiskovine, poslovne liste cd 40 na 50 p pri 50 gr, za! ekspresne pisemsko pošiljatve od 4 ®a 6< dim., za pakete od 5 na 6 din., za ocarinjene pisomlsfce pošiljatve od 1 na 3 din. Nova tarifa stopi s 1. junijem! v veljavo. — Noivo zvišanje postnih pristoijbin!' je vzbudilo po vse mi opravičeno ogorčenje, ker je bilo upati, da se bodo znižalo kako-r drugod, ne pa povišale. Razumljivo je, da bo slab vzgled države dal tudi' drugimi pogum, da bodo cene poviševali), namesto narobe.	1j
— Brezglavi zdravnik. V neki gostilni v nemški občini Karlo,vu pril Vršen je sedela vesela družba: Občinski) zdravnik dr. Arpad Barfoš, lekarnar Palmiatič in občinski tajnik. V svoji razposajenosti so pričeli k žganju prilivati1 etra in praznili čaše. Tajnik ni miogel dosti piti, zato sta več potegnila ostala' dva. Drugi dan je umrl zdravnik, inekaijl dni nato pa še lekarnar. Eter jima je razgrizel črevesa ter sta bolezni podlegla v strašnih mukah.
— Rumunsko-čehoslovaška razmejitev. V Rumunijo je doispela komisija! šestih’ članov (2 Čeha, po en Romun, Francoz, Anglež in Italijan), ki bo dovršila definitivno razmiejilteiv med Če-hoslovaško in Rumunijo.
— Vsi madžarski listi prepovedani v naši državi. Notranji minister je prepovedal razpečavanje vseh madžarskih listov, ki iz bajajo na Madžarskem'.
— V potok je padci. Ko se je dne 121 trn’, vračal posestnik Franc Plovni-k z Brd s sejma v Slovenj gr adcu, je blizu doma padel iz mosta v potok Mislinje. Ker je potok narasel ter bil precej deroč, je Plevnik utonil ter so njegovo truplo drugi dan potegnili iz vode.
— Papež v skrbeh radi novo mode. »Pr. Presse« poroča: Kljub temu, da papež doslej še ni izdal pastirskega lista o -modli, je izjavil — kakor poroča najnovejša vest iz Rima — svojim kardinalom obžalovanje, da jo začela nastopati ženska moda brez nogavic. Papež je ostre obsodil golonogo ženske in odredil, da' so morajo nevestam, ki bi se ravnalo po tej modi, odreči poročni obredi. Prav tako se morajo zabraniti dekolteji in jo treba takim ženskam prepovedati vstop
„ H	...~	v-~	a~-
'Stran
J—
•TiBO lU
1	— O statistiki smrtnih nesreč % avto-
;mohiSi v Zedinjenih državah. Iz stati sti-jko o nesrečah z avtomobili za leto 1924. |poisTietmaimio, da je bilo smrtnih slučajev jv Zedinjenih državah okoli 100000, ra-Pmjenih pa 450.000. Šteiviilo smrtnih sluča-fejev tjie tore j večje, nego ono ameriških pizguib v svetovni vojni,.
!	— Prašič na gledališkem' odru. Znani
spisal komediljio s prašičem. V noviteti, liki' bo predvajana v Rimu, bo prikazan 'dobrorejen prašiček! ga zakoljejo na 'čatet patrona dotične vasi.
Poziv vsem pevskim i društvom v mariborski oblasti.
•Po sklepu skupščine z dne 3. tiii. se Zveza pevskih društev v Ljubljani raz-ifide, ustanovita se pa na novo samostojni i župni pevski' zvezi z a mariborsko in 'ljubljansko oblast kot članici Južnoslo-veinskog Pevačkog Saveza. To se naj izvrši že dk> 30. junija tl.
Pozivam o vsa pevska društva in dru-*ga društva, ki goje petje, da se takoj 'prijavijo za člane mlariborstoe župe in :naznanijo 1. ime društva in naslov, 2. ■Število članov. 3. imteima delegatov (največ dva), kil bodo društvo zastopali na ■zboru delegatov, 4. če iim® dkuštvo oblastveno potrjena pravila.
Prosimo obenem' vse šolske voditelje, vise učiteljstvo in vso ilijbMtelje pevske umetnosti, da se zavzamejo za organizacijo naših pevskih društev oziroma, da ■nam' pomialgajo pri ustanavljanju din organiziranju društev, kjer jih še ni.
Kakor v vseh kulturnih državah mora tudi pri nas vzraistl (krepka pevska organizacija, da povzdigne našo pevsko u-metnoslj na ono višino, ki jo je dosegla že drugod1. Prosimo radi tega vsestranske podpore.
Prijave so na!j! pošiljajo na naslov ^predsednika zveze mariborskih pevskih -društev g. Stanka Detela. ravnatelj»'Mariborske tiskarne iv Mariboru. Jurčičeva i ulica 4 in sicer do 30. maja tl.
> Maribor, dne 12. maja 1925.
'Za Zvezo mariborskih pevskih’ društev: b i	St. Detela, 1. r.
iMarf&orake w®s8J.
[	Maribor, 16. maja 1925.
f mi Promocija. Te dni jo promoviral na Idunajiski' univerzi za doktorja medicine g. Vitko M erčun iz Maribora', večletni predsednik Slovenske dijaške zadruge ,ma Dunaju,
ml Iv. Knopova podoknica. Sinoči jo priredil Češki klub svojemu neumornemu podpredsedniku ob priliki njegove sedemdesetletnice prav prijetno podoknico. Sodelovala jo godba »Drave«, ki je zaigrala nekaj lepih čeških skladb. Prvi je pozdravil jubilanta predsednik Čcš-;kcga kluba g. Bureš, ki je v lepih besedah orisal slavljenčevo življenje, v (kateremu se zrcali značajen slovanski d,uh. Bil je skoro ves čas preganjan od avstrijskih oblasti radii delovanja v korist Slovencev, katerimi je omilil minogo davčnih bremen. Za tem je govoril v imenu Slovanske čitalnice in Jugo«lov. ičeškoslov. lige dr. Reisman, ki je v ■ markantnih besedah hvalil jubilanta 'kot Čeha in. Slovana. Sodeloval je v j (mnogih narodnih organizacijah in šel f •povsod slovenskemu ljudstvu, pri kate-i
redu! je našel novo domovin o, na roko. — Ginjen se je zahvalil g. svetnik Iv. Knop obema govornikoma in ostalemu občin-stviu za lep večer, ki ga je tako nepričakovano doživel. Godba je nato zaigrala pri odhodu koračnico, lepi lampijončki so se začeli zopet pomikali proti, mestu.
im! Generalni konzul dr. Beneš se tudi udeleži izleta v Celje. Zanimam j e za izlet je postalo j alko veliko ism je pričakovati prav velike udeležbe, saj' so še dolgo ne bo nudilo toliko ugodnosti in tako iepih izletov kot so tu na programu'.
mi Izlet J ČL v Celje. Polovična' vožnja za izlet lig in Čeških klubov je že dovoljena. Najibrže bo železniška uprava tudi preskrbela nove reparacijske vagone in je tozadevna prošnja že vložena.
mi »Narodni dnevnik« in Jugosl.-češkc-slovaška liga v Mariboru. Ljubljanski »Narodni dnevnik« z dne 15. trn1, je napadel tukajšnjo JugoKlovansIko-češkosl. ligo, ker je sprejela sklep o političnih nastopih1 čeških strankarskih delegatov
iv Jugoslaviji. Sklep je zimam in smo ga tudi anii objavili. »Narodni dnevnik« očita ligi, da stelji pod vplivom fanatikov strankarstva, da je nasedla »Jutru« in zašla na strankarska pota. Niamio sicer pooblaščeni, da bi odgovorili oficdclno
v toneniu lige im zavzeli njeno stališče najpram neokusnemu izpadu 1 j ubijam-skega dnevnika, vendar pa kot prijatelji naše lige odločno zavračamo napad »Narodnega dluevnika«. Kdor dvomi, ali ni morda liga res zašla »na strankarska pota«, naj še enkrat prebere ligi no resolucijo, pai bo uvidel, da ni niti sence strankarskega fanatizma, v nji. Ligi, ki se trudi, da bi kar najbolj utrdila stike med obema narodoma in zastrla razne predsodke; ki jih imajo še mnogi naši lljudjo o Čehih, ne more biti' vseeno, če kdo škoduje njenemu delu. In spričo naše politične občutljivosti, ki bi morala biti tudi Čehom1 dovolj zin.aoia, je g. Šole res škodoval .interesom! juigoslov.-češko-slovaSke vzajemnosti, ko se je vtikal v naše politične razmere in delil klasifikacije vladi in opoziciji. Samo ob sebi se ume, da talke reči vzbujajo odpor, ki po svoji Splošni, škodljivosti idialciko odtehta trenutni efelkt, ki ga je izjava napravila na narodme socialiste. Liga je hotela o-pozoriti češke geste, da naj bodo taktni in naj po nepotrebnem' ne vznemirjajo duhov. To jo bilo povedano v tako fini obliki, da je mogel satmo strainfcarski fanatik zaslediti »strankarski fanatizem!«.
m1 Jadranska Straža. Sejva Nadzornega odbora »Jadranske Straže« se vrši v torek, dne 19. im1, ob 20. uri v kapelici Grajske kleti. Na dnevnem' redu jo konstituiranje odbora1, zato je važno, da se sigurno vsi člani odbora to seje udeleže. Treba bo započeti z delom'.
m Svetovni potnik grof Roko Dcjnno-vič bo imel nocoj in jutri ob 20. uri v hotelu »Kosovo« predavanje o svojem vrlo zanimivem) potovanju po svetu.
ml Vandalizem’ Že včeraj stno poročali, da so v magda 1 eniškem predmestju razbili zlikovci klop, ki jo je postavilo Olepševalno društvo pred bivšo kadetnico. Policija je vse, šest po številu, .izsledila in jih čaka občutna kazen. O tem nam' še pišejo iz občinstva:	Naj večja
sramota je dejstvo, da so vsi — dijaki! Apeliramo ponovno na šolska vodstva, da najmanjši slučaj poškodovanja javnih nasadov in naprav, ki jiimi bo od strani društva naznanjen, brezobzirno in eksemplarično kaznujejo. Le tako bo
ROZMAN '"Co. MARI BO«
Ubogi, kako
in kako hripavo govoriš? Vse to Ti ne bi bilo potrebno, ako bi imel vedno pii sebi čudovite „TOHO“ prsne kaiamele. Vsakemu bolniku se toplo priporočajo, ker so sestavljene iz petih različnih zdravilnih zelišč. Dobijo se pri vsakem trgovcu za 3 Din 1 zavitek.
mdgcče zatreti divjaštvo, ki mu ga »1 primero nikjer drugje in ki je za nais največja sramota.
m' Lepega sulca jo prinesel včeraj v bolnico neki fant iz Zlatoličja na Dravskem1 polju, meneč, da ga bo dobro vnovčil. Ker jo bil sulec ujet o prepove danem! lovskem! čaJsu in najibrže fant ni imel tudi lovske praivice, je bil sulec v bolnici konfisciran za bolnike, fanta pa je prevzela policija. Če bi se tako postopalo tudi drugod, bi se preprečilo uničevanje naših žlahtnih rib ob prepovedanem času. —
ml Klub kolesarjev in motociklistov
»Perun« vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže sokolskega izleta v Jareinino. Odhod točno ob 13. uri iz Narodnega doma.
mi Porotniki za drugo porotno Nasedanje v Mariboru. Izžrebani so bili sledeči porotniki za bližajoče se zasedanje. Toplak Valentin, pos., Gačnik; Horvatič Rudolf, trg., Križevci; Šef Franc, pos. in m'iz., Hardek 2G; Korošec Fram, pos. in miz,, Razvanje; Pečavnik Ivan, pois. pek, Fara (Prev.); Vrbanič Jakob, pos. in trg. z lesom'. Sp. Žerjavic; Kolarič A., pos., Središče 95; Osojnik Luka, p., Meža; Žitnik Franc, pos., Ljutomer; Marčič Konrad, pos., Slemen; Miki Franc, trg. dn gost., Placarovci 18; Herzog Rudolf, trg., Limbuš; Ilarič Ivan, pos., Jcdlonck 12; Turk Anton, post, Prekole 14; Fluher Rupert, pos. Ceršak 13; Lah Blaž, pos., Orešje 26; Reišp Franc, pos. in lončar, Fram; Golob Matija, pos., Ciigonca; Divjak Jainko, pos., Ljutomer; Kotnik Dominik,	Dobri je 3; Vaupotič Jakob,
pos. in gost., Lancova vas 34; Potovar Albiin, po«., Sp. Porčič; Dobinger Štefan, pos. Pokcše; Marinič Edvard, trg. in g., Deternik 3; Erker Tomaž, pod, Hrastovce; Sver Jurij, pos., Zg. Porčič; Sernec Franc, pos.. Vukovski dol; Drofenik Vipko, pos, in gost., Marenberg; Rošker Anton, pos., G. Illapje; Divjak Ivan, p., Zg. Žerjave! 20; Pogačnik Hinko, tovarnar, Ruše; Korošec Karol, po«. Zg. Voličina; Školiber Jožef, pos., Stamovno 6; Potisk Štefan, po«., Brezje 5; Zemljič J., pos., Radenci; Satler Franc, po«., Cogetinci 49.
m Promenadni koncert v Magdalen-skein predmestju. Društvo za zidanje nove župnijsko cerkve Sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo dne 17. maj-nifca ob 11. uri kot uvod k popoldanski majniški proslavi na športnem prostoru tik Magdalenskega parka promenadni koncert brez vstopnine. Svirala bo mari
(V, Mariboru, one 17. maja MM,
bovška vojaška godba pod vodstvom! ka-| pelniika g. Josipa čermaka.	141 •
nf Koncert v parku bo v soboto od 18.1 •do 19. ure s sledečim sporedom: 1. Am-j drejčič: »Srbska Zora«, marš. 2. Floto w: j »Marta«, ouvertura. 3. Parma: »Pozdrav j iz Gorenjskega«, valček. 4. Offenbach: j »Hoffmanove pripovedke«. 5. Zaje »Večer j na Savi«, pesem'. 6. Čižek: »Iz srbskih šil- j mia i luga«, potpouri. 7. Stole: ČSR, marš.
m' Grajski kino. V soboto in v nedeljo so še predvaja »Hčerka gospe Larsac«, v poindel jek pa je na vrsti krasna »Mada- ^ me X«, drama v 6. dejanjih po Aleks, i Bisany. Glavno vlogo ima krasotica Pavlina Frederih. Pretresljivi prizori te, drame, k'i posega globoko v rodbinsko, življenje, so ne dado popisati. Vtselbink; je vseskozi napeta in spada drama v, najbolj privlačen repertoar. Nato pride; :na vrsto proisluli Harrold Lloyid v izbor-j ni veseloigri »V spalnem vozu«.
m) Novi tečaji za strojepisje in stenografijo. Kakor je razvidno iz inseratne-ga dela našega današnjega lista, začnejo na zasebnem! učnem zavodu Ant. Rud.1 Legat v Mariboru dne 2. junija 41. noivi.1 tečaji za strojepisje, slovensko in nem-j šilo stenografijo. Vpisovanja in prospekti v trgovini! s pisalnimi stroji Artt.; Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobeine podružnice!
m Mestni kino. »Malajska beznica«! detektivska drama v 6 činih se predvaja v soboto, nedeljo 3in pondelljok.
(ml Kavarna mestni park. Dnevno ko n« j cert od 21. do 2. uro. Pri; lepom vremenu ' tudii' popoldne od 16.—18.30. Kavarna je' od' danes naprej od1 7. uro zjutraj' odprta.	1034
Itermša© gledališče.
REPERTOAR.
Sobota;, 16. maja. »Hamlet«. Premijera^ Nedelja', 17. maja »Scampolo«. (Kuponi).
Zadnjič v sezoni.
Pondcijek, 18. miaja. Akademija gimnazijskih maturantov.
Torek, 19. maja, »Marta« ah C (kuponi).
Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo zanimivo premijero Shakespearjeve drame «HamIet».
»Scainpolo« zadnjič v sezoni. V' nedeljo 17. Im'. se vprizori neprelklicno zadnjič v tcij' sezoni duhovita italijanska komedija »Scampolo«. Kdor še ini videl te ros zabavno komedijo, naj no zamudi V! nedeljo zvečer obiskati gledališča.
Gostovanje g. Boris Popova, prVega! baritonista ljubljanske opere na mariborskem odru. Sredi! prihodnjega tedna bo gostoval yi operi »Traviata« v vlogi1 »očeta Germiont« g. B. Popov, odlični baritonist ljubljanske opere. G. Popova! pozna mariborsko občinstvo izza njegovega prvega' gostovanja kot grof »Luna«) v »Trubadurju«, kjer je dosegel s svojo' krasno, izdelano igro in s svojim! sonornim1, zanosnim' glasiom) nad vse časten' uspeh.
Sophokles: «Kralj Ojdip«. Ker so gimnazijski maturanti humanisti, podajajo ara svoji akademiji v pondeljek, 18. t. m., kot glavno točko sceno iz Sophoklo-vega «Kralja Ojdipa». Izvajajo jo v originalu, ker je grški jezik vsled svoje kvantitativne mere 'mnogo -'bolji muzikaličen od vsakega živega jezikal «Kralj Ojdlip* je vzor grško tragedije, ki nami podaja globoko občuteno, religi jozno
m
'UČite se strojepisja in stenografije! Šola ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
i(33. Borko:	'	"Kil'	:
•I- H '
Od Ljubljane do Firenze.
; V Mariboru so ob' dveh zjutraj pada-jle redke deževne kaplje; ko pa je brzo-vlak privozil na ljubljansko 'postajo, je bilo jutro prilično jasno, vsekakor pa »n.edcbudmo«. Mislim; da ni napačno, če 'ijamemi pripovedovati z vremenom', dasl Prešeren pravii: »Kdor govoriti kaj ne ve, ta vreme hval’ al’ Itoži.« Lahko pa smo preverjeni; da je tudi Prešeren veliko dal na dobre zveze z vremenskimi mogotci, zlasti če je šel na pot. Nam, ki smo se pripravljali na daljše potovanje v Italijo, ni bilo vseeno, da je ves prejšnji teden deževalo, dočiml se je od vremenskih poročil iz Italije kar 'cedilo slabo vreme. Zato se spodobi, da se na ' temi mestu spomnimo vremena, ki je bi-1 lo naši umetnostni ekskurziji, kavalirsko naklonjeno in nam je dalo v Italiji ; obilo južnega solnca, medtem! ko je domovino hudomušno namakalo z dežjem in polnilo reke, da smo celo v tujini i'brali o hudih nalivih in povodnjih ob Savi in1 Dravi'.
V Ljubljani je bila zbrana precej številna diružba članov Umetmostno-zgodo-I vinskega društva, pomnožena s skupino ! rimski h romarjev. Po palkloujenpsti
ljubljanske železniške direkcije in r.a intervencijo simpatičnega predsednika Umetnostno-Zigodovinskega društva g. dv. sv. dr. Vidica, ki je bil poleg g. dr. Mesesnela naš voditelj, smo dobili poseben vagon. Tu smo lahko udovoljili najpriimitivnejšini' potrebami udobnosti za vožnjo do Trsta. In začela se je pot tja proti naši Notranjski. Nalivi zadnjih dni so dajali pokrajini, skozi katero je bi*zel naš vlak, značilno obeležje. Potoki so se razlili čez travnike in' njive; nad spomladanskimi vodami so krožili ptiči in visoko nad njiiimi zardeli jutranji oiblaild, ki so škodoželjno upijali zemljanom! nahVenjjieue solnčne žarke. Prešli smo velik viadukt pri Brezovici, se dvignili nekoliko višje na brda im se po •slikoviti vožnji ustavili na Rakeku. — Obmejne postaje so vsekakor dolgočasne in med carinikom in popotnikom' je taka razdalja kot med nebom! in zemljo. Ko smo zavozili na kolodvor v Postojni, je poslinilo solnce in sijalo poslej ves dan gorko in veselo. V Postojni sem' o-pazil, da obstolji mednarodni tip carinskih organov in da italijanska speoies ni nič bolj zanimiva ko naša; (Med vožnjo čez Kras je dihala prva pomlad z brstjem' in cvetočimi črešnjami, ki so pri nas že odc.vele. Y daliavi jejbieste!
Snežnik, podoben velikemu plešastemu temenu. Tudi na nekaterih drugih vrbovih si opazil ostanke snega. Kras je cči-vidlno zaostal s pomladjo in severnejši Maribor ga jo pustil za dober teiden za-dalj.
Vsekdar novo, všekdiar prelestno je srečanje z morjem' pri Nabrežini. Bil jo lep solnčen dan, ko se nam je Adrija razgalila takorekoč pod nogami v vsej svoji cčarujoči mogočnosti. Vožnja od Nabrežine do Trsta jo talka, da se je človek ne more naveličati. Kdor živi v kontinentalnem osredju, čuti do morja tisto, česar se Primorec ne zaveda. Čuti mistično silo mOrja, zgrabi ga vsak čas znova njegova tajnostma mogočnost.
Pokazal se je lepi Mirama«*, prišle so Barkovlje, še malo — in ustavili smo so na tržaškem kolodvoru. Bilo ;ie le malo časa za' prestop na beneški vlak. Pri izhodu iz vlaka nas je sprejel organ našega tržaškega konzulata in nas spremil k posebnemu vagonu, ki nam ga je zasi-gurala tržaška direkcija. Čez pol ure smo že zapustili tržaški kolodvor in se peljali nazaj proti Nabrežini, odkoder smo zarvili na beneško progo.	'
Z ene strani morje, s druge Kras s kamenjem, s kotanjami in ozkimi dolinami, ves izžet, ves izbičan od bore in
vendar tako ljub tistim1, ki tu rije.to grudo, znašajo rodovitno prst in sade drevesa. Med kamenjem, ki se ga oprijema sveža spomladanska trava, se kmahl začno pojavljati zadnji sledovi strahotne človeške vihre, ki je šele pred enim! desetletjem1 divjala tod čez brda in teptala živo in neživo. Ob morju čepi stari' Devin iin zre čez morsko plan in daleč preko razritih hribov — tja, kjer blešče v daljavi gor iško gore, kjer Še utriplje trdno in zvesto slovensko Srce. Vedno dalje hiti vlak, vedno bolj smo na tleh svetovne vojne. Med kamenjem' se črtajo propadajoči strelski jarki, tuintaut so pokaže kaka kaverna in na nekaterih mestih posvedoči razrušena hiša, da sC njen gospodar ni vrnil, da je končan0 vse lepo življenje, ki je nemara potekal01 pod njeno streho. A taki švedoki so & redki. V splošnem so ljudje z nečuve*1 110 požrtvovalnostjo obnovili svojo ubogo grudo iti zabrisali težke vojne brajde. Kakor iz daljave nam1 'prihajaj™ pred spomin vsa ta imena, lci so Se tol v kokrat ponavljala v vojnih poročilih* Čitaimo jih in poslušamo, zremo skozi o* kno, ne vidimo nič več ko traivo, zel e F travo, ki poganja med kamen jenu, k° . ro :io sprejelo vase toliko človeške km ■
Dalje elcdiJi i
,JVi Marijani, Bine 17. ififaijia 1%29,\
življenje, bolj kakor vsaka' moderna dra-tm*a. V sceni, ki se podajal, pride najbolje do izraza zveza med Ojdipom, tragičnim tjunhkom, in zborom) — svetom1, ki ž njim sočustvuje: Ojdip je ulbil po volji bogov, ibrez svoje vednosti, svojega očeta in se poročil s svojo materjo. Po Apolonovi prorokbi spozna resnico in si iztakne oči, da ne bi' več gledal svojega gorja. In sedaj1 prihaja ik zboru. Ta ga tolaži in skupno z njim) spozna Oljdip, da ga je molja vsemogočnih bogov uničila. — '« »Kralj Ojdip* je izšel tudi' v sloven-skeml jeziku v prevodu prof. Sovreta;. Prevodni jim originalni teksti scene se dobe pri akademiji.	1	: . .
>1 A B O i
btran d,\
I
/okolstvo.
Sokolski polet v Jarenino.
o Sokolsko društvo v Mariboru ponovno poživlja vse članstvo k obvezni udeležbi na okrožnem1 zletu dne 17. tar. pri našem odseku v Jarcimim i. Držati se je sledečega reda: Članstvo, ki nastopi, odhaja radi skušenj zjutraj z vi. ob 6.20 •uri. Pridruži se pa seveda lahko vsak, ki hoče prebiti dan v naših prijaznih slov-goricah. Vse ostalo članstvo in občinstvo pa odhaja iz Maribora z vi. ob 13.10 uri. K temu se zibira članstvo v kroiju (v kolikor ne odide zjutraj) b r e z i z j e m' mt o točno olb 'A na 13. uro v Narodnem domu. članstvo, kli nima kroja, na zlet1 vsekakor z sok. znakom1! — Vožnja do Pesnice je polovična, vsakdo naj kupi v Mariboru celo karto, ki velja potem tudi za povratek (ob 21. uri). Zdravo! Odbor.
o Pozor! Kalkor slišimo, bo vpostaV-Ijerai v noči cd! 17. n a118. mia jniika avtomobilski promet med Mariborom1 in Jare-uino. Komur se no bo hotelo iti ob 9. uri maj večerni vlak na Pesnico, se bo lahko °b’ poljubni uiri peljal z automobilom1. To bo posebno ugajalo »zaostalim' ptičem«, da 'jlimi ne bo treba deklamirati znane Gregorčičeve pesmi. Kdor pa želi že dopoldne dospeti v Jarenino, pa je
prav prijetna pešpot iz Maribora slabi 2 uri.
Danes v soboto ob 20. (8.) uri
»deseti BRAT“
Sokolski dom v Studencih
],: /	/ga® rt.
r Banes Maribor : Kap id. Ob 14. uri nastopita rezervi olbeh klubov. Ob 16. uri prične borba prvih moštev. S to tekmo prekorači pomladanska sezona svoj vrhunec. Obeta se nam' po napetosti in dovršenosti najboljši nastop, pri katerem se bo zmaga izvojevala le z izrednim temperam čutom in običajno ostrostjo.
j1© S-G rekordni "posct.
1	: Izredni občni zbor I. SSK. «Maribor»
vrši 3. junija tl. ob pol 20. uri, za slučaj nesklepčnosti cb' pol 21. uri, v gostilni «Ro*tovž» nila Rotovžkcm' trgu z dnevnim redom' po zaključkih zadnijega rednega občnega zbora.
■z Ptuja.
Ptujska glasbena matica!
Ta1 inštitucija je bila pred prevratom Znian in izrazit kulturen zavod. Še po prevratu jo ptujsko nemštvo imelo v •tem zavodu kulturno im nacionalno zaslombo. Nepravilnemu in neprevidnemu postopanju takratnega predsednika g. Prof. Kazimirja pri nekem oibčneml zbo-»-•ta-no zahvaliti, da je po dolgih
m. bojih ta zavod postal paš v vseh ozirih.
Manjkalo pa jo primernih moči, ki bi ■ i jgnu e zavod ua umetmiiško višino. Živo rli smo več let kot stariši v nepriijetnem' Prepričanj, da se jo zavod sicer nacijc-naliziral, pri tem pa v umetniškem' czi-nazadoval. Šele letos smo se prepri-^ 80 i® dvignila ta umetniška in-driaT50-’^ na PGmerno višino. Imeli smo i . komorna koncerta. Pri prvem r 81010 videli lep začete):, zlasti
vaditeljica0' tdf °Kabalkrat MlUk0V?
Stohr in g. MarkežKgt3^' zornost pa je vzbudil komc4t°dleT maja. Program je obsezal različna „ j • kakor Chopin g. Moll Balado Smetanovo, vaški prizor na Češkem in Mendelssohna. Gospica' Kabajeva, voditeljica tatico in absolventinija praškega konservatorija; je podala klavirske točke tehnično absolutno dovršene. Neverno če sodimo prav, ako izražamo željo, da bi bilo tej klasični tehnični dovršenosti pridati gQ za uijanso več čuvstvenoeti. y "• -JGfcrkeŽ, slušatelj konzervatorija v Gjubljam in učitelj Matice Az podal h Uut Beethovna prav vrlo." Kaže na-.	in tehnikp..Spremljevalka, na
glasovi rju gdč. Stohr je igrala mehko, lahko. Igra kipi iz njenih prstov talkore-koč podzavestno. Kaže, da so ji najtežje partije lahkota. Daje v Vsaki noti življenje. Najtežji del koncerta je bila točka, »Smrt in devojka« za godalni kvartet. Podali so ga gg. Markež, Orožen, Nowoitmy in Stritar. Skladba je bila vestno, točno in skrbno pripravljena. Pedala se je ne samo po možnosti tehnično pravilno, temiveč tudi z izvanred-no guvistvenostjo. Napredek kvarteta od zadnjega koncerta je očilten im velik. Vodil! pa jo g. Markež, ki postatoe brez-dvomlno po dokončanih študijah in strokovni izpopolnitvi v svojem) zvišenein poklicu mojster. Spremljevalci v kvartetu pa so podali največ, kar se^ sploh umora pričakovati od aktivnih ljubiteljev godbene umetnosti. Obisk publike je bil v razmerju z umetniško višino koncerta. Četudi je trajal zadnji komad 1.15 uro, je publika do konca Z vervo spremljala potek koncerta ter živahno nagradila svečenike umetnosti!
Leskovec pri Ptuju!
Ta del ptujskega okraja je radicevski-klerifcalen. Domačinov je bilo zaradi tega pri demokratski čitalnični prireditvi dne 11. maja tl. razmeroma malo. Kljub temu so se napolnili prostori gostilne našega demokratskega kandidata gosp. Vindiša, tki pa im'a žal klerikalnega konkurenta. "Uprizorjene šaloigre so dosegle svoj namen. Umerjeni govor dr. Toneta Golaaka je napravil radi stvarnosti utis. Pevski zbor iz Sv. Barbare je zadivil posetnike. Tamburaši« zbor je sviral prav pridno. Priznanje izrekamo gosp. Polaku in njegovi soprogi, nadiičilelje-vt soprogi ter »ploh vsem • priredi leljemL Želimo pa, da se udejstvijo tudi drugi gospodje in dame, ki imajo za to zmožnosti. Ne dvomim, da se razumemo. Le ako posvetna intelegencai deluje, se odvzame duhovniku vpliv, ki' je to pot vsled odpovedi popoldanskih večernic zabranil kmetom pristop. K dobremu gmotnemu uspehu je mnogo pripomogla tudi gdč. Vandova, ki je prcdiall-a mnogo blaga pri šaljivi pošti! Vsa prireditev je vrlo uspela.
KuKura in saoneSnogf,
Valo Bratina.
Ob 20-Ietnici odrskega dela.
Z današnjo vprizoritvijo Shakespear-jeveiga «Ham*leta» slavi ravnatelj naše drame g. Valo Bratina SOletinico svojega odrskega delovanja.
Slavil Vemo, da ne bo nobenih' proslav. Nobenih konvencijonalmh fraz. Ne bo treba obleči frakov in rokavic. Nič ne bo drugače kot je bilo; poit se bo nadaljevala itn umetnikov križ ne bo nič lažji. Tudi ni treba, da bi Ibil lažji, zakaj kdor ga je nosil dvajset let, ga ponese tudi v enaindvajseto leto in naprej, do-kleT ne pride do cilja,
Slavi ga z delom. «Haimleta» nam! daje, večnolepo, ko oceansko dno globoko in neizčrpno tragedijo čl o vek a-trpi n a. Daje jo kot dokaz, da hoče kvišku, kajti Hamlet pomeni za igralca i za oder težak »preizkusni kamen».
Bo-li uspeli
Bomo videli.
Priznati mu moremo, da v njem živi in kipi umetniški duh. Saj ne zadene vedno prave smeri, ne pride vsekdac do pravega izraza. A hotenje je tu, neprestano iskanje, težnja po izpopolnitvi. Ta ga spremlja že dvajset let. Kdor hoče biti pravičen, mora moško priznati, da je imel Valo Bratina tudi lepe uspehe.
L. 1923. mi je rekel: «Težko je najti pravega mesta ljudem1, ki se jim hoče razmaha. Mene je zanimalo vse, prav vso. Vse bi bil rad naenkrat: slikar, kipar, kmet, muzik, zdravnik, govornik; vse, prav v'se.
Premetal sem) se skozi kopo bukev od abecednika do kolportažnegn romana — brez sistema — preko Kusov, nemških znanstvenikov, Shakespearea, Molera, Sophokleja itd. do ekspresi jonis tov, iščoč simi.sel-življcnja in samega sebe. In po vseh neštetih notranjih in zunanjih bojih in krizah sem danes hvaležen tistemu, ki si je izmislil gledališče, zakaj jaz sem! lahko vse, prav Vso: kralj, berač, bogataš, siromak... Jaz uživam in sem srečen’, če morem' s svojim' delom nuditi tudi drugim) nekoliko sreče.»
Tej izpovedi ni treba) nič več pristaviti. Doma je iz Idrije, kjer kopljejo živo srebro. Zaito je včasih tudi nemiren ka-.0I' ta čudna rudnina: Zato so ne da «'lir- r’ lwnatt kakor bi hoteli nasprot-'Tl: V". 1904. je stopil v dramatično šolo ''^t Jaa.’- J- se je napotil v svet
v Nemčijo. šolai fi0 j0 na odrih v Trje. ru, Essenu, Geri, Oenabriicku. Diissel-derfu, Detmoldu. Obiskal je tudi Berlin Dresdent Miinghen, J>ipzi£. Bivanje v
Nemčiji niu ni koristilo samo kot igralcu, ampak je tudi razširilo njegove režiserske in dramaturško sposobnosti.
Potem' je bil član tržaškega sloven. gledališča. Skušal so jc preriti kvišku kot karakterni igralec. L. 1912. jc prestopil na ljubljanski oder, iz katerega ga je iztrgala vojna; ki jo je prebil večinoma v Albaniji. Po prevratu je prišel v Maribor in postal po Nučičevem odhodu »tolber mariborske drame.
Tu ga poznamo. Včasih so kregamo radi njega, včasih ga hvalimo. A kaj bi ■bil umietnik, če ne bi imel nasprotnikovi Tudi oni mu pomagajo navzgor. Pošteni, značajni nasprotniki so boljši ko hinavski. Nesporno je, da je v nekaterih vijugah pokazal resnične sposobnosti. Igral je vsepovprek. Bil je Krist in berač, kmet in gospod, mladič in starec. Bogata je galerija njegovih vlog. Ni jih treba naštevati.
•Brez izjeme ga) cenimo kot scenografa!. Tu se je lahko uveljavil tudi njegov slikarski čut: smisel za barve in! linije. Njegova* moderna scenerija je bila v Mariboru povsem) nova in mi nikdar Zgrešila učinka.
Več slovenskih (dramatikov je gosp. Bratina uvedel na oder. Ne moremo šo reči, kako daleč se bodo razvili njih talenti. A storil je dobro, kajti slovenski oder, ki je javno suh venci jen ir ara, mora podpirati razvoj domače dramatike, tudi če dela niso prvovrstna. Zakaj) gledališče ne sme biti zgolj za zabavo mestni publiki.
Talk je g. Bratina v dvajsetem letu svojega gledališkega razvoja.
«Bodi to, kar sil* je rekel stari Pin-dar. G. Bratina se drži tega reka le deloma. Kajti človeku se je treba izpopolnjevati. To je njegova osebna dolžnost. Ali za druge moraš biti to, kar si. Včasih je to drugim neprijetno, a človek ve, da je njemu satmemu neprijetno, ker so drugi to, kar so*. Zato je lahko Valo Bratina miren. Tudi če Hamlet ne bo kakor čevelj po meri — njegov bo. Dvajset let poštenega stremljenja kvišku bo v njemi
. •« B. B.
~?l.■	v; •	• 'lišjljpif'!
Iz pedagoškega tedna.
Sinoči je govoril asistent zagrebške Višje pedagoške šole, g. dr. Fr. Žgeč o učiteljski izobrazbi. V širokozasnova-nern1, logično zgrajenem) in dovršeno oblikovanem govoru je razvil celotno problematiko predmeta. S tem; da je v 1. delu govora razmotrival o potrebi in nalogah vzgoje, in šele na podlagi tega v 2. delu izvajal zahteve za izobrazbo, oz. vzgojo bodočega učitelja, si je na svoji strani zasigural smotronost v stavljenju zahtev, na drugi strani pa dosegel, da so napravile te zahteve — ki bi se sicer morda mnogim zdele pretirane — pri poslušalstvu utis samoobsebi umevnega, nujnega.
Kratka vsebina njegovih izvajanj: Težišče celotne vzgoje in pouka se je danes odločno pomaknilo iz objektnih zahtev na subjekt, tj. na otrokovo dušo. Doslej so bile merodajne za vzgojo in pouk le zahteve odrastkih, predpostavljajoč, da je razlika med duševnostjo o-troka in duševnostjo odrastlega le kvantitativna; ne pa tudi kvalitativna; pouk in vzgoja se je ravnal po obstoječih znanstvenih, etičnih in dr. sistemih. Danes pa uvidevamo, da obstoja vzgoja v principu v razvijanju otrokovih zmožnosti, ki so mu v celoti že prirojene, in ki so pri vsakem) nek.ola drugačne. Učitelju treba torej zmožnosti, da se vživ-Ija v dušo posameznega otroka, zato mu je pa potrebno tudi najtemeljitejše znanje otroške oz. razvojne psihologije. — Otrokova duša je torej izhodišče učiteljevega ddlovanj,ia; in cilj? prilagoditev otroka vsakokratni strukturi družabnega življenja. Danes živimo v poznokapi-talisitičm-i dobi. v dobi kopičenja kapitala in splošne iudustri jalizaei jo šola mora imeti torej -*■ da zadosti potrebam) — produktivni značaj. Učitelj Ibodi torej tudi socijolcig, ekonom, sploh vsestranska osebnost; to je potrebno posebno še za učitelja na kmetih in v delavskih kraljih, kjer ni višjih šl in je torej učitelj poklican, da tvori kulturno žarišče. Današnja učiteljska izobraževališča, namreč učiteljišča, zdaleč ne zadoščajo niti eni omenjenih zahtev, ne seveda toliko radi no trato joga poslovanja, kolikor radi ustroja. Štiriletna učna doba je zdaleč prekratka, razventega jo v teh letih dijak za tako težaven študij, kakor ga predstavljajo psihologija; pedagogika in pomožne vede, mnogo premlad. Kvarno je tudi to, da se učiteljska izobrazba premalo odcepi od 'splošne izobrazbe in se mora človek prezgodaj odločiti za poklic; četudi morda med študijem' uvidi, da ni izbral dobro, ne more več nazaj. .Iz navedenih dejstev, se jasno. in. T'"
ino poda zahteva po .smo tre ni učiteljevi* izobrazbi: splošno izobrazbo naj črpana srednji šoli, skupno z drugimi, strokovno pa na pedagoškem institutu, ki je priključen	univerzi.	:l
Ta zahteva je maksimalna, kakbr jo!} je g. predavatelj tudi sam! označil, in v,) celoti danes šesevedla neizvedl jiva, treh a) J pa, da jo imamo pri stvar jamju konrpro- ’ misovt vedimo pred očmi. Za jasne in j krepke 'besede smo g. predavatelju hva-'
ležni.	A.	O.
* * *
.	i
x Flotow — Marta. Romantično-komi-1 čna opera v 4 dejani,jih. S Ito opero se je) prav srečno obogatil naš gledališki re-, pertoar. Zanimivo pri tem je, da' ce joj s tem delom' na slavnostni način otivo-' rilo dne 20. januarja 1. 1852 naše sedanje j gledališko poslopje. Dokazuje to, da sili je priborila opera že koj v začetku veliko popularnost, dasi jo bila šele nekaj sezon v	javnosti.	(Prva uprizoritev	je;
bila na	Dunaju 1.	1847).	Prav	neizpre-1
menjeno življensko moč je dokazala fcu-1 di sedaj, ko se je uprizorila prvič na' našem slovenskem! odru. K temu je seveda pripomogla vsestransko skrbna priprava* po g. opernem ravnatelju Mi-' troviču. V naslovni vlogi je nastopila' g. Vladimirova prav posrečeno. V igri1' je bila čedna in pevski part je odpela z , lahkoto i*n prijetno. V kan til cini Zadnjo’ rožo jo lepo uveljavljala lirski značaj'1 svojega glasovnega materijala. Sicer! svež sopran gdč. Lubejeve (kot zaupnice N*ancy) ni mogel prilti v toliki mleiri1 do učiinika v vlogi, ki je namenjena za anezzo-sepran, sicer pa »mo bili prav zadovoljim z njeno naravno igro. IyoneI (g. Petrovski) je ugajal Ibo 1 j pevski, nego igralski in pri Lord Tristaiau (gosp. Oteanski) nismo iimeli utiša, da Di igral , z lahkoto. Forsiranje glasu pa jo treba opustiti. Prav dobro zabaval jo sodnik (g. Janko) e svojo komike. Priznanje zasluži topot gotovo g. Govorov kot zakupnik Plunniket), ki je vestno preštudiral svojo vlogo ter s tem dolkazal, da se. neumorno izpopolnjuje. V mimiki] je bil naraven in izrazit, v igri temperamenten. Šminkanju obrača svojo pozornost, česar o nekaterih drugih trditi ne moremo. Zbor 'je zadovoljeval; le včasih je hotel zavlačevati v tempih. Srečno so so upeljale poedino predstavnice ženskega zbora v svojih majhmih vlogah na sejmu deklet. Med' mjiimi so prav dobro uporabljive moči. Oprema je bila sliko-' vita in spretna režijska roka g. Mitroviča je storila vse, da se delo uveljavi.* Istotako je orkester pod njegovimi vest-; nirri dirigiranjem1 bil na solidni višini! in predstava je dosegla lep uispeh. Gle-; dal išče jo 'bilo pri premiijeri napolnjeno, pri nedeljski reprizi je bil obisk sla-! beji.	H.	P. )
x Razstava Dobrovi d - Balinar KoSj v Ljubljani. V nedeljo, dne 17. trn), ob 11J uri o tvori Narodna galerija V Jakopiče-t vem. paviljonu svojo VI. uimetmo*stno raz-' stavo. Zastopana sta srbski slikar Pe-i tar Dobrovič, ki je preteklo jeisen dose-! gel tako močan uspeh v Pragi, z večjoij kolekcijo slik in risb ter njegov brat J arhitekt Nikola, s karakterističnimi'* stavbnimi načrti. Po daljšem' presledku)** razistavi zopet kipar Lojze Dolinar vrsto; svojih del, med katerimi zavzemajo por-i 'treti odlično mesto. G. A. 'Kos je zib ral] poleg naijmovejšiik del nekaj že razstav-i ljenih portretov, da pokaže zanimivi1; razvo|j svojega slikanja. Razstava, ki bo nudila vpogled v novejšo umetniško) j tvorbo srbsko in slovensko ter obsega j vse ustvarjajoče panoge, zasluži vso' po-] zornost našega občimitva in opozarjajmo ‘ vsakogar, naj je ne zamudi) obiskati. ';
x Slovenske gorice. Kot XIV. zv, Cirilovo knjižnice je izšel M. Ljubšev o-' pis »Slov. gorice«, t j. gričevja medi Muro in Dravo, ki pričenja ob Sulmiilj pri Lipnici in konča v Medjimrarju.
g Dr. Adolf Čuvaj; »Privredne komo«‘ re«. Brošura jo stvarna. Pisatelj zagovarja skupnost trgovskih' obrtnih in in-j dusitrijskih zbornic in nje delitev na trii odnosno štiri skupine. Zahteva po veli-! kem' teritoriju zbornic nam pa iz stali--šča miselnosti pridoibitndh krogov mariborske oblasti ne ugaja. O tej stvari ob priliki še spregovorimo.	p
O, kako priSefno!
vzklikne vsakdo, kdor je enkrat polžku-i sil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerje-va Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja! vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega poceni! Doba se v 5 raznih vrstah (lilijino-glicerino-j vo-boraksovo-katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako so pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 din. pri LEKARNARJU EUGEN jV. FELLER v STUBICI DON JI. Elsatrg
A - — 'v'
pariški in dunajski kroji na mero
kakor tudi normalni kroji na izbiro. Dobijo se tudi kroji za otroke in deklice. Ustmena in pismena naročila z vposlano sliko ali prepisom se takoj izvrše. Obrnite se na
Specialni atelje krojnih vzorcev v Mariboru, Aleksandrova cesta 19/1, na hodniku. 756
'Lepo opremljena separlre-, na soba z električno luejo, 2 posteljam«, je pri mirni, nasproti (farnemu kolodvoru ^etanujoii družini brez otrok, event. tudi z hrano, s 1. VI. jl925 za oddati. Vprašati Aleksandrova cesta 57/L, vrata 4. 4	"■	■	1039
.	' 7“	'S) ' > ’ -■ 'i1.'
! Stanovanje, obstoječe iz 1 sobe \i£-in kuhinje, lepo, mimo, z ele-ktr. razsvetljavo (najemnina ^leta 1914-15'— K mesečno) se ^zamenja za večjega, Naslov v Bprsvi.	1031
Odpadki od lepenke za ku-
■ rivo se prodajajo tudi na drobno po zelo nizki ceni v karbonatni tovarni Benčina i drug. Mlinska ul. 30, Maribor. 1035
Praktlkantlnje, tudi začetnico sprejma tovarna čokolade Mi-n r m. Zglasiti se osebao v pi-' sarni med 11-12 dop. 1036
Odda se ena ali 2 sobi v bližini parka s uporabo kuhinje. '-Elekr. razsvetljava. Naslov v . upravi.	1047
-Proda SO hiša V Vrhlogi At. 13 W pri Pragerskem. Cena 15.000 t^Din. Vprašati v Studencih, Gerenta ul. St. 2, Svršak. 1045
iamčeme
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO O Q T a 6
DlUGe-Sack
traverze
Najcenejša
stavbeno
kovanje
TELEF. 282	MARIBOR	BRZOJAV	P1NLEN
VELIKA IZBIRA KUHINJSKE POSODE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.	523
Zmerne cene!	Točna	in	solidna	postrežba!
in obenem najlepši spomini so slike iz
FOTOGRAF.
ATELJEJA MAKART
Pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinje in drugo po konkurenčnih cenah samo pri Š er c eh-in drug, mizarstvo, Vetrinjska ulica 8, dvorišče. 988
SMM® GOSPOSKA Ul. 27
NASPROTI HOTELA .PRI ZAMORCU*
faffiBrasEasEEraffiBfflHEaraEiniisiHKiiE HiisratsEsiaiEisiaBiEsisiasitHra
Na Pobrežje
V nedeljo, 17. maja
Gostilna Bolčič (Papež)
Nasipna ul. 11
Predno ©dpofalefe
priporoča, priznano najboljša izdelava slik večkrat odlikovanega
preskrbite se s potnimi kovčeki, kasetami, neceseri, torbami, listnicami, nahrbtniki itd. itd. Vse to dobite v veliki izberi in po zmernih cenah pri
IVAM KRAVO/ - MfflRBBOR
Aleksandrova cesta štev. 13 — Telefon 207
n® vrtu m v dvorani pSes,
7	Vstop	prost.
Cene zmerne!
Tovarna bnditov
” Fr. Kozraam & C©.
l□ Maribor, Aleksandrova e. 57 “S
Q D	O	a
° ° priporoča svoje priznano dobre bonbone °° §3
Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško
Od 14. do 23. majnika
Ljubljana-Bled
Odprta celi dan.
Cene za odrasle 4 Din, za otroke in vojake 2 Din.
BICiBCLISTI
Zasebni učni zavod Ant7 Rud/ Legat, Maribor
ali poznate
BS. A. BICIKLB
od angleške tovarne orožja v Birminghamu, kateri so v kvaliteti in teku brez konkurence?
ZNAMKA POZNAVALCEV
Po ugodnih cenah nudi
JUGO AUTO LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 36, TELEFON št. 236. Zmerne cene!	Zmerne	cene!
Lepe birmanske slike
1041 Foto-atelje Japelj. Koroška c. 1
Zmerne cene	Zmerne	cene!
Lažnjivcc je vsakdo, kdor
da tvrdka 400
:	a. VICEL,
MARIBOR, Glavni trg 5 ni znižala za 20V« cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke „Herku!es“ ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite, železne, postekiene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste, kamenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, Informiraj se pri tej tvrdki o cenah I
Vpisovalo in prospekti v trgovini s pi-
-V . .	.A'V,	• '
_... ' i^sainimi' stroji Ant7 Rud / Legat & Co . , Maribor
samo Slovenska ulica 7 7 - Nobene podružnice!
dovoljuje trgovske ter obrtne kredite po zelo nizki obrestni meri, za sedaj 16% proti vknjižbi oziroma menicam.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za ka-tere jamči tudi Mestna hranilnica
najmodernejše zdravilišče v naši državi. - Jako ugodno sub-
alpinsko podnebje. — Sezona od 1. maja do 30. septembra.
ETI	Svetovno priznano zdravilišče za kronične bolezni v
želodcu in črevih, za jetrne in ledvične bolezni, debelost H	žolčni kamen in putiko. — Mineralna voda Rogaške
jel	Slatine je priznano istovredna z ono v Karlovih varin
H	in Marijinih lažnih na Češkem. — Prospekte pošilja
E|	brezplačno: Ravnateljstvo zdravilišča, cenike in pogoje
rali	za nakup mineralne vode daje: ias4opn8K
S	Maribor In okolico: M. Berdajs, Maribo .
Podrobneje Informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Miklošičeva ulica 2, pritličje na levo.
Tisk* M-arihorska tbsk^ra& d. *
Glavni ln cAo-o-varni .jrcA-V/b• JJMEi.. 'S.V ,8 » d 1 « r.
mmk
»T i n o ir;
IV lIaiTT>o¥u, dihe1. '17. malja1 1925/
e
Proda ae šivalni stroj, otoma-na, in postelja s pokrivalom.
44, v 1032
}> Vprašati,,Tržaška cesta V trafiki. -J:./ / -
! V;kompleksn bivšega skladišča v s A. Tonejo na Teznu se ugodno proda stavbno orodje z '/novimi trpežnimi tramovi in /'betonskimi podstavkami Tred '‘“primerno za I zgraditev raznih • stavb. Vprašati pri Slavenski jamerikanski petrolejski drnibi (Maribor, Trg. Svobode 3. 1040
Lepa otročja posteljajna prodaj v Valvazorjevi 39/1. 1033
Trgovski pomočnlk-(lea) samo prvovj-stna moi, se sprejme takoj pri habavljalnizadrugi drž. uslužbencev, Maribor, Stolna ul. 5. Oaebne predstave v nedeljo od 9-10, ure ob delavnikih od 15-16 ure v pisan-ni I. nadstr.	1044
Čiste steklenice od Slatinske vode kupuje M, Berdajs, trgovec, Maribor.	984
Novo ug»elljfano! 438 Novo upeljjano!
ffešk® klobuk®
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
AnlcaTraun.Maribor Grajski trg 1,
Birmanska darila!:
Ure vseh vrst, zlatnino, srebrnino itd. prodajam po tovarniški ceni vsled preureditve lokala in to le za kratko dobo. — Izvršujem vsa dela, spadajoča v mojo stroko, točno in po zmerni ceni.
Lovrenc Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8
Cenj. daman naznanjam, da se dobijo v mojem novourejenem ateljeju krojnih vzorcev vsakovrstni